Albert Širok: Pogovor z Ribičičem Neverjeten junij! Zunaj je zopet 13o. Oblaki so se divje podili proti severozapadu, zdaj zdaj so se nekoliko razmaknili, skozi razpoklino je šinil pramen sonca, a le za hip. Brž so se oblaki zopet strnili. Stemnilo se je in nova ploha je pometla ljudi s cest. Takrat je stopil v sobo Ribičič. Spravil je moker dežnik, otresel klobuk in se je ozrl proti meni. »Ali veš nekaj povsem novegar — Uežuje!« je dodal hudomušno. »Nekam dobre volji si,« sem ga pogledal začudeno. Zadnje čase je bil bolj tih, bdj miren in še njegov ostri jezik ni imel več takega žela kot nekoč. »Iz tiskarne prihajam,« je de.ial veselo. »Tri knjige so dotiskane in četrta je že v strojih.« Sedel je za trenotek, prižgal si je polovičko cigarete in ko je puhnil dim, je nadaljeval: »Letos sem s knjigami prav zadovoljen. Bevkovi »Pastirci« — na primer — so že umetnina kot jih imamo le malo v naši mladinski literaturi. Kako preprosto dejanje in kako malo umetnicenja v slogu in vendar koliko lepote, koliko notranjega življenja in bojev! Vsako stvar, ki jo Bevk napiše predelava in popravlja. Večkrat napiše povest, kar na novo. To se je dogajalo skoro pri vseh p-ovestih, ki jih je iz-dal v naši založbi. Pri »Pastircih« pa ni popravil niti črke. ni dodal ne besede. Tako obstoji kipar T>red dovršenim kipom in se ne upa še enkrat zamahniti po dletu, da ne bi skazil izraza in ne uničil umetnine.« »In kako si zadovoljen s Pimatovimi ilustracijami?« »Kakor so ptepToste,« — je odgovoril, »tako so dobre. Posebno važno t>a je to, da se tako lepo sklada.jo z Bevkovim slogom.« Stcpil je k mizi, vrgel je ogorek cigarete v pepelnik. in ga je stlačil z vžigalico. »Kakor bodo otroci viš.jih razredov z veseljem segli po PastiTcih, tako bodo planili najmlajši po slikanici. Pa ne samo zaradi živih barv, tudi zaradi živahnega dejanja, ki Hsl je delo polno. Ko sem bil naprošen, naj sestavim slikanici besedilo, sem se dolgo obotavljal. Kakor so me mikale živahne Bambičeve slike, tako me je odbijala pravljična snov. Ta mi ne leži. Ne pridružujem se pa tistim, ki bi pravljico najrajši zatrli. Kljub svoji »zlaganosti« pove našim najmlajšim toliko Iepih resnic, in to v jeziku, ki ga razumejo. »KTalj Honolulu« pa ni sentimentalna pravljična snov, nekaj donkihotovskega zdravja in satire sem čutil v t-e.f slikanici. To me je ;pridobilo. Najprej . sem postavil vso vsebino na bolj realno podlago. Nato se je začelo delo. Šele proti koncu sem zašel v svojevrsten slog. Ta se mi je zdel za slikanico najbolj primeren. Takrat me je priklenila španska mTzlica na posteljo. Delal sem kljub temu dalje. V največji mrzIici se mi je zdelo, da delam najlaže. Da bi bilo besedilo čim bolj enotno, sem raztrgal vse in začel znova. Zdi se mi, da sem uspel. Besedilo je isestavljeno v skoro ritnrični prozi, posejano tu pa tam z verzi in spominja nekoliko na naše najstarejše narodne motive.« Za hip je obmolčal. Z vžigalico je izbrbal tobak, ki je ostal v ustniku, nato si je prižgal drugo polovičko vardarske cigarete. »Tudi »Kresnioe« se mi zdijo letos posrečene. Upam vsaj, da jih bodo otroci višjih razredov z veseljem prebirali. Imel sem priliko spoznati, kako se današnia mladina zanima za čudne pojave na zemlji, za čudovite doživljaje, za odikritja in izume, za jumaška dejanja in napredek tehnike. In letošnje »Kresnice« niso nič drugega kot pisan šopek teh raznovrstnosti, povezan v ubrano celoto. Največjo skrb nam je delala, kot vselej,« — je nadaljeval, — »knjižica realne vsebine. Naši razpisi nagrad se pri realnih knjigah niso obnesli. Opustili smo jih. ObIjubijali smo za tovrstno snov boljši honorar. Tudi to nam ni prineslo zaželenih rokopisov. Tako smo bili prisiljeni obrniti se na gosp. dr. Andrejko, ki nam je sestavil v 'razmeroma kratkem času poučno delo, kjer nas seznanja posebno z Ljubljano in Mariborom. Dve kulturni središči sta to, ki jih moramo poznati. Morda poreče kdo, da bo knjiga služila bolj učiteljstvu kot učencem. Mogoče je to res. Ali tudi v tem primeru ni brez pomena, da delo izide.« Utihnil je, stopil je parkrat po sobi, nato je obstal pri oknu in se je zamislil. Naenkrat 6e mu je obraz razjasnil. »V nekaj dneh pojde zopet 90.000 knjig med našo mladino. Koliko prijetnih ur povzročijo. Koliko brepenenja po lepoti! Ko človek pogleda nazaj na delo osmih let, je lahko uspeha vesel. Z 800.000 knjigami je preplavila Mladinska matica v teh osmih letih Slovenijo. Ni skoro hiše, kamor ne bi prišla naša knjiga in z njo naša vzgojna beseda. Ponosni smo lahko na vse naše učiteljstvo, ki nam s tako tiho požrtvovalnostjo pomaga pri tej naši lepi misi.ji! Pa ni samo kvantiteta. Naša mladinska knjiga se vidno boljša. Pomislimo samo na naš razpis nagrad. Dobili smo toliko dobrih del, da smo bili kar v zadregi. Odkupili smo štiri, ali tudi med odklonjenimi 'rokopisi je bilo nekaj takih, ki so tiska vredni. Vedno večjo izbiro imamo in to pomeni, da se naša mladinska literatura boljša. In gotovo ima mnogo«prav mnogo zaslug pri tem tudi Mladinska matica.« Pogledal je skozi okno in je obmolčal. Oblaki so se razmaknili. Vsa soba je zažarela v soncu.