2-2006
48
2-2006
49
Novi koncepti
gorni{kih obla~il
Flanelaste srajce in bomba`ne majice {e 
niso prav dobro izginile iz gorni{kih knjig in 
nahrbtnikov, `e nas industrija {portne opreme 
»razveseljuje« z domisleki, ki naj bi gornikom 
bivanje v gorah naredili udobnej{e, varnej{e in 
la`je. 
T. i. ~ebulni princip obla~enja, ki je {e vedno 
standard in ga verjetno vsi dobro poznate, 
po~asi nadome{~ajo novi, alternativni kon-
cepti. Preden nadaljujem z razlago, bi se 
`elel opravi~iti bralcem, ker bom uporabljal 
angle{ke izraze. Teh namre~ tudi drugi alpski 
narodi ne prevajajo in jih bom za la`je razume-
vanje obdr`al.
Naj najprej za orientacijo ponovim `e 
znano. Pri ~ebulnem principu po potrebi odvze-
mate in dodajate posamezna obla~ila, celoto pa 
tvorijo tri plasti:
1. plast: {portno perilo (transfer layer), ki 
odvaja znoj od telesa in ohranja suh ob~utek 
na ko`i,
2. plast: termovelur (thermal layer), ki nas 
{~iti (izolira) pred mrazom,
3. plast: vodoodporna vetrovka (protection 
layer, tudi hard shell), ki nas {~iti pred 
vetrom in padavinami, ponavadi iz mem-
branskega materiala (goreteksa ipd.).
Ta princip obla~enja je pomenil velik 
napredek v razvoju in uporabi gorni{kih 
obla~il, vseeno pa je s~asoma pokazal kar nekaj 
pomanjkljivosti:
• Klasi~ni termovelurji izjemno hitro pre-
pihajo in (pre)pogosto se moramo pred 
vetrom za{~ititi z vetrovko.
• Vetrovke so za ve~ino situacij pretirana 
za{~ita, premalo dihajo, so te`ke, neela-
sti~ne in okorne.
• Ves ~as moramo uravnavati mikroklimo z 
odvzemanjem in dodajanjem plasti.
• Ve~je {tevilo plasti zmanj{uje dihanje 
sistema.
Slovo od stare dobre ~ebule?
? Bo{tjan Virc µMarko Juri~
2-2006
50
2-2006
51
• Koncept ne upo{teva spreminjanja inten-
zivnosti telesne aktivnosti med turo (hoja, 
plezanje, varovanje pri plezanju, po~itek, 
bivakiranje …).
• Celoten sistem je zelo te`ek (termovelur in 
vetrovka skupaj ponavadi med 1000 in 1500 
grami).
• Koncept nas relativno dobro {~iti pred 
vetrom, kljub agresivnim marketin{kim 
obljubam pa nas ne ohranja suhih med 
fizi~no aktivnostjo in med dalj{imi padavi-
nami.
Proizvajalci so ugotovili, da ve~inoma (po 
nekaterih raziskavah ve~ kot 80 % ~asa) ne 
potrebujemo celovite za{~ite, ki jo nudijo 
vetrovke, ampak zgolj osnovno za{~ito proti 
vetru. Tako so se `e pred leti na trgu pojavili 
termovelurji z membrano (najbolj znana 
je membrana windstopper), ki so {~itili pred 
neza`elenimi vplivi vetra. Postali so zelo 
popularni, {e vedno pa so ostajali v osnovnem 
konceptu, ki je v primeru de`ja ali snega pred-
videval uporabo vetrovke. Ob isto~asni uporabi 
windstopperja in vetrovke pa se dihanje te 
kombinacije zelo zmanj{a. Na sebi imate celo 
bogastvo, udobje klime pa je slab{e kot v kaki 
najbolj ceneni vetrovki iz najlona. Prav tako so 
kljub uporabi windstopperjev ostale tudi druge, 
prej omenjene pomanjkljivosti klasi~nega 
~ebulnega koncepta.
Mlada ~ebula bolj{a od stare?
Proizvajalci, alpinisti in ostali gorniki so {e 
naprej iskali ustrezno re{itev. Iskali so obla~ilo, 
ki bi bilo lahko, elasti~no, dihajo~e in bi nudilo 
optimalno razmerje med udobjem in za{~ito za 
ve~ino situacij. Izkazalo se je, da mnogi alpini-
sti v steno jemljejo samo svoje windstopperje, 
vse ostalo pa pu{~ajo doma ali v nahrbtnikih 
pod steno. Sicer tvegajo, da jih bo opral de`, 
se pa ne obremenjujejo z dodatno te`o. Mimo-
grede, o tem je `e pred leti prav prero{ko pisal 
Milenko Arnej{ek v knjigi Moje gore. Idejo 
so pograbili tudi proizvajalci in pojavila se je 
Na severozahodnem grebenu Planjave
2-2006
50
2-2006
51
dolge spodnje hla~e v kombinaciji z vetrnimi 
hla~ami, majice z dolgimi rokavi pa so v mile-
j{ih pogojih samozadostne tudi brez vetrovke 
ali velurja. Druga alternativa je uporaba perila iz 
merino volne (serija perila proizvajalca Ortovox), 
ki kljub splo{nemu prepri~anju o neustreznosti 
volne v razli~nih medijih dobiva zelo visoke 
ocene. Najve~ji prednosti perila iz merino volne 
sta {irok temperaturni razpon uporabe in odpor-
nost na razvoj neprijetnega vonja. Pri Orto-
voxu celo pravijo, da tovrstnega perila skorajda 
ni treba prati … Hm … Ob~utek na ko`i je za 
razliko od klasi~nih volnenih izdelkov zelo pri-
jeten, tako da »pikanja« volne ni ve~.
Action layer (softshell)
Obla~ila softshell so podro~je, kjer je v 
zadnjem ~asu industrija ponudila najve~ novih 
izdelkov. Po drugi strani {e danes ni enotne 
definicije, kaj softshell sploh pomeni. Tako se 
pod tem imenom na trgu prodajajo sila razli~ne 
stvari. Od termovelurjev z gostej{im tkanjem, 
ki nudijo le minimalno za{~ito proti vetru, 
vse tja do pravih nepremo~ljivih vetrovk (t. i. 
hibridnih obla~il), ki se od klasi~nih (hard shell) 
vetrovk razlikujejo le po elasti~nih vlo`kih na 
kriti~nih mestih. Z njimi seveda ni ni~ narobe 
in ponavadi gre za najkakovostnej{a obla~ila 
(Mountain Hardwear Manticore, Mammut 
Transmission Hybrid Pro, Millet Advance, 
Berghaus Thaw …), le da z osnovnim koncep-
tom softshella nimajo prav veliko zveze.
V svojem bistvu naj bi bil softshell obla~-
ilo, ki bi nam zagotavljalo udobje in potrebno 
za{~ito za ve~ino ~asa, ko smo v gibanju. Z 
nekoliko manj{o za{~ito, ki je dejansko obi~-
ajno ne rabimo, bi omogo~alo bistveno ve~je 
dihanje, elasti~nost in manj{o te`o. S tem pa 
se seveda pove~a udobje pri uporabi. ^eprav 
ve~ina obla~il softshell uporablja membran-
ske tkanine (npr. windstopper), pa te za res 
aktivno uporabo ponavadi premalo dihajo. ^e 
ni res polarno mrzlo in vetrovno, se najbolje 
obnesejo obla~ila iz nemembranskih tkanin, 
ki na ra~un gostej{ega tkanja {e vedno nudijo 
zadovoljivo za{~ito. Glede na to, da so noge pri-
lagodljivej{e in manj ob~utljive kot zgornji del 
telesa, je pravi koncept softshella `e pred leti 
za`ivel z zelo raz{irjenimi hla~ami schoeller 
razli~nih proizvajalcev. In to je bistvo – da o 
famozna beseda softshell, za katero {e danes ni 
enotne definicije. Na osnovi tega se je klasi~ni 
~ebulni koncept transformiral v novega:
1. plast: {portno perilo (transfer layer),
2. plast: termovelur z (delno) za{~ito proti 
vetru in padavinami ter z osnovno izolativ-
nostjo, t. i. softshell (action layer).
Ti osnovni plasti lahko po potrebi (ni pa 
nujno) nadgradimo {e z dvema:
3. plast (novi protection layer): lahka 
vetrovka, s katero se dodatno za{~itimo 
v res hudih padavinah, ponavadi iz lahkega 
membranskega materiala (goretex paclite, 
conduit silk…)
4. plast (novi thermal layer): alternativa kla-
si~nim termovelurjem, obla~ila z zelo 
visoko izolativnostjo, ki jih lahko oble~emo 
~ez vsa ostala obla~ila, razne lahke puhovke 
ali bunde s sinteti~nim polnilom (polargu-
ard, primaloft …). Uveljavlja se tudi izraz 
belay jacket (»jakna za varovali{~a«).
Koncept je zgolj osnovno vodilo, obstajajo 
tudi obla~ila, ki zdru`ujejo ve~ plasti v enem. 
Primer so obla~ila iz materiala windstopper 
next to skin, ki jih oble~emo direktno na ko`o, 
nudijo pa vse tri funkcije – prenos, izolativnost 
in za{~ito pred vetrom (npr. serija Mountain 
Hardwear Transition). Prednost je bolj{e 
dihanje, slabost pa nefleksibilnost tak{nih 
obla~il, saj ~e nam je prevro~e, nam preostane 
le, da se sle~emo do golega …
Pa natan~neje poglejmo vsako od teh plasti.
Transfer layer ({portno perilo)
Na tem podro~ju ni ni~ presenetljivo 
novega. [e vedno kraljujejo sinteti~ni materiali, 
proizvajalci pa na vse na~ine dokazujejo, da je 
prav njihov izdelek najprijetnej{i za ko`o in 
najbolj prena{a znoj na zunanjo stran. [e vedno 
je problem neprijetni vonj, ki ga po aktivni 
uporabi oddaja tak{no perilo. Obstaja sicer kar 
nekaj re{itev (antibakterijski premazi, srebrne 
nitke ipd.), ampak te`ave v celoti ni uspelo 
re{iti {e nikomur. Poleg tega klasi~nega perila 
se uveljavljata {e alternativi. Prva je uporaba 
debelej{ega perila, ki je nekak{na kombinacija 
perila in termovelurja. Najbolj znan je material 
powerstretch, ki ga uporablja ve~ina svetovnih 
proizvajalcev. [e posebej dobro se obnese kot 
2-2006
52
2-2006
53
njih ne razmi{ljate, za ve~ino situacij od jeseni 
do pomladi so ustrezna izbira brez pogostih 
preobla~enj, dodajanj ali odvzemanj.
Pri jaknah in puloverjih imamo na voljo 
precej ve~jo izbiro, ki zamegli osnovno idejo. 
Klju~na odlo~itev je, ali izberemo membran-
sko ali nemembransko obla~ilo. Najbolj znane 
nemembranske tkanine so dru`ine tkanin 
schoeller, powershield in windpro, medtem 
ko sta najbolj znani membranski tkanini 
windstopper in windbloc. Vmesna varianta je 
windbloc ATC, v katero so namenoma nare-
jene luknjice. Tako sicer prepu{~a minimum 
vetra, vendar bistveno izbolj{a dihanje in 
s tem udobje pri uporabi. Omeniti velja {e 
softshell izvedbe materialov goreteks in 
conduit, a kot sem `e rekel – gre na~eloma za 
odli~na obla~ila, njihov problem je le v tem, 
da s konceptom softshella nimajo prav veliko 
zveze. Obstajajo {e razne druge manj znane 
tkanine, ki velikokrat niso ni~ slab{e od bolj 
znanih, a tudi dra`jih.
Membranske tkanine so teoreti~no pov-
sem odporne na veter, dihajo pa bistveno sla-
b{e od nemembranskih, posebej se to poka-
`e, ~e jih nosimo v kombinaciji z vetrovko. 
Ve~ina obla~il z membransko tkanino presla-
bo diha za aktivno uporabo pri temperaturah 
nad 5 do 10 stopinj celzija, svoje odlike pa po-
ka`ejo v vetrovnih, suhih in hladnih razmerah. 
Ampak tukaj spet tr~imo ob vpra{anje potreb-
nosti te za{~ite, posebej ob upo{tevanju, da ta-
k{ne razmere niso pogoste in da v nahrbtniku 
obi~ajno nosimo {e vsaj lahko vetrovko. Pose-
bej za tiste, ki se hitro znojijo, so nemembran-
ska obla~ila verjetno bolj{a izbira, enovitega 
odgovora pa seveda ni. Moram pa opozoriti, 
da je v smislu aktivne uporabe ve~ina softs-
hellov primerna zgolj za hladnej{e mesece. Se-
veda ni ni~ narobe, ~e jih v toplej{ih mesecih 
uporabljamo v funkciji termoobla~ila (thermal 
layer) v situacijah, ko nismo aktivni. Dobra re-
{itev za poletne mesece so brezrokavniki iz 
tankih materialov (windstopper next to skin), 
ki nam pred vetrom {~itijo sredico telesa, ob 
tem pa se ne po~utimo, kot da bi bili v savni. 
Veliko se govori tudi o vodoodbojnosti softshel-
lov. Pri tem opa`am, da veliko ljudi ena~i ne-
premo~ljiv (waterproof ) z vodoodbojen (water 
resistant). Vodoodbojnost v praksi pomeni, da 
de`ne kapljice zaradi povr{inske obdelave tka-
nine drsijo po njej in se ta namo~i po~asneje 
kot navadne tkanine. Za rahlo sne`enje ali ro-
senje je to na~eloma dovolj, kaka dolgotrajna 
ali intenzivna mo~a pa nam bo precej hitro pri-
{la do `ivega. V tak{nih pogojih `al odpovejo 
tudi obla~ila, ki so deklarirana kot nepremo~-
ljiva. A o tej temi nekaj kasneje. Nekje vmes 
je beseda vodoodporno, ki jo razume vsak po 
svoje. Nekateri kot vodoodbojnost, drugi spet 
kot nepremo~ljivost.
V na{ih trgovinah je ponudba softshella 
zelo velika in modelov je preve~, da bi jih 
na{tevali. Od znanih blagovnih znamk manjka 
le par imen (Marmot, Arc’Teryx, Montura, 
Mountain Equipment, precej skromna je tudi 
ponudba The North Face). Zastopane so prav 
vse variante softshellov, o katerih smo govorili, 
cene pa so seveda zelo razli~ne. Toda velja 
dobro razmisliti, kaj pravzaprav potrebujete 
in `elite.
Prihodnji~ pa {e ve~ podrobnosti o moder-
nih zgornjih slojih »~ebule«. m
Vsak na svoji gori
Sedim na klopci pred samotno ko~o,
z nikomer ne želim si govoriti,
v ti{ini sku{am misli umiriti;
naj mir zaceli v du{i rano žgo~o.
Sedi{ na klopci in mol~e uživa{,
kjer ni vsiljivcev, naglice in hrupa,
kjer tvoje se srce odpreti upa
lepoti, sre~i. Tam resni~no biva{.
Oba sva tam, a vsak na drugi gori.
Pod nama ista zeleni dolina,
nad nama pne se mavrica, modrina,
pojo di{e~ napev obema bori. 
V oblake, moje sle, pogled upira{, 
a mojih nežnih pisem ne odpira{. 
Metka