NAŠ ČASOPIS Naslednja, 381., številka bo izšla v ponedeljek, 28. marca 2011. Prispevke sprejemamo do torka, 15. marca. Uredništvo. Tržaška cesta 9,1360 Vrhnika Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Leto XXXVIII, 380. številka 28. februar 2011 Sprejeli proračun Problematika lUV Od kje Sinja Gorica? Ostali brez nabiralnikov Barje v objektivu Nova centrala na Pakem Prešeren med učenci Mlinsko kolo v popravilo Krištof Zupet razstavljal Občina na sejmu TPC Klobas^ada v Podolnici Smučišče sameva Športna dvorana raste Izšla knjiga Milke Bokal Kdaj turistične postelje? »Ne« Trgovini Dragomer Usoda Zrimškove hiše Pogovor s Stojčem Tasevom stran od 2 do 18 stran od 19 do 23 stran od 24 do 30 stran od 31 do 34 stran od 35 do 40 Milka Bokal je v Polhograjski graščini predstavila knjigo Jaz sem višje kot Mar^a, ki je izšla kot 38. enota v zbirki Glasovi. 350 strani debela knjiga prinaša okoli 750 zgodbic, anekdot, pripovedk, vraž in podobnega z območij horjulske, polhograjske in dobrovske doline ter njihovih hribovitih obronkov. Večina zgodb je zapisanih v narečju, s čimer je Bokalova poskrbela za trajen zapis dialektov omenjenega območja. fHSftrailK^ ŠPORTNI PARK HORJVl SOBOTA, ^^ _ _. 5. MAREC ™ Februar je že po tradiciji mesec občnih zborov. O nekaterih smo že pisali, nekaj so jih v mesecu, ki je za nami, obiskali naši novinarji, o številnih pa bomo brali šele v prihodnjem mesecu. Na enem od takih, natančneje na Občnem zboru Prostovoljnega gasilskega društva Vrhnika, je nastala tudi ta fotografija. Društvo je namreč od Gasilske zveze Slovenije prejelo posebno pohvalo za pomoč ob lanskih poplavah. Vložansko-dragomerski občini se vse bolj zapleta glede gradnje po-slovno-stanovanjskega objekta Trgovina Dragomer, ki jo je predložil investitor M3 projekt. Občani so predloženi projekt zavrnili, zato je občinski svet dan pozneje ustanovil posebno delovno skupino, ki bo poskušala najti skupno besedo z investitorjem. Več o tej temi je na ložansko-drago-merskih straneh napisala naša dopisnica Vesna Erjavec. za.ZABICE.si gtasbeno-akfhb^t$ki spektar Sobota, 26. 3. 2011 ob ^ . ^f v dvchrani OŠ A. M. Slomška. Vrhnika.^ V Horjulu so kulturni praznik obeležili z razstavo umetniških del slikarja Krištofa Zupeta. Na njej je slikar predstavil 28 platen, med njimi kar 14 avtoportretov. Več o dogodku, ki ga je med drugim zaznamoval tudi nastop članov Slovenske filharmonie, si preberite na horjulskih straneh. Zopet smrad Zadnjih nekaj mesecev sta se na severnem delu Vrhnike in Sinje Gorice zopet pojavila neprijeten vonj in smrad. Prebivalci tega dela občine so se že večkrat obrnili na pristojne službe in jezno nezadovoljstvo sporočali tudi na uredništvo Našega časopisa. Nezadovoljni so bili tudi svetniki na zadnji seji občinskega sveta in se odločili, da bodo tej tematiki namenili večjo pozornost na eni prihodnjih sej. Samo upamo lahko na vse obljube iz prejšnjih nekaj let, da na Vrhniki ne bo več smradu. Zelo so še sveži spomini na tri ali štiri desetletja nazaj, koje bil smrad resnično neznosen. Avtomobili na avtocesti, ki poteka mimo takratne smrdeče deponye, so kar hitro odhiteli mimo. Naše življenje res teče hitro in želimo si ga čim prej polepšati v tem našem bivalnem okolju. Prav tako okolje in vso bližnjo naravo tudi sami premalo cenimo in ohranjamo in ju onesnažujemo. Čeprav je bila lani vseslovenska akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu, so se zopet pojavile črne deponije, razna nesnaga in smeti, ki kazijo naše okolje. Tudi letos je v pripravi čistilna akcija, ki bo proti koncu marca. V človeški naravi je, kar se je resnično pokazalo: »Nekateri onesnažujejo, nekateri pa čistijo in skrbijo za naše lepše življenjsko okolje.« Ob vsej nesnagi in smradu pa se narava počasi prebuja v prelepe pomladne dni. Dočakali smo valentinovo, v marcu nas bo zbodel pust, na gregorjevo se bodo ženili ptički, svoje dneve bodo dočakale žene, dekleta in matere. Ob koncu meseca se bo začela pomlad, ki je najlepši letni čas. Vse pa je prepleteno z naravo in pomladnim cvetjem ter prebujanjem živalskega sveta, kar moramo ohranjati in negovati. Tega se moramo zavedati prav vsi, ne glede na nacionalno pripadnost in na različna politična prepričanja. Narava je naš vsakdan, naš življenjski prostor in tudi potreba, zato poskrbimo, da jo očistimo vseh smeti, odlagališč in tudi neprijetnega smradu. Simon Seljak V Borovnici so ob kulturnem prazniku pripravili kar teden kulture. Društvo HUD Karel Barjanski je ob pomoči Društva dolanskih fantov na Dolu pripravilo razstavo fotografij Barja. Poleg tega so med tednom pripravili še predavanje o digitalni fotografiji, nekaj glasbenih in pevskih večerov in osvojeno fotografsko znanje preskusili na terenu. Vrhunec je bila razglasitev zmagovalcev fotografske razstave. Več o dogodku si lahko preberete na borovniških straneh. KOREN Lťlťi . UHArlťtP-l tH World GUD Bouldcrln« Še lini 2 NAŠ ČASOPIS Občina ÇîiS^ Vrhnika 28. februar 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 4. redna občinska seja Pod streho spravili proračun Vrhnika, 17. februar - Vrhniški občinski svet je obravnaval najpomembnejšo točko leta - proračun za letos in ga zgolj z enim samim vprašanjem svetnika tudi sprejel. Poleg tega so svetniki sprejeli še letni program kulture in športa, omeniti pa velja tudi nov pravilnik za vrtce in uvedbo denarne pomoči staršem novorojencev. Proračun predvideva 19,4 mil^ona prihodkov, kar je po besedah občinske uprave dobra dva mil^ona več kot lani. Zmanjšuje primanjkljaj med proračunskimi prihodki in odhodki za dober milion. V letošnjem proračunskem letu si Občina Vrhnika obeta 2,4 mil^ona evrov nepovratnih evropskih sredstev, sicer pa je njegova osrednja letošnja investic^a gradnja komunalne infrastrukture (kanalizac^a in čistilna naprava). Svetniki so predlog proračuna sprejeli brez pripomb, postavili so eno samo kratko vprašanje. Več o proračunu si lahko preberete v posebnem članku. Svetniki so obravnavali tudi tri točke, ki zadevajo najmlajše generac^e in vse tri so tudi potrdili. Po novem bodo starši vrhniških javnih vrtcev čez poletje lahko vložili tudi dvomesečno rezervac^o (začasen izpis otroka) in ne le enomesečne. Veljati bo začel nov pravilnik za sprejem otrok v vrtce, ki je usklajen z novo zakonodajo tega področja. Več o njem lahko zasledite v posebnem članku. Pr^etna novost je tudi, da bodo starši, katerih otroci se bodo rodili po letošnjem prvem marcu, prejeli po 150 evrov enkratne denarne nagrade. Kot so pojasnili na občini, je to neto znesek, od katerega ne bo treba plačevati dohodnine. Med pomembnejšimi dokumenti velja omeniti še sprejem letnih programov športa in kulture v občini. Športniki se bodo letos potegovali za dobrih 177 tisoč evrov, pri čemer bo skoraj dve tretjini denarja namenjenega za šport mladih. Svetniki so nekoliko daljšo razpravo namenili obravnavi predlaga sodne poravnave med občino in Lovsko zvezo Slovence glede spora o lastništvu parcel, na katerih stoji logarnica na Pokojišču. To je kompleksen problem, ki bi ga v nekaj vrsticah težko poljudno in razumljivo predstavili. Po končnem sklepu, ki ga je sprejel občinski svet, bo Lovska zveza Slove-n^e občini izplačala dobrih 14 tisoč evrov, lovska zveza pa bo na spornih parcelah lahko uveljavljala lastninsko pravico. Čisto na koncu je župan svetnike seznanil še z načrtovano gradnjo Centra za ravnanje z odpadki Notranjske, Istre in Krasa, ki naj bi ga občine omenjenih reg^ gradile v logaški občini na Lomu. Svetniku so županu dali mandat, da podpiše pogodbo o sodelovanju pri pripravi in izvedbi projekta, a s pridržkom, da jo sme podpisati šele tedaj, ko bodo pogodbo v enakem besedilu sprejel tudi preostale sodelujoče občine. Več o načrtovanem centru si preberite v osrednji temi na skupnih straneh. (gt) Poudarek proračuna na okolju Letošnji proračun predvideva skoraj 19,5 mil^ona evrov prihodkov, kar je dobra dva mil^ona več kot lani. Čeprav je številka zelo velika, pa je večina denarja (okoli 70 %) že vnaprej razdeljenega med stroške, ki jih zahteva država. Največ od tega so tekoči stroški, ki jih ima občina s plačevanjem razlike v ceni za oskrbo otrok v vrtcih, sredstva za plače zaposlenim v javnih zavodih in tekoče vzdrževanje vsega, kar je v občinski lasti. Tako na voljo za investic^e ostane le okoli 30 % denarja, ki ga mora občina čim bolj smotrno izkoristiti. Poudarek letošnjega proračuna je na varovanju okolju - na projektu Čista Ljubljanica, v okviru katerega naj bi se občina lotila gradnje centralne čistilne naprave, kanalizac^e na Verdu (2. faza) in Dobavičnikovi. Vendar pa se bo občina projekta lotila le, če bo zanj dobila nepovratna evropska in državna sredstva (obeta si okoli dobre tri milione evrov), v nasprotnem primeru bo sredstva »prekanalizirala« v druge projekte. »Med večjimi projekti velja omeniti še rekonstrukc^o ceste na Drenovem Griču od podjetja DG do klanca proti Lesnemu Brdu. Spomladi bo občina sodelovala pri obnovi križišča pri izvozu z avtoceste, kjer bo poskrbela za pločnike in javno razsvetljavo. V Podlipi in Retovju načrtujemo obnovo mostu, med drugim načrtujemo asfaltiranje ceste mimo Doma obrtnikov in obnovo ceste Bevke-Log,« je nekaj načrtovanih večjih komunalnih projektov naštel župan Stojan Jakin. Očitke predstavnikov občinskega sveta in vrhniške območne obrtne zbornice, češ da proračun ni gospodarsko naravnan, zavrača. V prid svoji trditvi je izpostavil načrtovano letošnje sprejetje občinskega prostorskega načrta, po katerem naj bi v Sinji Gorici pri Vidmarju končno zaživela obrtna cona. Občinski proračun za leto 2011 zajema tudi denar, ki ga bodo morali prispevati investitorji načrtovanih nasely za postavitev novih nujno potrebnih vrtcev. Občina namreč vsako leto neizogibno porabi obsežen del denarja za investic^e, ravno za vrtce, ki jih mora zagotavljati. (gt) Nov pravilnik za sprejem otrok v vrtec Vrhnika - Na zadnji občinski seji so svetniki med drugim potrdili tudi predlog novega pravilnika za sprejem otrok v vrtec, ki je po novem usklajen s spremembami veljavne zakonodaje tega področja. Merila za sprejem otrok v primerjavi z doslej veljavnimi izenačuje točke otrok staršev, ki so študentje, z otroki zaposlenih staršev. Povečuje se število točk za odložitev vstopa v osnovno šolo z 20 na 40 točk, za težko zdravstveno stanje družinskih članov s 5 na 10. Za vključitev otroka, ki bo s prvim septembrom dopolnil 11 mesecev ali več, se povečuje število točkiz 20 na 40, za uvrščenost na čakalno listo v minulem letu s 5 na 10, za vključitev dvojčkov ali več otrok hkrati iz iste družine in za vključitev otroka v enoto Rosika - če ima otrok skupaj z enim od staršev stalno prebivališče v KS Bevke - pa z 19 na 20. Povečuje se odbitek točk za otroke, ki so že vključeni v drugem vrtcu z 2 na 5. Bistveno se povečuje tudi število točk za otroke staršev s stalnim prebivališčem na območju občine ustanoviteljice z 10 na 40. V novem pravilniku ni več merila »logistika prevozov«, po katerem so se dodeljevale 3 točke otrokom, ki so vključeni v drugi oddaljen vrtec. V občinski upravi so pri obrazložitvi novega pravilnika še zapisali, da se z ohranitv^o točk za sprejem s 1. septembrom zagotavlja, da vrtec ob številnih čakajočih na mesto v vrtcu v največji mogoči meri vse leto nudi predšolsko vzgojo največjemu številu otrok in posledično tudi zmanjšuje verjetnost, da se pojavi potreba po plačevanju občine za prazna mesta. (gt) Vpis v vrtec Vrtec Vrhnika vpisuje otroke za sprejem v vrtec za šol. l. 2011/12. Komis^a za sprejem otrok v vrtec bo obravnavala vse vloge, ki bodo v vrtec prispele do 31. 3. 2011. Vpisni list dobite na upravi vrtca ali na spletni strani http://vrtec-vrhnika.si/. Namesto Petrola upravni center? Zadnji dve leti Občina Vrhnika pospešeno išče lokac^o za nov upravni center, v katerem bi našle svoj prostor državne in občinske službe, ki so trenutno nastanjene v starih nefunkcionalnih zgradbah. »Bojimo se, da nam bo nekoč, podobno kot geodetska uprava, odšla tudi upravna enota. Vemo pa, da če enkrat izgubiš tovrstno javno službo, je nazaj skoraj zagotovo ne dobiš več,« meni župan Stojan Jakin. Zato občina pospešeno išče nove lokac^e, a idealno je težko najti, kajti vedno so nekatere omejitve. Trenutno se na občini najbolj »ogrevajo« Bo na tem mestu nekoč res stal upravni center ali pa bo še naprej zgolj pribežališče »lačnih« jeklenih konjičkov? za lokac^o v središču Vrhnike na mestu desne bencinske črpalke, gledano v smeri proti Ljubljani. Občina bi Petrolu ponudila nadomestno lokac^o v bližini Hofra, kjer je po novem občinskem prostorskem načrtu predviden uvoz na avtocesto, sama pa bi na območju črpalke zgradila upravni center. »Gre za zelo dobro lokac^o, saj je v središču mesta. Vendar več o projektu še ne morem povedati, ker zaenkrat še čakam na te-meljitejši pogovor s predstavnikom Petrola,« je pojasnil. Če načrt ne bi uspel, na občini kot rezervni načrt omenjajo gradnjo prizidka k že obstoječi občinski hiši, gradnjo centra na mestu nekdanje vojašnice na Stari Vrhniki ali pa na zelenici nasproti lekarne. (gt) Občina Vrhnika uvedla enkratno denarno pomoč za novorojence Občinski svet Občine Vrhnika je 17. 2. 2011 potrdil Pravilnik o enkratni denarni pomoči za novorojence v Občini Vrhnika. Tako bodo starši namesto knjige, ki so jo lahko prejeli doslej, za vsakega otroka prejeli 150 EUR. Županov predlog je bil pripravljen na podlagi pobud številnih občanov, pobude Občinskega odbora NSi Vrhnika ter prakse številnih občin. V proračunu za leto 2011, ki je bil sprejet na isti seji kot pravilnik, je za denarne pomoči za novorojence zagotovljenih 30.000 evrov. V letu 2009 je bilo v Občini Vrhnika 210 novorojencev, številka pa se v zadnjih letih povečuje. Upravičenec do enkratne denarne pomoči je eden od staršev novorojenca s pogojem, da imata oba z novorojencem slovensko državljanstvo in stalno prebivališče v Občini Vrhnika. Če starši živ^o ločeno, uveljavlja pravico tisti od staršev, pri katerem otrok živi in ima stalno prebivališče v Občini Vrhnika. Starši otrok, rojenih od 1. marca 2011 naprej, lahko oddajo vlogo za enkratno denarno pomoč za novorojence na predpisanem obrazcu, ki je na voljo na Občini Vrhnika in na spletni strani www.vrhnika.si. Vloge je treba oddati na Občini Vrhnika najpozneje šest mesecev po otrokovem rojstvu. Pravilnik je dostopen tudi na navedeni spletni strani in med uradnimi objavami v tej številki časopisa. Občina Vrhnika, Občinska uprava Občina nima denarja za vojaške objekte V prejšnji številki smo pisali, da se vojska umika iz Vojašnice 26. oktober na Stari Vrhniki. Ker vojašnica zavzema ogromen zemljiški kompleks, je povsem umestno vprašanje, Kaj bo z nepremičninami vojske, ko se bo poslovila iz vojašnice? Občina zanje nima denarja. kakšno strateg^o namerava zavzeti občina do omenjenega območja. Župan Stojan Jakin je pojasnil, da občina trenutno nima denarja za nakup katere od nepremičnin, prav take se ne nadeja, da bi obrambno ministrstvo katero od njih občini podarilo. »Moja želja je, da bi se v prostore vojašnice preselilo katero od ministrstev ali pa kakšna državna agenc^a.« Po njegovem bi to Vrhniki dalo nov zagon, ne želi pa si, da bi območje postalo predmet prekupčevanja nepremičninarjev. »V kolikor bi nam država vendarle podarila večji del kompleksa, bi veljalo razmisliti o morebitni gradnji upravnega centra, a to je le ena od skrajnih idej.« Sicer pa tudi država še ne ve, kaj natančno bo storila z nepremičninami. Poznavalci razmer pravdo, da bodo verjetno ostali v državnih rokah, vprašanje je le, kakšno vsebino jim bo država namenila. (gt) Nekaj smrdi! Na zadnji občinski je bilo med točko »pobude in vprašanja svetnikov« govora tudi o smradu na Vrhniki, ki prihaja iz kompostarn (CRO Vrhnika in ROKS pri Veliki Ligojni). Župan je obljubil, da bo točka na eni od naslednjih sej posvečena zgolj tej problematiki. Dodal je, da ima zakonodaja na tem področju določene pomanjkljivosti, zato je včasih težko ukrepati. Je pa še dejal, da so pozvali obe kompostarni, naj vremenski postaji povežeta s svojima spletnima stranema. Občani bodo tako lahko na podlagi zabeležene smeri vetra na vremenski postaji vsaj vedeli iz katere kompostarne smrdi. Tako naj bi bilo tudi konec izgovarjanja vodstev obeh podjety, da smrdi iz konkurenčne kompostarne.(gt) 28. februar 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 3 Malo interesa za lUV Doslej prodali le za dober milyon nepremičnin - Stečajna upraviteljica zanika nekontrolirano odnašanje opreme iz usnjarne - Delavci so bili delno že poplačani Konec leta 2008 je družba lUV zaradi nelikvidnosti in insolventnosti ter neuspele dokapitalizac^e objavila stečaj. Na cesti se je znašlo okoli pesto delavcev, ki so bili do danes le delno poplačani. Nepremičnine us-njarne so za kupce nezanimive ali pa so cene previsoke, za nameček pa imajo pravico do poplačila terjatev pred delavci še vsi upniki. Kot nam je pojasnila stečajna upraviteljica Industrie usnja Vrhnika Nataša Gibičar Toš, so doslej prodali za dober milion evrov nepremičnin (1,24 MIO). Razen v primeru kom-postarne na Barju med Ligojno in Vrhniko gre večinoma za manjše objekte, temu primerno so tudi kupnine majhne. » V teku je realizac^a prodaje Lovrenčičeve vile, za kupnino 550.000,00 €. Kupnina še ni plačana.« Gre za velik znesek, ki pa ga nekdanji delavci ne bodo videli v taki količini, kajti na objektu ima ločitveno pravico upnica Volksbank. To v praksi pomeni, da bo denar ob prodaji najprej romal v njeno blagajno, šele če ga bo kaj ostalo, si bodo lahko prste obliznili tudi nekdanji delavci. Več sreče je Gibičar Toševa imela pri prodaji premičnega imetja lUV. »Prodana je tudi celotna proizvodna lin^a za obdelavo kož, tako imenovana 'usnjarna', in sicer za 750.000,00€. Kupec opremo še vedno demontira in odvaža iz Usnjarne, zato so natolcevanja o nekontroliranem odvozu opreme iz Usnjarne neresnična.« Stečajna upraviteljica se brani, da odvoz opreme poteka pod nadzorom. »To je dobro znano tudi Hale lUV-ja postajajo vse bolj prazne. piscu članka v dnevnem časopisju, saj sem mu posredovala vse podatke, ki jih je želel.« Še vedno ostajata neprodana objekta usnjarne - stavba s halami in čistilna naprava. »Trenutno poteka nezavezujoče zbiranje ponudb z neposrednimi pogajanji s kupci. Interesa ni veliko. Tudi za kompleks kot celoto ni interesa.« Naprodaj je še objekt konfekc^e, industr^ske prodajalne, objekt Čevica in stanovanje Vrtnarja 12a. Tudi zanje poteka nezavezujoče zbiranje ponudb z neposrednimi pogajanji s kupci. Na tnalu dražbe se je pred časom znašla še blagovna znamka IUV, vendar je prav tako ostala neprodana. V dveh letih so bili delavci delno že poplačani. »Skupaj je bilo delavcem IUV, d. d., oziroma Jamstvenemu skladu RS, ki je vstopil v pravice delavcev za predhodno izvedena plačila, izplačano 725.980,12 €. Iz naslova sklenjenih pogodb o zaposlitvi je bilo tako od začetka stečaja do danes delavcem IUV, d. d., iz stečajne mase izplačano 1,458.884,93 €.« Gibičar Toševa pri tem opozarja, da je med delavci nekaj nesporazuma glede sredstev Jamstvenega sklada. Nekateri namreč ne morejo razumeti, zakaj gre denar od prodanih nepremičnin na račun Jamstvenega sklada. »Delavci, ki so vložili vlogo na Jamstveni sklad, so prejeli predhodno izplačilo s strani Jamstve- nega sklada RS v višini, kot to določa Zakon o Jamstvenem skladu RS. Za ta del izplačil je Jamstveni sklad vstopil v njihove pravice, kar v praksi pomeni: omenjeni denar država delavcem ne podarja, temveč ga le predčasno izplača, sama pa za izplačani znesek vstopi v njihove pravice. Delavci enostavno nočejo oziroma ne morejo sprejeti dejstva, da je za izplačila, ki so jih prejeli od Jamstvenega sklada RS, le-ta vstopil v njihove pravice in da je tudi to izplačilo dejansko izvedeno iz vnovčene stečajne mase IUV, d. d.« In kdaj v prihodnje si lahko delavci obetajo kakšen prihodek? »Naslednje poplačilo bo možno izvesti, ko bodo prodane nepremičnine - konfekc^a, čistilna naprava in usnjarna. Glede na specifičnost in velikost objektov, trenutno gospodarsko situac^o ter višino ocenjene vrednosti teh objektov, interesentov ni veliko, zato vnovčevanje sredstev traja toliko časa in tudi ni mogoče predvideti, kdaj bo zaključeno.« Višina poplačila delavcev bo odvisna od doseženih prodajnih vrednosti, saj so vsi navedeni objekti obremenjeni s hipotekami oz. ločitvenimi pravicami bank kreditodajalk, ki bodo poplačane prve. Doslej so prodane naslednje nepremičnine: Makedonska, Beograd, 151.000,00 Maribor - trgovina, 115.500,00 Blagajana, 81.000,00 Kompostarna, 730.000,00 Valvazorjev trg, Lit^a - trgovina, 65.000,00 Gradišče 18a - stanovanje, 42.000,00 Grumova, zemljišče, parc. št. 532/1, k.o. Šmartno (Lit^a), 55.843,40 SKUPAJ: 1.240.343,40 »Izpostavljam pa dejstvo, da je potrebno ločevati med stečajnim postopkom nad invalidskim podjetjem IUV ID, d. o. o., ter stečajnim postopkom nad IUV, d. d. Gre za dva samostojna stečajna postopka, zato tudi izplačila ne potekajo istočasno in v enakih odstotkih. V stečajnem postopku nad invalidskim podjetjem je bilo 75 delavcem (ali JSRS, ki je vstopil v pravice delavca za predhodna izplačila) izplačano 290.984,29€ ter v drugi prednostni delitvi še 300.717,00€, skupaj 591.701,00€,« je še pojasnila naša sogovornica. Gašper Tominc Poplačila delavcem »Skladno z zakonom je bil del, ki so ga dobili izplačanega s strani Jamstvenega sklada RS, plačan skladu, saj je le-ta za izplačani del vstopil v njihove pravice. V letu 2009 so bila opravljena izplačila plač za obdobje od 23. 12. 2008 do 31. 12. 2008 in za leto 2009, torej za čas od začetka stečajnega postopka do prenehanja delovnega razmerja, za 515 delavcev v višini 732.904,81 € bruto. Dne 29. 1. 2010 je bilo opravljeno tudi delno poplačilo stroškov postopka (bruto plače za zadnje tri mesece iz časa prisilne poravnave) - plač delavcev v višini 364.908,67 €, od tega je bilo na račun Jamstvenega sklada RS izplačanih 341.018,74 €, na račun 41 delavcev pa 23.889,93 € bruto,« je pojasnila Gibičar Toševa. »Po sklepu sodišča z dne 2. 9. 2010 je v teku delno poplačilo stroškov postopka (bruto plače za zadnje tri mese- ce iz časa prisilne poravnave) v višini 361.071,45 €, od tega na račun Jamstvenega sklada RS 313.347,57 €, na račun 85 delavcev pa 47.723,88 € bruto. Skupaj je bilo delavcem IUV, d. d., oziroma Jamstvenemu skladu RS, ki je vstopil v pravice delavcev za predhodno izvedena plačila skladno z ZJSRS, v stečajnem postopku po sklepih sodišča z dne 18. 1. 2010 ter 24. 8. 2010 in 3. 9. 2010 izplačano 725.980,12 €. Iz naslova sklenjenih pogodb o zaposlitvi je bilo tako od začetka stečaja do danes delavcem IUV, d. d., iz stečajne mase izplačano 1,458.884,93 €. Skupaj je bilo delavcem IUV, d. d., oziroma Jamstvenemu skladu RS, ki je vstopil v pravice delavcev za predhodno izvedena plačila, izplačano 725.980,12 €. Iz naslova sklenjenih pogodb o zaposlitvi je bilo tako od začetka stečaja do danes delavcem IUV, d. d., iz stečajne mase izplačano 1,458.884,93 €.« Gospodarstveniki z občino in GZS o težavah Vrhnika, 2. februar - V sejni sobi občinske hiše so se s predstavniki Gospodarske zbornice Slovenye (Območna zbornica Ljubljana), Zavoda za zaposlovanje Slovenye in Občine Vrhnika sestali predstavniki podjety iz občinVrhnika, Borovnica, Brezovica, Dobrova - Polhov Gradec, Horjul in Log - Dragomer. Pogovarjali so se o aktualnih gospodarskih izzivih in iskanju morebitnih rešitev, predstavili pa so tudi nekaj dobrih praks. V uvodu je predsednica GZS - Območna zbornica Ljubljana Marta Turk predstavila strukturo gospodarstva, neto dobiček gospodarskih subjektov in druge pokazatelje gospodarskega stanja v občinah. Krivulja grafa dobičkov je zaradi gospodarske krize v večini primerov obrnjena navzdol. Gašper Zakrajšek z Zavoda za zaposlovanje Slovence je dejal, da se brezposelnost po občinah giblje od dobrih pet (Horjul) do dobrih deset (Vrhnika) odstotkov. Rekorder v rasti brezposelnosti je dobrovska občina, ki je zabeležila skoraj enkrat večjo stopnjo kot leto pred tem. V omenjenih Predstavniki nekaterih podjetý iz občin Vrhnika, Borovnica, Brezovica, Dobrova - Polhov Gradec, Horjul in Log - Dragomer. občinah so lani največ povpraševali po prodajalcih, gradbenih delavcih, voznikih tovornjakov in učiteljih. Zakrajšek je v sklepnem delu podjetnikom predstavil še Zakon o urejanju trga dela, ki je začel veljati letos. Da situac^a na Vrhniki na gospodarskem področju ni rožnata, se je strinjal tudi župan Stojan Jakin. Velika podjetja, ki so nekoč hranila celotno občino, kot sta bila Liko in IUV, so propadla, ostali so le manjši gospodarski subjekti. »Na Vrhniko se je v preteklosti preselilo veliko ljudi, na žalost pa odgovorni niso poskrbeli, da bi v občini našli tudi delo,« je bil kritičen župan in dodal, da bodo poskušali v tem mandatu narediti vse, da bi ustvarili ugodne razmere za razvoj gospodarstva. Prvi ukrep je zagotovo čimprejšnje sprejetje občinskega prostorskega načrta, ki bo upošteval želje in pripombe gospodarstva. Drugi ukrep pa je čimprejšnja vzpostavitev obrtno-gospodarske cone v Sinji Gorici. V primeru slednjega je bil kritičen do okoljskega ministrstva, ki je v občini »zarisalo« velika območja Nature 2000, med drugim tudi na območjih, ki so bila predvidena za gospodarsko cono. Takšni posegi sedaj zavirajo razvoj gospodarstva, zato podjetniki bež^o v sosednje občine. Podjetniki so imeli glede trenutnega stanja različne pripombe. Na Tojnicah, kjer je že velik kompleks gospodarskih obratov, na primer pogrešajo dobro optiko, ki je dandanes nekaj povsem običajnega. Pri tem pa niso pozabili pripomniti, kako je slednjo po hitrem postopku dobila Zaplana, domnevno zaradi tamkajšnjih vplivnih posameznikov. Številni so spomnili na nesprejemljivo visok strošek dela, na plačilno nedisciplino. »Država vendar živi od nas podjetnikov! Ne vem, zakaj nam ne gre naproti,« se je spraševal Izidor Pristavec, Prigo, iz Brezovice in pripomnil, da bodo očitno morali iskati pravico tako kot v Egiptu na ulicah. Številni so imeli veliko pripomb tudi nad okoljskim ministrstvom, ki nima razdelanih meril ali pa se obrača po polžje. Pripombe so letele še na druga ministrstva oziroma na vlado samo, češ da je popolnoma izgubila kompas in da nima posluha za gospodarstvo. Marta Turk iz Gospodarske zbornice Slovence je njihove pripombe zapisala in obljubila, da bo GZS pri odgovornih vsekakor poskušala doseči, da bi se slišal tudi njihov glas. Opozorila pa je prisotne, da premalo izkoriščajo njene ugodnosti. V zadnjem delu srečanja je Aleksander Schmidt z Vrhnike predstavil lastni računalniški program, ki na podlagi vsakomesečne internetne ankete omogoča izdelavo analize delavcev. Kot je dejal, kadri na dan v povprečju od osmih ur delajo le pet, kar je zelo velika izguba. »Problem je v motivac^i delavcev in sposobnosti vod^,« je bil kratek in dodal, naj bi z analizo to presegli. Svoj računalniški program, ki naj bi podjetnikom olajšal delo, je predstavil tudi Boštjan Pogačar iz Kamnika. Zagotovo pa je bila največje pozornosti deležna inovativna ideja Katje Turk Escobar (Katinga) z Vrhnike, ki skupaj z možem pražita kavo, jo karamelizirata in jo pod blagovno znamko »Ivanova skodelica kave« strežeta na banketih oziroma prireditvah. Zanimiv pristop in inovativno poimenovanje zagotovo obetata svetlo prihodnost. Njuna želja je, da bi na Vrhniki odprla lastno kavarno. Gašper Tominc Srečno v sedemdeseta leta V krogu svojih najožjih pryateljev sta na kmečkem turizmu Kuren konec januarja praznovala sedemdeset let življenja dr. Spomenka Hribar in filozof akademik prof. dr. Tine Hribar. Na njuno posebno željo se je slavja udeležil tudi župan Vrhnike Stojan Jakin s partnerico. Ob tej priložnosti je slavljencema izročil posebna darila, ki ju bodo spominjala na Cankarjevo Vrhniko. Zakonski par Spomenka in Tine smo v Slovenci bolje spoznali v obdobju Demosa. Takrat sta stopila v ospredje kot ogledalo političnih razmer in kot kažipot nadaljnjemu razvoju političnega sistema osamosvojene države ter kot vizionarja pomirjene in združene Slovence. Po Demosu sta Spomenka in Tine razbremenjena vsakršne politične discipline in odgovornosti do katere koli politične opcije kot svobodna intelektualca, misleca in kritika, dandanes najproduktivnejša filozofa na Slovenskem, osredotočena na znanstveno misel, ustvarjata in pišeta tisto in o tistem, v čemer sta najmočnejša: o družbi, svetovnem etosu, o spravi in sožitju v družbi, o družbeni toleranci, o biti in suverenosti naroda, o državi in naši odgovornosti do lastne države. Dr. Spomenka Hribar se je rodila 24. januarja 1941 v Beogradu. Svoje otroštvo je preživela v PodJ sofinanciranje programov športa in uporabe športnih objektov (84 % - 3. člen, točka 1. do 6.) > strokovne in razvojne naloge na področju športa (16 % - 3. člen, točka 7. do 12.) 3. člen S sredstvi za Razpis - šport se bodo sofinancirali naslednji programi športa, uporaba športnih objektov ter strokovne in razvojne naloge na področju športa v Občini Vrhnika glede na vsebino: 1. Športna vzgoja otrok, mladine in študentov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom zunaj obveznega izobraževalnega programa 1.1 Interesna športna vzgoja predšolskih otrok: ^ "Zlati sonček" ^ "Ciciban planinec" ^ ostali programi, ki jih organizirajo izvajalci športnih programov za predšolske otroke V okviru teh programov Občina Vrhnika sofinancira propagandno gradivo, strokovni kader (v primeru, da se programi ne izvajajo v rednem delovnem času) in najem objektov za izvedbo največ 60-urnih programov za skupine, v katerih je največ 20 otrok. Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa, znašajo 1,00 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 1.2 Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok: ^ "Zlati sonček" ^"Krpan" ^ "Naučimo se plavati" ^ mladi planinec, planinska šola, planinski tabor V okviru zgoraj navedenih programov Občina Vrhnika sofinancira strokovni kader in propagandno gradivo, pri programu „naučimo se plavati" strokovni kader za izvedbo 10-urnih tečajev plavanja za učence prvih razredov osnovne šole za skupine, v katerih je največ 10 otrok. ^ drugi programi za skladen razvoj gibalnih sposobnosti otrok in mladostnikov V okviru teh programov Občina Vrhnika sofinancira propagandno gradivo, organizac^o in izpeljavo občinskih, reg^skih in državnih šolskih prvenstev ter udeležbo na teh prvenstvih, najem objektov za največ 80-urne programe za skupine, v katerih je največ 20 otrok. Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa, znašajo 19,50 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 1.3 Sportna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport (od 6 do 14 let): ^ cicibani in cicibanke ^ mlajši dečki in mlajše deklice ^ starejši dečki in starejše deklice V okviru teh programov Občina Vrhnika sofinancira najem objektov, strokovni kader ter materialne stroške programov. Najvišje število ur sofinanciranja strokovnega kadra in najema objektov je opredeljeno v Pravilniku o sofinanciranju športa v Občini Vrhnika . Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa, znašajo 27,50 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 1.4 Sportna vzgoja otrok s posebnimi potrebami: ^ programi prilagajanja otrok na vodo ^ programi jahanja ^ programi iger z žogo ^ drugi programi za otroke s posebnimi potrebami V okviru teh programov Občina Vrhnika sofinancira najem objektov in strokovni kader za izvedbo 80-urnih programov za skupine, v katerih je največ 10 otrok. Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa, znašajo 0,20 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 1.5 Interesna športna vzgoja mladine: ^programi športa, katerih namen je izboljšanje športnih znanj, zagotavljanje psihofizičnih sposobnosti mladine, odpravljanje negativnih vplivov sodobnega življenja, preprečevanje zdravju škodljivih razvad in zadovoljevanje človekovih potreb po igri in tekmovalnosti V okviru teh programov Občina Vrhnika sofinancira najem objektov in strokovni kader za izvedbo največ 80-urnih programov za skupine, v katerih je največ 20 mladih. Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa, znašajo 3,70 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 1.6 Sportna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport (od 15 do 18 oz. 20 let): ^ kadeti in kadetinje ^ mladinci in mladinke V okviru teh programov Občina Vrhnika sofinancira najem objektov in strokovni kader za izvedbo programov, ki obsegajo največ 1100 ur. Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa, znašajo 17,50 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 1.7 Sportna vzgoja mladine s posebnimi potrebami: ^ programi športne vadbe, tekmovanj in tečajev ^ posebni programi za posamezne vrste primanjkljajev oziroma V okviru teh programov Občina Vrhnika sofinancira najem objektov in strokovni kader za izvedbo 80-urnih programov za skupine, v katerih je največ 10 mladih. Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa, znašajo 0,30 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 1.8 Interesna športna dejavnost študentov: ^ programi športa, ki so dopolnilo intelektualnemu delu študentov in pripomorejo k polnejši uresničitvi človeka, bogastvu njegovega telesnega in duševnega zdravja ter integriteti osebnosti V okviru teh programov Občina Vrhnika sofinancira najem objektov in strokovni kader za izvedbo največ 80-urnih programov za skupine, v katerih je največ 20 študentov. Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa, znašajo 0,30 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 2. Športna rekreac^a ^ programi vadbe v različnih športnih panogah V okviru teh programov Občina Vrhnika sofinancira najem objektov za izvedbo 80-urnih programov za skupine, v katerih je največ 20 članov in članic. Za socialno in zdravstveno ogrožene občane ter občane, starejše od 65 let pa Občina Vrhnika sofinancira tudi strokovni kader. Sredstva, namenjena sofinanciranju teh programov, znašajo 4,50 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 3. Kakovostni šport ^ programi priprav in tekmovanj ekip in posameznikov, registriranih športnikov, ki nimajo objektivnih strokovnih, organizac^skih in materialnih možnosti za vključitev v program vrhunskega športa in ki jih program športne rekreac^e ne zadovoljuje, so pa pomemben dejavnik razvoja športa V okviru teh programov Občina Vrhnika sofinancira najem objektov za izvedbo največ 320-urnih programov. Sredstva, namenjena sofinanciranju teh programov, znašajo 7,50 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 4. Vrhunski šport ^ programi priprav in tekmovanj športnikov, ki imajo status mednarodnega, svetovnega ali perspektivnega razreda V okviru teh programov Občina Vrhnika sofinancira izvedbo programov v obsegu največ 1200 ur za vrhunske športnike v individualnih športnih panogah ter za ekipe v kolektivnih športnih panogah, katerih člani so kategorizirani vrhunski športniki. Sredstva, namenjena sofinanciranju teh programov, znašajo 1,30 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 5. Šport invalidov ^ programi z namenom ohranjanja gibalnih sposobnosti in zdravja, revitalizac^e, resocializac^e, razvedrila in tekmovanja invalidov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom V okviru teh programov Občina Vrhnika sofinancira najem objektov in strokovni kader za izvedbo 80-urnih programov za skupine, v katerih je največ 10 invalidov. Sredstva, namenjena sofinanciranju teh programov, znašajo 0,70 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 6. Športni objekti Na podlagi sklepa Občinskega sveta Občine Vrhnika o določitvi športnih objektov za objekte občinskega pomena in na podlagi Pravilnika o sofinanciranju športa v Občini Vrhnika, se upravljavcem teh športnih objektov sofinancira objekte, ki jih lahko uporabljajo vsi občani - v času, ko se na teh objektih ne izvaja letni program športa. Občina Vrhnika v letu 2011 ne predvideva sredstev za sofinanciranje tovrstne dejavnosti. 7. Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih ka-drovv športu Občina Vrhnika sofinancira izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev, ki delajo pri izvajalcih športnih programov v Občini Vrhnika in se obvežejo, da bodo pri teh izvajalcih opravljali strokovno delo še najmanj tri leta ter izpopolnjevanje strokovnih delavcev, ki delajo pri izvajalcih športnih programov v Občini Vrhnika že najmanj eno leto. Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov poteka s sodelovanjem Inštituta za šport in OKS-ZSZ. Sredstva, namenjena sofinanciranju teh vsebin, znašajo 2,50% celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 8. Znanstveno - raziskovalna dejavnost Občina Vrhnika lahko sofinancira znanstvenoraziskovalne projekte, katerih izsledki imajo aplikativno vrednost na področju športa v Občini Vrhnika. Hkrati morajo biti finančna sredstva, namenjena kritju preostalega dela stroškov za posamezen projekt iz drugih virov, zagotovljena v celoti. Občina Vrhnika v letu 2011 ne predvideva sredstev za sofinanciranje tovrstne dejavnosti. 9. Založniška dejavnost Občina Vrhnika lahko sofinancira dejavnost izdajanja strokovne literature in drugih periodičnih in občasnih športnih publikac^ ter propagandno gradivo za športne dejavnosti v Občini Vrhnika. Občina Vrhnika v letu 2011 ne predvideva sredstev za sofinanciranje tovrstne dejavnosti. 10. Velike mednarodne, državne, medobčinske in občinske športne prireditve Občina Vrhnika sofinancira materialne stroške športnih prireditev, ki jih opredeljuje 52. člen Zakona o športu, medobčinske in občinske prireditve, ki imajo namen pospeševati motivac^o za šport in športno aktivnost ter imajo promoc^ski učinek na šport, gospodarstvo in turizem. Med te prireditve se ne štejejo šolska športna tekmovanja. Sredstva, namenjena sofinanciranju teh vsebin, znašajo 3,00 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 11. Informac^ski sistem na področju športa Občina Vrhnika lahko za svoje potrebe sofinancira programe izdelave informac^skih baz na področju organizac^e športa, športnih objektov, financiranja športa in športnih programov ter razvide, ki so določeni z Zakonom o športu, prav tako pa tudi nakup za to potrebnih tehnoloških pripomočkov. V letu 2009 Občina Vrhnika sofinancira izdelavo in vzdrževanje lastne spletne aplikac^e. Sredstva, namenjena sofinanciranju te vsebine, znašajo 1,00 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 12. Delovanje društev in športnih zvez, ki opravljajo na ravni lokalne skupnosti strokovne, organiza-c^ske in razvojne naloge v športu Občina Vrhnika s sredstvi za kritje osnovnih materialnih stroškov in plačilo storitev, povezanih z njihovo dejavnostjo, sofinancira delovanje športnih društev in zvez, ki na občinski ravni opravljajo strokovne, organizac^ske in razvojne naloge v športu. Sredstva, namenjena sofinanciranju tega delovanja, znašajo 9,50 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 4. člen Občina Vrhnika mora najpozneje v dveh mesecih po sprejetju proračuna za leto 2011 objaviti Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje vsebin in programov, naštetih v tretjem členu Letnega programa športa. Delitev sredstev, predvidenih za sofinanciranje posameznih vsebin oziroma programov med kandidate, ki se bodo pr^avili na Javni razpis, se bo opravila v skladu s Pravilnikom o sofinanciranju športa v Občini Vrhnika. V primeru, da se za izvajanje določenega programa oziroma vsebine pod točko Letnega programa športa, na Javni razpis ne prgavi noben kandidat, se sredstva, namenjena temu programu oziroma vsebini, razdel^o v enakovrednih deležih na druge programe oziroma vsebine, naštete v tej točki. Stevilka: 671-1/2011 (3-02) Datum: 18. 2. 2011 ŽUPAN Stojan Jakin, univ.dipl.inž.grad. l.r. ■ Na podlagi 7. in 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 27/02, 110/02 in 15/03), določil 4. in 5. točke Nacionalnega programa športa (Uradni list RS, št. 24/00 in 31/00), 7. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda »Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika« (Naš časopis, št. 340/07 - UPB in 343/07, 345/08, 354/08 in 365/09), 4. in 5. člena Pravilnika o sofinanciranju športa v Občini Vrhnika (Naš časopis, št. 340/07 - UPB, 345/08, 365/09 in 374/10), Letnega programa športa Občine Vrhnika za leto 2011 (sprejet na Občinskem svetu Občine Vrhnika, 17. 2. 2011) ter sklepa župana o objavi javnega razpisa (št. 430-4/2011 z dne 14. 2. 2011), objavlja Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE ŠPORTNIH VSEBIN IZVAJALCEV LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA NA OBMOČJU OBČINE VRHNIKA V LETU 2011 1. NAROČNIK JAVNEGA RAZPISA: Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika 2. PREDMET JAVNEGA RAZPISA: Predmet javnega razpisa je sofinanciranje športnih vsebin, ki so v javnem interesu v Občini Vrhnika, in sicer: I. Športna vzgoja otrok, mladine in študentov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom zunaj obveznega izobraževalnega programa 1.1. Interesna športna vzgoja predšolskih otrok: • "Zlati sonček" • "Ciciban planinec" • ostali programi, ki jih organizirajo izvajalci športnih programov za predšolske otroke 1.2. Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok: • "Zlati sonček" • "Krpan" • "Naučimo se plavati" • mladi planinec, planinska šola, planinski tabor • drugi programi za skladen razvoj gibalnih sposobnosti otrok in mladostnikov 1.3. Sportna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport (od 6 do 14 let): • cicibani in cicibanke • mlajši dečki in mlajše deklice • starejši dečki in starejše deklice 1.4. Sportna vzgoja otrok s posebnimi potrebami: • programi prilagajanja otrok na vodo • programi jahanja • programi iger z žogo • drugi programi za otroke s posebnimi potrebami I.5. Interesna športna vzgoja mladine: • programi športa, katerih namen je izboljšanje športnih znanj, zagotavljanje psihofizičnih sposobnosti mladine, odpravljanje negativnih vplivov sodobnega življenja, preprečevanje zdravju škodljivih razvad in zadovoljevanje človekovih potreb po igri in tekmovalnosti 1.6. Sportna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport (od 15 do 18 oz. 20 let): 1. kadeti in kadetinje 2. mladinci in mladinke 1.7. Sportna vzgoja mladine s posebnimi potrebami: 1. programi športne vadbe, tekmovanj in tečajev 2. posebni programi za posamezne vrste primanjkljajev oziroma ovir 1.8. Interesna športna dejavnost študentov: • programi športa, ki so dopolnilo intelektualnemu delu študentov in pripomorejo k polnejši uresničitvi človeka, bogastvu njegovega telesnega in duševnega zdravja ter integriteti osebnosti II. Športna rekreac^a • programi vadbe v različnih športnih panogah III. Kakovostni šport • programi priprav in tekmovanj ekip in posameznikov, registriranih športnikov, ki nimajo objektivnih strokovnih, organizac^-skih in materialnih možnosti za vključitev v program vrhunskega športa in ki jih program športne rekreac^e ne zadovoljuje, so pa pomemben dejavnik razvoja športa IV. Vrhunski šport • programi priprav in tekmovanj športnikov, ki imajo status mednarodnega, svetovnega ali perspektivnega razreda V. Šport invalidov • programi z namenom ohranjanja gibalnih sposobnosti in zdravja, revitalizac^e, resocializac^e, razvedrila in tekmovanja invalidov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom VI. Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu Občina Vrhnika sofinancira izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev, ki delajo pri izvajalcih športnih programov v Občini Vrhnika in se obvežejo, da bodo pri teh izvajalcih opravljali strokovno delo še najmanj tri leta ter izpopolnjevanje strokovnih delavcev, ki delajo pri izvajalcih športnih programov v Občini Vrhnika že najmanj eno leto. Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov poteka s sodelovanjem Inštituta za šport in OKS-ZSZ. VII. Velike mednarodne, državne, medobčinske in občinske športne prireditve Občina Vrhnika sofinancira materialne stroške športnih prireditev, ki jih opredeljuje 52. člen Zakona o športu, medobčinske in občinske prireditve, ki imajo namen pospeše- 28. februar 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 15 Uradne objave Občine Vrhnika, NAS ČASOPIS št. 380., 28. februar 2011 • Uradne objave Občine Vrhnika, NAS ČASOPIS št. 380., 28. februar 2011 vati motivac^o za šport in športno aktivnost ter imajo promoc^ski učinek na šport, gospodarstvo in turizem. Med te prireditve se ne štejejo šolska športna tekmovanja. VIII. Informac^ski sistem na področju športa Občina Vrhnika lahko za svoje potrebe sofinancira programe izdelave informac^skih baz na področju organizac^e športa, športnih objektov, financiranja športa in športnih programov ter razvide, ki so določeni z Zakonom o športu, prav tako pa tudi nakup za to potrebnih tehnoloških pripomočkov. IX. Delovanje društev in športnih zvez, ki opravljajo na ravni lokalne skupnosti strokovne, organiza-c^ske in razvojne naloge v športu Občina Vrhnika s sredstvi za kritje osnovnih materialnih stroškov in plačilo storitev, povezanih z njihovo dejavnostjo, sofinancira delovanje športnih društev in zvez, ki na občinski ravni opravljajo strokovne, organizac^ske in razvojne naloge v športu. 3. SUBJEKTI, KI SE LAHKO PRIJAVNO NA JAVNI RAZPIS: Izvajalci letnega programa športa v Občini Vrhnika so: • športna društva; • zveze športnih društev, ki jih ustanovno društva za posamezna območja oziroma športne panoge; • zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizac^e, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane tudi za opravljanje dejavnosti na področju športa; • vrtci in osnovne šole; • ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu in so splošno koristne in neprofitne; • organizac^e invalidov, ki izvajajo športni program za invalide. 4. POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI IZVAJALCI ŠPORTNIH VSEBIN: Na razpisu lahko sodelujejo izvajalci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: • so najmanj dvanajst mesecev registrirani v skladu z veljavno zakonodajo s sedežem v občini Vrhnika in izvajajo programe, namenjene občanom Vrhnike; • imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organi-zac^ske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti. Občinska proračunska sredstva, namenjena športnim vsebinam, lahko izvajalci pridobio le na osnovi kandidature na javnem razpisu. Posamezni izvajalci športnih vsebin lahko s svojimi programi za občinska proračunska sredstva kandidirajo za posamezne vsebine le enkrat letno. Športne zveze lahko kandidirajo za sredstva le na podlagi tistih športnih programov, ki jih izvajajo same in ki jih posamezna društva, članice športne zveze, ne vključujejo v svoje programe, s katerimi kandidirajo za sredstva. 5. VIŠINA RAZPOLOŽLJIVIH SREDSTEV: Višina sredstev razpisa po sprejemu Proračuna Občine Vrhnike za leto 2011 je 177.860 €. Sredstva bodo na podlagi Letnega programa športa Občine Vrhnika za leto 2011 namenjena za: I. Športno vzgojo otrok, mladine in študentov, ki se prostovoljno ukvarja s športom zunaj obveznega izobraževalnega programa 70,00 %, in sicer: 1.1 Interesna športna vzgoja predšolskih otrok 1,00 % 1.2 Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok 19,50 % 1.3 Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport 27,50 % 1.4 Športna vzgoja otrok s posebnimi potrebami 0,20 % 1.5 Interesna športna vzgoja mladine 3,70 % 1.6 Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport 17,50 % 1.7 Športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami 0,30 % 1.8 Interesna športna dejavnost študentov 0,30 % II. Športno rekreac^o 4,50 % III. Kakovostni šport 7,50 % IV. Vrhunski šport 1,30 % V. Šport invalidov 0,70 % VI. Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu 2,50 % VII. Velike mednarodne, državne, medobčinske in občinske športne prireditve 3,00 % VIII. Informac^ski sistem na področju športa 1,00 % IX. Delovanje društev in športnih zvez, ki opravljajo na ravni lokalne skupnosti strokovne, organizac^ske in razvojne naloge v športu 9,50 % 6. MERILA ZA VREDNOTENJE ŠPORTNIH VSEBIN: Merila za vrednotenje športnih programov so določena s Pravilnikom o sofinanciranju športa v Občini Vrhnika. 7. DOLOČITEV OBDOBJA, V KATEREM MORAJO BITI PORABLJENA SREDSTVA: Sofinancirajo se programi, ki se bodo izvedli v letu 2011. Rok za porabo sredstev je 31. 12. 2011. Sredstva niso prenosljiva. 8. ROK IN NAČIN ZA PREDLOŽITEV VLOG: Z zbiranjem vlog na Javni razpis pričnemo v ponedeljek, 28. 2. 2011. Predlagatelji morajo vloge oddati kot priporočeno pošiljko po pošti na naslov Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Tržaška cesta 9, p. p. 54, 1360 Vrhnika, najkasneje z datumom 31. 3. 2011 ali osebno dostaviti na upravo Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, najkasneje do 12. ure tega dne. Vloga mora biti izdelana na obrazcih, ki so sestavni del razpisne do-kumentac^e ter vsebovati zahtevane priloge. Nepravočasno oddane vloge ne bodo upoštevane. Vloga v zaprti kuverti mora biti označena z imenom in naslovom predlagatelja, v spodnjem levem kotu pa ojiremljena s pripisom »RAZPIS - ŠPORT 2011«. 9. DATUM ODPIRANJA VLOG: Odpiranje vlog bo komis^a za vrednotenje športnih vsebin opravila po preteku razpisnega roka. V primeru nepopolno izpolnjenih vlog s pomanjkljivo dokumentac^o bodo predlagatelji pozvani, da v roku 8 dni vlogo dopoln^o. Nepopolne vloge, ki jih po določenem roku predlagatelj ne dopolni, se s sklepom občinske uprave zavržejo. 10. DODATNE INFORMAC^E: Vse dodatne informac^e v zvezi z razpisom so vam na voljo na Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika, po telefonu 750 66 35 - kontaktna oseba Daniel Cukjati, oziroma po elektronski pošti sport@zavod-cankar.si. 11. RAZPISNA DOKUMENTACIJA: Razpisno dokumentac^o lahko zainteresirani dvignejo na sedežu Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika, in sicer v ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure ter v sredo od 13. do 17. ure od dneva pričetka veljavnosti javnega razpisa do dneva, ko se izteče rok za oddajo vlog. Razpisna dokumentac^a je objavljena na spletni strani www.zavod-cankar.si, možno pa jo je dobiti tudi po elektronski pošti. 12. IZID JAVNEGA RAZPISA: Predlagatelji programov bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v roku 30 dni po preteku rokov za pritožbe. 13. ZAČETEK VELJAVNOSTI RAZPISA: Razpis prične veljati z dnem 28. 2. 2011. Številka: 430-4/2011 Datum: 28. 2. 2011 OBČINA VRHNIKA ■ Na podlagi 9. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07-ZUJIK - UPB 1, 56/08 in 4/10) in 5. člena Pravilnika o sofinanciranju ljubiteljske kulture v občini Vrhnika (Uradne objave občine Vrhnika, Naš časopis št. 340/07 - UPB1) je Občinski svet Občine Vrhnika na 4. redni seji dne 17. 2. 2011 sprejel LETNI PROGRAM KULTURE OBČINE VRHNIKA ZA LETO 2011 1. člen Letni program kulture Občine Vrhnika za leto 2011 opredeljuje dejavnosti in projekte, ki se sofinancirajo s sredstvi občinskega proračuna ter višino in namen sredstev, predvidenih v občinskem proračunu. 2. člen V proračunu Občine Vrhnika za leto 2011 so na področju kulture predvidena sredstva na naslednjih postavkah ter v predvidenih višinah: 1802 Ohranjanje kulturne dediščine 18029001 Nepremična kulturna dediščina - Zavod Ivana Cankarja Vrhnika -spomeniki na proračunski postavki 18006 v višini 26.700 EUR - Sakralni spomeniki na proračunski postavki 18007 v višini 9.180 EUR 1803 Programi v kulturi 18039001 Knjižničarstvo in založništvo - Cankarjeva knjižnica - dejavnost na proračunski postavki 18008 v višini 386.107 EUR - Zavod Ivana Cankarja Vrhnika - založništvo na proračunski postavki 18029 v višini 6.000 EUR 18039002 Umetniški programi - Zavod Ivana Cankarja Vrhnika - dejavnost na proračunski postavki 18010 v višini 356.578 EUR - Zavod Ivana Cankarja Vrhnika - kulturne dejavnosti na proračunski postavki 18011 v višini 21.000 EUR 18039003 Ljubiteljska kultura - Ljubiteljska kultura na proračunski postavki 18012 v višini 78.749 EUR. Sredstva se namen^o za: o 41200010 delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin (53.557 EUR), o 41200011 sofinanciranje programov območne izpostave JSKD (9.060 EUR), o 41200012 tekoči transferi - Pihalni orkester Vrhnika (9.269 EUR), o 41200015 tekoči transferi - Društvo Orkester Simfonika Vrhnika (6.863 EUR). 18039004 Med^i in avdiovizualna kultura - Zavod Ivana Cankarja Vrhnika - Naš časopis na proračunski postavki 18018 v višini 105.000 EUR 18039005 Drugi programi v kulturi - Zavod Ivana Cankarja Vrhnika - kulturni objekti na proračunski postavki 18030 v višini 33.875 EUR - Cankarjeva knjižnica - gradnja in investic^sko vzdrževanje na proračunski postavki 18040 v višini 100.000 EUR 3. člen S sredstvi za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin se bo sofinancirala naslednja redna dejavnost in projekti: 1. Redna dejavnost (delovanje) ljubiteljskih kulturnih društev in skupin Sredstva, namenjena sofinanciranju redne dejavnosti (delovanje) ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 40 % zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin. 2. Projekti ljubiteljskih kulturnih društev in skupin Sredstva, namenjena sofinanciranju projektov ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 60 % zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin. Sofinanciranje projektov poteka na naslednjih področjih ljubiteljske kulture: oGlasbena dejavnost o Gledališka dejavnost oPlesna dejavnost oArheološka, muzejska dejavnost oOstalo Sofinanciranje projektov bo potekalo z naslednjimi razmerji med področji ljubiteljske kulture: Sredstva, namenjena sofinanciranju glasbene dejavnosti ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 34 % zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin. Sredstva, namenjena sofinanciranju gledališke dejavnosti ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 8 % zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin. Sredstva, namenjena sofinanciranju plesne dejavnosti ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 7 % zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin. Sredstva, namenjena sofinanciranju arheološke, muzejske dejavnosti ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 8 % zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin. Sredstva, namenjena sofinanciranju ostale dejavnosti ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 3 % zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin. 4. člen Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika mora najpozneje v 30 dneh po sprejemu proračuna za leto 2011 objaviti Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje redne dejavnosti in projektov, naštetih v prvi in drugi točki tretjega člena Letnega programa kulture Občine Vrhnika za leto 2011. Delitev sredstev, predvidenih za sofinanciranje redne dejavnosti in projektov ljubiteljskih kulturnih društev in skupin med kandidate, ki se bodo pr^avili na Javni razpis, se bo opravila v skladu z Merili za vrednotenje kulturnih programov in projektov za Občino Vrhnika, ki so priloga Pravilnika o sofinanciranju ljubiteljske kulture v Občini Vrhnika. V primeru, da se za izvajanje določene vsebine, ki so naštete v drugi točki tretjega člena Letnega programa kulture Občine Vrhnika za leto 2011 na Javni razpis ne prgavi noben kandidat, se sredstva, namenjena sofinanciranju te vsebine, razdel^o v enakovrednih deležih na druge vsebine, naštete v drugi točki tretjega člena. Številka: 610-1/2011 Datum: 18. 2. 2011 ŽUPAN Stojan Jakin, univ.dipl.inž.grad. l.r. ■ Na podlagi 7. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda »Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika« (Naš časopis, št. 340/07 - UPB in 343/07, 345/08, 354/ 08 in 365/09), 5. in 6. člena Pravilnika o sofinanciranju ljubiteljske kulture v Občini Vrhnika (Naš časopis, št. 340/07 - UPB1), Letnega programa kulture Občine Vrhnika za leto 2011 (sprejet na Občinskem svetu Občine Vrhnika, 17. 2. 2011) ter sklepa direktorja o objavi javnega razpisa (št. 49-2-01-11, z dne 18. 2. 2011), objavlja Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE LJUBITELJSKE KULTURNE DEJAVNOSTI V LETU 2011 1. NAROČNIK JAVNEGA RAZPISA: Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika 2. PROGRAMI IN PROJEKTI, KI SO PREDMET SOFINANCIRANJA: Sofinancira se redna dejavnost in projekti z naslednjih področy ljubiteljske kulture: • glasbena dejavnost (pevske, instrumentalne skupine), • gledališka dejavnost (gledališče, lutkovne skupine), • plesna dejavnost (folklora, ples), • arheološka, muzejska dejavnost, obujanje starodavnih običajev, • recitatorske, literarne, likovne, fotografske skupine, filmska dejavnost, performansi. 3. POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZPISU: Izvajalci redne dejavnosti in projektov morajo biti ljubiteljska kulturna društva in izpolnjevati naslednje pogoje: • da imajo sedež v občini Vrhnika, • da so registrirani za izvajanje dejavnosti na področju ljubiteljske kulture najmanj eno leto, • da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organi-zac^ske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti na področju kulture, • da svojo dejavnost izvajajo kontinuirano, • da imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentac^o, kot to določa zakon o društvih, • da vsako leto javnemu Zavodu Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika redno dostavljajo poročila o realizac^i redne dejavnosti in projektov, načrte aktivnosti za prihodnje leto, aktivnosti za prihodnje leto in poročila o doseženih uspehih na občinskih, regionalnih in državnih tekmovanjih, če se jih udeležbo. Dostavno pa se tudi kritike in recenz^e o delu društev, ki izkazujejo kvaliteto izvedenih posameznih projektov. 4. VIŠINA SREDSTEV JAVNEGA RAZPISA: Višina sredstev razpisa po sprejemu Proračuna Občine Vrhnike za leto 2011 je 53.557 €. Sredstva bodo na podlagi Letnega programa kulture Občine Vrhnika za leto 2011 namenjena za: • redno dejavnost (delovanje) ljubiteljskih kulturnih društev in skupin - 40 % zneska • projekte ljubiteljskih kulturnih društev in skupin 60 % zneska, (z naslednjimi razmerji med področji ljubiteljske kulture: glasbene dejavnosti 34 %, gledališke dejavnosti 8 %, plesne dejavnosti 7 %, arheološke, muzejske dejavnosti 8 %, ostale dejavnosti 3 %). 5. POGOJI IN MERILA ZA IZBOR PROGRAMOV IZVAJALCEV: Pogoji in kriterii sofinanciranja, določeni s tem razpisom, upoštevajo proračunske možnosti in načelo, da so proračunska sredstva dostopna vsem v 3. točki tega razpisa navedenim izvajalcem programov in projektov. 6. ROK ZA PORABO SREDSTEV: Sofinancirajo se programi, ki se bodo izvedli v letu 2011. Rok za porabo sredstev je 31. 12. 2011. Sredstva niso prenosljiva. 7. RAZPISNI ROK IN NAČIN DOSTAVE PREDLOGOV: Z zbiranjem vlog na Javni razpis pričnemo v ponedeljek, 28. 2. 2011. Predlagatelji morajo vloge oddati kot priporočeno pošiljko po pošti na naslov Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, p.p. 54, 1360 Vrhnika, najkasneje z datumom 31. 3. 2011 ali osebno dostaviti na upravo Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika, najkasneje do 12. ure tega dne. Vloga mora biti izdelana na obrazcih, ki so sestavni del razpisne do-kumentac^e ter vsebovati zahtevane priloge. Nepravočasno oddane vloge ne bodo upoštevane. Vloga v zaprti kuverti mora biti označena z imenom in naslovom predlagatelja, v spodnjem levem kotu pa opremljena s pripisom »RAZPIS - LJUBITELJSKA KULTURA 2011«. 8. DODATNE INFORMAC^E: Vse dodatne informac^e v zvezi z razpisom so vam na voljo na Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika, po telefonu 755-76-48 - kontaktna oseba Tatjana Oblak Milčinski oziroma po elektronski pošti cdv@siol.net ali kultura@zavod-cankar.si. 9. ODPIRANJE PONUDB: Odpiranje ponudb bo po preteku razpisnega roka. Odpiranje ne bo javno. V primeru nepopolno izpolnjenih pr^av s pomanjkljivo doku-mentac^o bodo ponudniki pozvani, da v roku 8 dni prgavo dopoln^o. V primeru, da ponudnik prgave v danem roku ne bo dopolnil, bo ponudba izločena kot nepopolna. 10. RAZPISNA DOKUMENTACIJA: Razpisno dokumentac^o lahko zainteresirani dvignejo na sedežu Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika, in sicer v ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure ter v sredo od 13. do 17. ure od dneva pričetka veljave javnega razpisa do dneva, ko se izteče rok za oddajo vlog. Razpisna dokumentac^a je objavljena na spletni strani www.zavod-can-kar.si, možno pa jo je dobiti tudi po elektronski pošti. 11. IZID JAVNEGA RAZPISA: Predlagatelji programov bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v roku 30 dni po preteku rokov za pritožbe. 12. ZAČETEK VELJAVNOSTI RAZPISA: Razpis prične veljati z dnem 28. 2. 2011. Številka: 49-2-01-11 Datum: 18. 2. 2011 ZAVOD IVANA CANKARJA ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM VRHNIKA ■ Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju programov humanitarnih in mladinskih dejavnosti ter dejavnosti tehnične kulture in stanovskih organizaci (Naš časopis, št. 311/2005) ter sklepa župana, št. 430-2/2011 (3/02) z dne 1. 2. 2011, o pričetku javnega razpisa, objavlja Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika JAVNI RAZPIS ZBIRANJA PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE HUMANITARNIH IN MLADINSKIH DEJAVNOSTI TER DEJAVNOSTI TEHNIČNE KULTURE IN STANOVSKIH ORGANIZACE V LETU 2011 1. NAROČNIK JAVNEGA RAZPISA: Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika 2. PROGRAMI, KI SO PREDMET SOFINANCIRANJA: a) S področja skrbi za socialno ogrožene, invalide, ostarele in za izboljšanje kvalitete življenja občanov občine Vrhnika: 16 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 31. januar 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Uradne objave Občine Vrhnika, NAS ČASOPIS št. 380., 28. februar 2011 • Uradne objave Občine Vrhnika, NAS ČASOPIS št. 380., 28. februar 2011 • sofinanciranje programov humanitarnih organizacj in društev, ki delujejo v javnem interesu na področju socialnega varstva in s svojim delom dopolnjujejo dejavnost javnih zavodov s področja socialnega varstva in invalidska društva, • sofinanciranje letovanja in zimovanja socialno in zdravstveno ogroženih otrok, • sofinanciranje programov za aktivno preživljanje prostega časa otrok in mladostnikov med poletnimi počitnicami, • sofinanciranje zdravljenja v zdraviliščih, • sofinanciranje predavanj članom, • sofinanciranje predavanj za širše okolje, • sofinanciranje izdaje glasila ali biltena, • sofinanciranje dobrodelnih prireditev, • sofinanciranje dodatnega izobraževanja, prilagojenega specialnim potrebam invalidov ali razvidni skupini socialno ogroženega prebivalstva, • sofinanciranje rehabilitacjskih programov. b) S področja delovanja mladincev ter tehnične kulture in stanovskih organizac^ s sedežem v občini Vrhnika • sofinanciranje programov društev in organizacj, ki delujejo kot prostovoljne in neprofitne in izvajajo programe, namenjene spodbujanju kreativnosti in zadovoljevanju interesov mladih, • sofinanciranje organizacje prireditev in aktivnosti za otroke in mladostnike ter otroke s posebnimi potrebami, • sofinanciranje organizacje tečajev oz. tematskih delavnic ter celoletnih krožkov za otroke in mladino, • sofinanciranje organizacje tekmovanj ter sodelovanja na tekmovanjih oziroma prireditvah, • sofinanciranje organizacje strokovnega predavanja za člane in občane občine, • sofinanciranje izdaje tiskane brošure, glasila, biltena oz. internetne strani. c) S področja turizma in promocje • sofinancirajo se programi s področja turizma in promocje občine Vrhnika (razen Argonavtskih in Cankarjevih dni ter prireditev v decembru) 3. POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZPISU: a) Na področju humanitarnih dejavnosti v občini Vrhnika lahko sodelujejo naslednji neprofitni izvajalci: • Dobrodelne_organizacje kot prostovoljne in neprofitne orga-nizacje, ki jih z namenom, da bi reševale socialne stiske in težave občanov Občine Vrhnika, ustano-vjo posamezniki v skladu z zakonom, ali verske skupnosti, • Organizacje za samopomoč, kot prostovoljne in neprofitne organi-zacje, ki jih v skladu z zakonom ustanovjo posamezniki z namenom, da bi v njih skupno reševali socialne potrebe svojih občanov, • Invalidske organizacje, kot prostovoljne in neprofitne organiza-cje, ki jih ustanovjo invalidi ali drugi posamezniki v skladu z zakonom, da v njih izvajajo posebne socialne programe in storitve, utemeljene na značilnostih invalidnosti po posameznih funkcionalnih okvarah, ki ogrožajo socialni položaj invalidov, občanov Občine Vrhnika, • Humanitarna društva, ki izvajajo občinske programe na področju sociale ali občinske programe za izboljšanje kvalitete življenja za občane Občine Vrhnika. b) Na področju mladinskih dejavnosti ter dejavnosti tehnične kulture in stanovskih organizacj lahko sodelujejo naslednji izvajalci neprofitnih organizacj: • Mladinske skupine, klubi, društva ter druge organizacje, ki izvajajo programe, namenjene spodbujanju kreativnosti in zadovoljevanju interesov mladih, • Drugi subjekti, ki so bili prejemniki finančnih sredstev iz postavke ostalo (tehnična kultura, stanovske organizacje), • Samostojni kulturni delavci, ki izvajajo dejavnosti na področju otroških in mladinskih aktivnosti. c) Na področj-u programov s področja turizma in promoc^e lahko sodelujejo: • Društva, organizacje, zavodi, za projekte promocje in turizma občine Vrhnika Poleg navedenih pogojev, morajo posamezni izvajalci izpolnjevati tudi naslednje pogoje: • da so bili registrirani po Uredbi o uvedbi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02), po stari klasifikacji pod šifro dejavnosti N/85.322 (dejavnost invalidskih organizacj) ali N/85.323 (dejavnost dobrodelnih organizacj) - velja za področje humanitarnih dejavnosti in delujejo najmanj eno leto, • da izvajajo programe za funkcionalno, socialno in zdravstveno ogrožene posameznike na območju Občine Vrhnika oziroma da izvajajo programe, namenjene spodbujanju kreativnosti in zadovoljevanju interesov mladih, • da imajo sedež v Občini Vrhnika, • društva na področju humanitarnih dejavnosti imajo lahko sedež tudi izven območja Občine Vrhnika, vendar morajo imeti med člani tudi občane Občine Vrhnika, • da imajo urejeno evidenco o članstvu, plačano članarino in ostalo dokumentacjo, kot jo določa zakon, • da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organi-zacjske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti, • da vsako leto občinski upravi redno dostavljajo poročila o realiza-cji programov in plan aktivnosti za prihodnje leto, iz katerih mora biti razvidno: nameni in cilji, uporabniki programov in storitev ter njihov obseg, kriterji za opredelitev upravičenosti, njihovi izvajalci, vsebina, aktivnosti oziroma naloge, način njihovega izvajanja, njihov časovni obseg oziroma trajanje ter finančna vrednost, • da se ne sofinancirajo iz katerekoli druge postavke proračuna občine Vrhnika, • da nimajo neporavnanih obveznosti do Občine Vrhnika ter javnih zavodov in podjetj, katerih ustanoviteljica je Občina Vrhnika. 4. VIŠINA SREDSTEV JAVNEGA RAZPISA JE: a) za programe neprofitnih izvajalcev na področju humanitarnih dejavnosti v občini Vrhnika 21.959 EUR, b) za programe mladinskih dejavnosti ter dejavnosti tehnične kulture in stanovskih organizacj 13.545 EUR, c) za promocjo in turizem občine Vrhnika 8.367 EUR. 5. POGOJI IN MERILA ZA IZBOR PROGRAMOV IZVAJALCEV Pogoji in kriterji sofinanciranja, določeni s Pravilnikom o sofinanciranju programov humanitarnih in mladinskih dejavnosti ter dejavnosti tehnične kulture in stanovskih orga-nizacj (Naš časopis, št. 311/2005), upoštevajo proračunske možnosti in načelo, da so proračunska sredstva dostopna vsem v 3. točki tega razpisa navedenim izvajalcem programov in projektov. 6. ROK ZA PORABO SREDSTEV: Sofinancirajo se programi, ki se bodo izvedli v letu 2011. Rok za porabo sredstev je 31. 12. 2011. Sredstva niso prenosljiva. 7. RAZPISNI ROK IN NAČIN DOSTAVE PREDLOGOV: Ponudniki morajo ponudbe oddati po pošti na naslov Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, kot priporočeno pošiljko najkasneje z datumom 31. 3. 2011 ali osebno na Oddelku za družbene dejavnosti in gospodarstvo Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, najkasneje do 12. ure istega dne. Ponudba mora biti izdelana na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacje ter vsebovati zahtevane priloge. Nepravočasno oddane ponudbe ne bodo upoštevane. Ponudba v zaprti kuverti mora biti označena z imenom in naslovom ponudnika, v spodnjem levem kotu pa opremljena s pripisom »Za SOFINANCIRANJE DRUŠTEV 2011 - NE ODPIRAJ - ter navedba področja za katero se kandidira: -»HUMANITARNA DEJAVNOST«, »MLADINSKA DEJAVNOST«, »DEJAVNOST TEHNIČNE KULTURE«, »DEJAVNOST STANOVSKIH ORGANIZACE«, »PROMOC^A IN TURIZEM«. 8. DODATNE INFORMAC^E: Vse dodatne informacje v zvezi z razpisom so vam na voljo na sedežu občine, po elektronski pošti sabina. tell@vrhnika.si ali po telefonu (01) 755-54-20 - kontaktna oseba Sabina Tell. 9. ODPIRANJE PONUDB: Odpiranje ponudb bo po preteku razpisnega roka. Odpiranje bo opravila ocenjevalna komisja, imenovana s sklepom župana in ne bo javno. V primeru nepopolno izpolnjenih prjav s pomanjkljivo dokumentacjo bodo ponudniki pozvani, da v roku 8 dni prjavo dopolnjo. V primeru, da ponudnik prjave v danem roku ne bo dopolnil, bo ponudba izločena kot nepopolna. 10. RAZPISNA DOKUMENTACIJA: Razpisno dokumentacjo lahko zainteresirani dvignejo na sedežu Občine Vrhnika, Tržaška c. 1, Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo (Sabina Tell), v času uradnih ur - ponedeljek od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00 ure, sreda od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 ure ter petek od 8.00 do 13.00 ure, od dneva objave javnega razpisa do dneva, ko se izteče rok za oddajo ponudb. Razpisna dokumentacja je objavljena na spletni strani www.vrhnika.si. Možno jo je dobiti tudi po elektronski pošti (kontakt: sabina.tell@vrhni-ka.si ). 11. IZID RAZPISA: Predlagatelji programov bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najpozneje v roku 60 dni po odpiranju ponudb. Številka: 430-2/2011-2 (3-02) Datum: 28. 2. 2011 OBČINA VRHNIKA ■ Na podlagi sprejetega proračuna Občine Vrhnika za leto 2011 (sprejet dne, 17.2.2011 na seji občinskega sveta občine Vrhnika), Zakona o kmetj-stvu (Ur. list RS, št. 45/08), Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetjstva ter podeželja v občini Vrhnika (Ur. list RS, št. 70/07), Mnenja Ministrstva za kmetjstvo, gozdarstvo in razvoj podeželja, (št. priglasitve: K-BE053-5883407-2007), Mnenja Ministrstva za finance, (št. priglasitve: M002-5883407-2007) in na predlog Komisje za kmetjstvo občine Vrhnika, Občina Vrhnika (v nadaljevanju občina) objavlja JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV SREDSTEV FINANČNE POMOČI ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMET^STVA TER PODEŽELJA V OBČINI VRHNIKA V LETU 2011 I. PREDMET RAZPISA Predmet razpisa je dodelitev proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetjstva in podeželja v občini Vrhnika v letu 2011. II. SPLOŠNE DOLOČBE IN OSNOVNI POGOJI ZA KANDIDIRANJE Upravičenci: Upravičenci po tem razpisu so navedeni pri posameznem namenu razpisa. Splošni finančni določbi: 1. Investicja na kmetji, nakup opreme, urejanje pašnikov, izvedba programa izobraževanja oziroma katera druga dejavnost, ki se bo izvajala v letu 2011 in bo predmet prjave na razpis za dodelitev sredstev na področju kmetjstva je lahko začeta pred izdajo upravnega akta (sklepa oz. odločbe) upravičencu o dodelitvi sredstev, vendar so upravičeni stroški po tem razpisu le tisti, ki bodo nastajali v obdobju od izdaje upravnega akta pa do 30. septembra 2011 (skrajni rok za oddajo zahtevka za izplačilo subvencje). 2. Dokazila/plačani računi za izvedene naložbe, ki jih upravičenec priloži skupaj z zahtevkom za izplačilo, morajo biti z datumom iz zgoraj navedenega obdobja. III. NAMENI RAZPISA DRUGE POMOČI H. SOFINANCIRANJE DELOVANJA DRUŠTEV IN NJIHOVIH ZDRUŽENJ, KI SE UKVARJAJO Z RAZVOJEM KMET^STVA, PODEŽELJA IN GOSPODARSTVA Namen ukrepa: Društva predstavljajo temelj za izmenjavo znanj in izkušenj med prebivalstvom, ki živi na podeželju, zato jih je potrebno spodbujati in dolgoročno tudi s tem dvigniti kvaliteto življenja na podeželju. Višina razpisanih sredstev: 2.500,00 EUR Predmet pomoči: Sofinanciranje delovanja različnih neprofitnih oblik sodelovanja kmetov in drugih neprofitnih združenj povezanih s kmetjstvom gozdarstvom in razvojem podeželja za pomoč pri stroških ustrezne infrastrukture, potrebne za delovanje društva (najem prostorov/pisarne) in materialnih stroških ter stroških dela pisarne ter organov društva. Pogoji upravičenosti: - društva registrirana za delovanje na območju občine ali delujejo na območju občine, - sofinancirajo se lahko izključno društva z nepridobitno dejavnostjo, - izvajanje izobraževanj in usposabljanj, katerih upravičenci so nosilci kmetjske dejavnosti, ni predmet sofinanciranja, - seznam članov društva iz območja občine. Upravičenci: Društva in njihova združenja ki se ukvarjajo z razvojem kmetjstva in podeželja na območju občine. Upravičeni stroški: - stroški ustrezne infrastrukture za delovanje (najem prostora/pisarne), - materialni stroški in stroški dela pisarne ter organov. Finančne določbe: Višina sofinanciranja ukrepa je do 100 % upravičenih stroškov. Najvišji znesek dodeljene pomoči je 700,00 EUR. V primeru večjih aktivnosti ob obletnicah društev, se lahko posameznemu prjavitelju ob predložitvi ustreznih dokazil sofinancira do 1.500 EUR. Dodatna merila za ocenjevanje: - vsebina vloge je ustrezna namenu ukrepa - največ 50 točk - število članov društva - največ 50 točk. Dokumentac^a, ki mora biti priložena vlogi: - izpolnjen obrazec Vloga na javni razpis - seznam članov, - fotokopja najemne pogodbe (v kolikor ima društvo prostore v najemu). I. SOFINANCIRANJE UREDITVE NEKATEGORIZIRANIH POLJSKIH POTI IN KOLOVOZOV Namen ukrepa: Ureditev nekategoriziranih poljskih poti in kolovozov z namenom izboljšave dostopa do kmetjskih zemljišč. Naložba se ne izvaja izključno samo za enega lastnika. Višina razpisanih sredstev: 10.000,00 EUR Predmet pomoči: Sofinanciranje ureditve nekategoriziranih poljskih poti in kolovozov. Splošni pogoji upravičenosti: - kopja katastrskega načrta z vri-som poti, - mnenje pristojne kmetjsko svetovalne službe. Upravičenci: Krajevne skupnosti na območju občine Vrhnika. Upravičeni stroški: Za poljske poti in kolovoze, ki jih koristjo občani in tudi kmetje, občina zagotavlja pokrivanje stroškov za nasipni material, stroške prevoza ter ureditev kolovoza (gredanje, valjanje, nasipanje^). Višina sofinanciranja ukrepa je do 100 % upravičenih stroškov. Finančne določbe: Najvišji znesek dodeljene pomoči na posameznega prjavitelja je 1.200,00 EUR. Dodatna merila za ocenjevanje: - vsebina vloge je ustrezna namenu ukrepa - največ 50 točk in - dolžina planiranih poti, katerih ureditev se bo sofinancirala s tem razpisom - največ 50 točk. Dokumentacija, ki mo^a biti priložena vlogi: - izpolnjen obrazec Vloga na javni razpis, - kopja katastrskega načrta z vri-som poti ter označeno dolžino poti, - mnenje pristojne kmetjsko svetovalne službe. IV. VSEBINA VLOGE Vlagatelj odda vlogo, ki vsebuje: - prjavni obrazec: »Vloga na javni razpis za dodelitev finančnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetjstva ter podeželja v občini Vrhnika za leto 2011«, ki vsebuje: • osnovne podatke o prosilcu (ime, naziv, sedež), davčno številko, številko računa za nakazilo sredstev • namen vloge - izjavo o točnosti navedenih podatkov, - izjavo, da upravičenec za ta namen v tekočem letu še ni prejel sredstev iz državnega ali občinskega proračuna ali mednarodnih virov, če pa je, njeno višino pridobi občina od izplačevalca oz. njeno višino dokaže vlagatelj z ustrezno dokumentacjo, - obvezne priloge k vlogi, ki so navedene kot dokazila k posameznim ukrepom. V. OBDOBJE IN ČAS ZA IZVEDBO AKTIVNOSTI Naložba oziroma dejavnost, ki se bo izvajala v letu 2011 in bo predmet prjave na ta razpis je lahko začeta pred izdajo upravnega akta (sklepa oziroma odločbe) upravičencu o dodelitvi sredstev, vendar pa se mora smiselno zaključiti do 30.9.2011, upravičenci pa morajo v primeru odobritve sredstev, dokazila oziroma plačane račune za dokončno izvedena dela izstaviti najkasneje do 30.9.2011, skupaj z zahtevkom za izplačilo sredstev. VI. ROK ZA PREDLOŽITEV VLOG IN NAČIN PREDLOŽITVE Vlagatelji morajo vloge oddati po pošti kot priporočeno pošiljko na naslov: Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, najkasneje z datumom 31.3.2011 ali osebno v Oddelku za družbene dejavnosti in gospodarstvo Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, najkasneje do 15. ure istega dne. Na hrbtni strani ovojnice morata biti navedena naziv in naslov vlagatelja. Vsaka posamezna vloga mora biti poslana v zaprti ovojnici z oznako: »Ne odpiraj - vloga na javni razpis - KMET^STVO 2011«. Za uvrstitev v postopek izbora za dodelitev sredstev mora vsaka vloga izpolnjevati naslednje pogoje: - pravilno izpolnjen prjavni obrazec iz razpisne dokumentacje, - vloga mora biti poslana v roku in na način, ki je določen v tej točki besedila tega razpisa. VII. ODLOČANJE V POSTOPKU RAZPISA IN OBVEŠČANJE O IZIDU RAZPISA Vloge prispele na javni razpis pregleda in oceni komisja, ki jo za ta namen imenuje župan občine. Če komisja ugotovi, da je vloga nepopolna, pristojna strokovna služba občinske uprave na predlog Komisije pozove prosilca, da jo v roku 8 dni dopolni. Če prosilec vloge v roku ne dopolni ali v tem roku ne zaprosi za podaljšanje roka oziroma pristojnega organa ne obvesti o nastalih objektivnih okoliščinah, se vloga s sklepom kot nepopolna zavrže. Zavržene bodo vloge: - ki ne bodo poslane v roku in na na- čin, ki je določen v VI. točki tega razpisa, - ki ne bodo vsebovale vseh dokazil in drugih sestavin, ki jih zahteva besedilo razpisa in razpisne do-kumentacje in ne bodo dopolnjene v roku za dopolnitev vloge (nepopolne vloge). Dokončno razdelitev sredstev po dopolnitvi vlog Komisja predlaga v potrditev županu. Na osnovi potrjenega predloga za razdelitev sredstev bo Občina Vrhnika izdala sklep o dodelitvi sredstev, ki bo vseboval določbe o namenu, upravičenih stroških ter višini dodeljenih sredstev. Občina Vrhnika bo z izbranimi izvajalci sklenila pogodbo, v kateri se opredeljo izvedbe plačil ter medsebojne pravice in obveznosti. Komisja v primeru, ko zaprošena sredstva presegajo vsa razpisana razpoložljiva sredstva lahko zniža odstotek sofinanciranja oziroma določi najvišjo višino sredstev na vlagatelja. VIII. KRAJ IN ČAS, KJER LAHKO ZAINTERESIRANI DVIGNEJO RAZPISNO DOKUMENTAC^O Razpisna dokumentacja je od dneva te objave do izteka prjavnega roka dosegljiva na spletni strani Občine Vrhnika: http://www.vrhnika.si ali pa na Občini Vrhnika, Tržaška cesta 1, Vrhnika, v glavni pisarni, 2. nadstropje, in sicer vsak dan med poslovnim časom do izteka prjave na razpis. IX. DODATNE INFORMAC^E V ZVEZI Z JAVNIM RAZPISOM Vse dodatne informacje dobjo zainteresirani po telefonu na Oddelku za družbene dejavnosti in gospodarstvo, tel. št.: 01/755-54-15 ali na elektronskem naslovu: maja.kogov-sek@vrhnika.si. Datum: 28.2.2011 Številka: 330-1/2011-1 (3-04) OBČINA VRHNIKA ŽUPAN Stojan JAKIN, univ. dipl. inž. grad. l.r 28. februar 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 17 Uradne objave Občine Vrhnika, NAS ČASOPIS št. 380., 28. februar 2011 • Uradne objave Občine Vrhnika, NAS ČASOPIS št. 380., 28. februar 2011 ■ Na podlagi 3. odstavka 20. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB, 25/08, 98/09 - ZI-UZGK, 36/10 in 62/10 - ZUPJS) in na predlog Sveta Vrtca Vrhnika (14. seja sveta, z dne 14.12.2010) je Občinski svet Občine Vrhnika na 4. redni seji dne 17. 2. 2011 sprejel PRAVILNIK O SPREJEMU OTROK V VZGOJNO - IZOBRAŽEVALNI ZAVOD ANTONIJE KUCLER VRHNIKA I. SPLOŠNA DOLOČBA 1. člen S tem pravilnikom Občina Vrhnika kot ustanoviteljica Vzgojno - izobraževalnega zavoda Antonje Kuc-ler Vrhnika s skrajšanim imenom Vrtec Vrhnika ureja postopek vpisa in sprejema otrok, določa sestavo in način dela komisje za sprejem otrok ter kriterje za sprejem otrok v Vrtec Vrhnika (v nadaljevanju vrtec). II. VPIS IN SPREJEM OTROKA V VRTEC 2. člen Vrtec vpisuje in sprejema predšolske otroke v svoje programe na podlagi prjav in prostih mest vse leto. Vrtec lahko sprejme otroka, ko je dopolnil starost najmanj 11 mesecev, če starši ne uveljavljajo več pravice do starševskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela. Za starše otrok, ki so oddali vlogo za vpis otroka v vrtec, vrtcu na njegovo zahtevo pristojni center za socialno delo posreduje podatke o izteku pravice do starševskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela. 3. člen Vrtec najmanj enkrat letno objavi javni vpis novincev za naslednje šolsko leto, praviloma v mesecu marcu. 4. člen Javni vpis novincev objavi vrtec na svoji spletni strani, na oglasnih deskah in v lokalnem časopisu 5. člen Vrtec mora na svojih spletnih straneh objaviti informacje o številu mest, ki jih zagotavlja za predšolske otroke, o številu prostih mest, ki so staršem na voljo in podatek o predvideni čakalni dobi, ki predstavlja čas od vpisa otroka v vrtec do možnosti njegove vključitve v program vrtca. 6. člen Starši vpišejo otroka v vrtec tako, da oddajo vlogo za vpis otroka v vrtec (v nadaljevanju vloga) na obrazcu, ki ga predpiše vrtec. K vlogi morajo biti predložena vsa zahtevana dokazila. Vlogo dobjo starši na sedežu vrtca in na spletni strani vrtca. Vlogo odda eden od staršev oziroma otrokov skrbnik (v nadaljevanju vlagatelj). 7. člen Vlagatelj v Vrtec Vrhnika lahko odda le eno vlogo za posameznega otroka. Vlagatelj v vlogi navede številko po vrstnem redu, v katero enoto želi vključiti otroka. V kolikor bo prva želena enota zasedena, bo vrtec otroka vključil v drugo, tretjo ali četrto želeno enoto. Vlagatelj odda vlogo na sedežu vrtca ali jo pošlje po pošti. Vrtec vlogo po prejemu vnese v informacjski sistem in vlagatelja pisno obvesti o prejemu vloge in šifri, pod katero se vodi otrok v evidenci vpisanih otrok. 8. člen V primeru, da vlagatelj odda vlogo kadarkoli po poteku roka za prja-vo na javni vpis novincev, mora vrtec v roku 30 dni po prejemu vloge vlagatelja pisno obvestiti o prejemu vloge, šifri, pod katero se vodi otrok v evidenci vpisanih otrok, o datumu vključitve otroka v vrtec in o drugih pogojih za sprejem otroka v vrtec. Če v vrtcu ni prostih mest, vrtec vlagatelja pisno obvesti o postopku sprejema otroka ob nastanku proste- ga mesta oziroma obravnavi njegove vloge na komisji za sprejem otrok. 9. člen Če je v vrtcu dovolj prostih mest, odloča o sprejemu otrok ravnatelj vrtca ali od njega pooblaščena oseba. Vrtec starše pisno obvesti o roku za sklenitev pogodbe o medsebojnih pravicah in obveznostih med vrtcem in starši, o datumu vključitve otroka v vrtec in o obveznostih staršev, da ob vključitvi otroka v vrtec predložijo potrdilo pediatra o zdravstvenem stanju otroka in o predložitvi odločbe o usmeritvi, če se sprejema otroka s posebnimi potrebami. 10. člen Če je v vrtec vpisanih več otrok, kakor je v vrtcu prostih mest, odloča o sprejemu komisja za sprejem otrok. Komisja obravnava vloge za sprejem otrok po zaključku javnega vpisa novincev in med šolskim letom v primeru, ko so sprejeti v vrtec vsi otroci s čakalnega seznama oziroma, če je bilo staršem vseh otrok s čakalnega seznama ponujeno prosto mesto za otroka, pa so ga starši odklonili ali niso podpisali pogodbe o medsebojnih pravicah in obveznostih med vrtcem in starši in je število novo vpisanih otrok v vrtec večje od števila prostih mest v vrtcu. V primeru, ko o sprejemu otrok odloča komisja, morajo starši vključiti otroka v vrtec: - s 1. septembrom tekočega leta, - z dnem oblikovanja novega oddelka med šolskim letom, - naslednji dan, ko otrok dopolni starostni pogoj za vključitev v vrtec, - naslednji dan po poteku starševskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela. Otroka s posebnimi potrebami morajo starši vključiti v vrtec z dnem, ki je določen v odločbi o usmeritvi otroka v vrtec. 11. člen Komisja obravnava vloge na svoji seji, ki ni javna, v skladu z določbami Zakona o vrtcih. Na seji komisje so lahko prisotni samo člani komisje, oseba, ki vodi postopek in zapisnikar. 12. člen Komisja obravnava vse vloge na podlagi podatkov, ki so navedeni v vlogi oziroma podatkov, ki jih pridobi pri upravljavcih zbirk osebnih podatkov, določi število točk po posameznih kriterjih in določi prednostni vrstni red otrok. Komisja lahko preverja pravilnost podatkov, navedenih v vlogah, pri upravljavcih zbirk osebnih podatkov, ki jih vodjo v skladu z zakonom. Če komisja ugotovi nepravilnost podatkov, navedenih v vlogi, odloči na podlagi podatkov, pridobljenih pri upravljavcih zbirk osebnih podatkov. Komisja odloča po določbah skrajšanega ugotovitvenega postopka, določenega v zakonu, ki ureja splošni upravni postopek. 13. člen Komisja izmed vpisanih otrok najprej obravnava otroke s posebnimi potrebami, za katere so vlagatelji predložili odločbo o usmeritvi, in otroke, za katere so vlagatelji predložili mnenje centra za socialno delo o ogroženosti zaradi socialnega položaja družine. Mnenje o ogroženosti otroka zaradi socialnega položaja družine vsebuje navedbe, da je družina v skladu s predpisi, ki urejajo socialno varnost oziroma položaj družine, obravnavana kot socialno ogrožena družina s strani centra za socialno delo, kar je razvidno iz uradnih evidenc, ki jih vodjo centri za socialno delo. Otroke iz prvega odstavka tega člena vrtec prednostno sprejme. 14. člen Za preostale vpisane otroke komisja določi na podlagi kriterjev prednostni vrstni red tako, da razvrsti vse vpisane otroke po doseženem številu točk, od najvišjega do najnižjega števila. Otroci se vključujejo v vrtec s prednostnega vrstnega reda glede na starost, prosto mesto v posameznem oddelku in glede na program vrtca, ki se izvaja v oddelku. Vrtec v osmih dneh po seji komisje glede na število prostih mest po posameznih oddelkih in enotah vrtca in v skladu s prednostnim vrstnim redom, odloči koliko otrok bo sprejetih v vrtec. Otroci, ki niso sprejeti v vrtec, se v skladu s prednostnim vrstnim redom uvrstjo na čakalni seznam. Vrtec izda v osmih dneh po seji ko-misje prednostni vrstni red, iz katerega izhaja seznam sprejetih otrok in čakalni seznam, ki se objavi na oglasni deski in na spletnih straneh vrtca. Podatki o otrocih se objavjo pod šifro, pod katero se vodi otroka v evidenci vpisanih otrok in je vlagatelj z njo pisno seznanjen. 15. člen Vrtec pošlje staršem v 8 dneh po seji komisje obvestilo z izpisom vseh podatkov iz seznama sprejetih otrok ali čakalnega seznama za njihovega otroka s poštno pošiljko in po elektronski pošti, če so starši navedli elektronski naslov, na katerega željo prejemati obvestila vrtca. Zoper obvestilo iz prejšnjega odstavka o prednostnem vrstnem redu lahko starši v 15 dneh po vročitvi obvestila vložjo ugovor na svet vrtca, ki o ugovoru odloča v 15 dneh po izteku časa za ugovor v skladu z Zakonom o vrtcih in s smiselno uporabo zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Ugovor se lahko vloži zaradi nepravilnega upoštevanja kriterjev. Ugovor na kriterj in težo posameznega kriterja ni dopusten. O ugovoru odloči svet vrtca ob smiselni uporabi zakona, ki ureja splošni upravni postopek z odločbo. Zoper odločitev sveta vrtca lahko starši sprožjo upravni spor. 16. člen Ko je v vrtcu odločeno o vseh ugovorih staršev zoper obvestilo o prednostnem vrstnem redu otrok, vrtec staršem otrok, ki so sprejeti v vrtec, pošlje poziv k sklenitvi pogodbe o medsebojnih pravicah in obveznostih med vrtcem in starši. V pozivu vrtec izrecno navede, da se šteje, da so starši umaknili vlogo za vpis otroka v vrtec, če v 15 dneh od vročitve poziva ne podpišejo pogodbe z vrtcem. S podpisom pogodbe med vrtcem in starši se šteje, da je otrok vključen v vrtec. 17. člen Sprejem otrok v vrtec se konča, ko svet vrtca odloči o vseh ugovorih staršev zoper obvestilo o prednostnem vrstnem redu. Čakalni seznam velja do zadnjega dne šolskega leta, za katerega je bil oblikovan. Čakalni seznam se objavi na oglasnih deskah v vseh enotah vrtca in na spletni strani vrtca. 18. člen Vrtec, ki ima po končanem postopku sprejema otrok v vrtec novo prosto mesto za sprejem otroka v vrtec, pozove starše k podpisu pogodbe o vključitvi otroka v vrtec po prednostnem vrstnem redu s čakalnega seznama. Vrtec pozove starše tistega otroka, ki mu ustreza prosto mesto, glede na starost, prosto mesto v posameznem oddelku in glede na program vrtca, ki se izvaja v oddelku. Vrtec, ki ima prosto mesto, pozove starše otrok s čakalnega seznama k podpisu pogodbe o vključitvi otroka v vrtec takoj oziroma najkasneje v roku 5 dni od dneva ugotovitve, da ima vrtec prosto mesto. Starši otroka so dolžni v roku 15 dni od dneva vročitve poziva k sklenitvi pogodbe podpisati pogodbo, v nasprotnem primeru vrtec pozove k sklenitvi pogodbe starše naslednjega otroka po vrstnem redu s čakalnega seznama. Vrtec starše pozove k podpisu pogodbe s pošto in po elektronski pošti, če so starši navedli elektronski naslov, na katerega željo prejemati obvestila vrtca. Otroci, ki se jih vključi v vrtec po prednostnem vrstnem redu s čakalnega seznama in za katere starši vključitev odklonjo oziroma jo želijo prestaviti za določen čas, ostanejo na čakalnem seznamu. Pred sklicem zasedanja komisje za sprejem otrok za novo šolsko leto, vrtec pozove starše, da potrdjo ali zavrnejo obravnavo vloge za vpis otroka, ki je na čakalnem seznamu s prejšnjega šolskega leta. Vrtec, ki je prejel podpisano pogodbo o medsebojnih pravicah in obveznostih med vrtcem in starši otroka, mora najkasneje v 8 dneh po prejemu podpisane pogodbe ažurirati podatke v čakalnem seznamu. 19. člen Ne glede na čakalni seznam vrtec med šolskim letom prednostno sprejme na nova prosta mesta v vrtcu otroka s posebnimi potrebami, za katere so vlagatelji predložili odločbo o usmeritvi in otroke, za katere so vlagatelji predložili mnenje centra za socialno delo o ogroženosti zaradi socialnega položaja družine. 20. člen Vrtec ne sme sprejeti v vrtec otrok, ki niso uvrščeni na čakalni seznam, razen otrok s posebnimi potrebami, za katere so vlagatelji predložili odločbo o usmeritvi in otrok, za katere so vlagatelji predložili mnenje centra za socialno delo o ogroženosti zaradi socialnega položaja družine ali če starši vseh otrok, ki so na čakalnem seznamu, odklonjo sprejem otroka v vrtec oziroma ne podpišejo pogodbe o vključitvi otroka v vrtec v roku 15 dni od dneva vročitve poziva k sklenitvi pogodbe. 21. člen Odločitve vrtca in druge listine v postopku vpisa in sprejemanja otroka v vrtec se vročajo staršem po pošti s poštno pošiljko. 22. člen Starši, katerih otrok je že vključen v vrtec in ga željo izpisati, morajo upoštevati 15-dnevni odpovedni rok za izpis otroka, ki začne teči z dnem prejema pisne odpovedi. Kolikor pa željo otroka ponovno vključiti v vrtec, morajo oddati novo vlogo za sprejem otroka v vrtec. lll. SESTAVA IN NAČIN DELA KOMISJE ZA SPREJEM OTROK 23. člen Sestavo komisje za sprejem otrok ter kriterje za sprejem otrok v vrtec določi Občina Vrhnika na predlog Sveta Vrtca Vrhnika. Komisjo za sprejem otrok (v nadaljevanju komisja) sestavljajo: - en predstavnik delavcev Vrtca Vrhnika, ki ga imenuje ravnatelj, - en predstavnik staršev, ki ga imenuje Svet staršev Vrtca Vrhnika, - en predstavnik Občine Vrhnika, ki ga imenuje župan, - en predstavnik Centra za socialno delo Vrhnika, ki ga imenuje direktor, - en predstavnik Zdravstvenega doma Vrhnika, ki ga imenuje direktor. Člani komisje so imenovani za dobo 4 let in so lahko imenovani največ dvakrat zaporedoma. Ne glede na določilo prejšnjega odstavka, predstavniku staršev preneha mandat v komisji, ko njegov otrok ni več vključen v vrtec. Ravnatelj vrtca pozove svet staršev, župana, direktorja CSD in zdravstvenega doma, da imenujejo nove člane komisje, najmanj 60 dni pred potekom mandata članom komisje. 24. člen Komisja dela na sejah. Komisja na prvi seji izmed članov izvoli predsednika in namestnika predsednika. Delo komisje vodi predsednik. Komisja je sklepčna, če je navzočih vsaj 3/5 vseh članov. Komisja o poteku seje vodi zapisnik, v katerega vpiše zlasti naslednje podatke: - ime in sedež vrtca, kjer komisja deluje, - kraj, datum in ura seje komisje, na kateri se odloča o sprejemu otrok v vrtec, - imena članov komisje in ostalih navzočih, - kratek potek dela komisje, - sprejete sklepe komisje, katerih obvezni del je prednostni vrstni red, kjer se podatki o otrocih ob-javjo pod šifro otroka. Zapisnik podpiše predsednik komi-sje. Zapisnik je potrebno hraniti v doku-mentacji vrtca, skladno z veljavnimi predpisi. Vodenje zapisnika zagotavlja vrtec, ki posreduje en izvod zapisnika pristojnemu oddelku Občine Vrhnika. IV. KRITERIJI ZA SPREJEM OTROK V VRTEC 25. člen Komisja odloča o sprejemu otrok v vrtec na podlagi naslednjih kriterijev: (glej preglednico) Za enostarševsko družino po tem pravilniku se šteje skupnost enega od staršev z otroki: - kadar je drugi od staršev umrl ali je drugi od staršev neznan ali je pogrešan ali - kadar otrok živi z enim od staršev na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero je odločeno o varstvu in vzgoji otrok ali - kadar pred pristojnim sodiščem teče postopek za odločitev o varstvu in vzgoji otrok. 26. člen Kriterji se določjo s točkami. Vloge se točkujejo tako, da se pri vsakem kriterju, ki je izpolnjen, dodeli pripadajoče število točk. Če dva ali več otrok doseže enako število točk, komisja pri določitvi prednostnega vrstnega reda upošteva naslednja dva kriterja po tem zaporedju: 1. rojstni datum otroka: prednost ima starejši otrok, 2. datum prejema vloge: prednost ima otrok, katerega vlogo je vrtec prej prejel. V. PREHODNE DOLOČBE 27. člen Komisja za sprejem otrok, ki je bila imenovana pred uveljavitvjo tega pravilnika, in mandat članom še ni potekel, nadaljuje svoje delo do poteka mandata članom komisje. 28. člen Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o sprejemu otrok v vrtec (Uradni list RS, št. 44/08). 29. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Našem časopisu, ki je uradno glasilo Občine Vrhnika. Številka: 007-36/2010 (3/01) Vrhnika, dne 18. 2. 2011 ŽUPAN Stojan JAKIN, univ.dipl.inž.grad. l.r. Zap.št Kriterji Število točk 1. Število vseh otrok v družini. vsak otrok 1 točka 2. Starši so redni oziroma izredni študentje in nimajo sklenjenega delovnega razmerja - eden od staršev je študent 5 - oba starša sta študenta 10 3. Težko zdravstveno stanje ostalih družinskih članov. 10 4. Otrok je že vključen v drugem vrtcu. -5 5. Odložitev šolanja oz. vstopa v osnovno šolo. 40 6. Zaposlenost obeh staršev oz. starša, če gre za eno starševsko družino, kar je razvidno iz odločbe o določitvi otroškega dodatka. 10 7. Zaposlenost samo enega starša. 5 8. Komisja je v preteklem šolskem letu otroka uvrstila na čakalni seznam. 10 9. Stalno bivališče otroka in vsaj enega starša na območju občine ustanoviteljice vrtca. 40 10. Družina ima v Vrtec Vrhnika že vključenega enega ali več otrok. 3 11. Sprejem dvojčkov ali trojčkov oz. dveh ali več otrok hkrati iz iste družine. 3 12. Vključno s 1.9. tekočega koledarskega leta oziroma na dan oblikovanja novega oddelka med šolskim letom bo otrok dopolnil 11 mesecev ali več. 20 13. V vrtec se vključuje otrok, ki 1.9. tekočega koledarskega leta oziroma na dan oblikovanja novega oddelka med šolskim letom še ne bo dopolnil starosti 11 mesecev a 11 mesecev bo dopolnil do vključno 1.10. tekočega koledarskega leta oz. najkasneje en mesec po oblikovanju novega oddelka med šolskim letom 8 b 11 mesecev bo dopolnil do vključno 1.11. tekočega koledarskega leta oz. najkasneje dva meseca po oblikovanju novega oddelka med šolskim letom 6 c 11 mesecev bo dopolnil do vključno 1.12. tekočega koledarskega leta oz. najkasneje tri mesece po oblikovanju novega oddelka med šolskim letom 4 d 11 mesecev bo dopolnil do vključno 1.1. prihodnjega koledarskega leta oz. najkasneje štiri mesece po oblikovanju novega oddelka med šolskim letom 2 14. Vključitev otroka v vrtec s 1. 9. tekočega leta 20 15. Vključitev otroka v enoto Rosika, ki ima skupaj z enim od staršev stalno prebivališče v Krajevni skupnosti Bevke. 20 18 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 28. februar 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Uradne objave Občine Vrhnika, NAS ČASOPIS št. 380., 28. februar 2011 • Uradne objave Občine Vrhnika, NAS ČASOPIS št. 380., 28. februar 2011 Na podlagi 13. in 14. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) je Občinski svet Občine Vrhnika na 4. redni seji dne 17. 2. 2011 sprejel P R A V I L N I K O ENKRATNI DENARNI POMOČI ZA NOVOROJENCE V OBČINI VRHNIKA 1. člen Ta pravilnik ureja dodeljevanje enkratne denarne pomoči za novorojence družinam z območja občine Vrhnika, določa upravičence, višino enkratne pomoči, pogoje in postopek za uveljavljanje pravice do dodelitve enkratne pomoči. 2. člen Enkratna denarna pomoč za novorojenca (v nadaljevanju: enkratna pomoč) je enkratna denarna pomoč, s katero se družini zagotov^o dodatna denarna sredstva za pokrivanje stroškov, ki nastanejo z rojstvom otroka. Višina pomoči je 150 EUR za vsakega živorojenega otroka. Sredstva za izplačilo enkratne pomoči se zagotov^o v proračunu Občine Vrhnika. 3. člen Upravičenec do enkratne denarne pomoči je eden od staršev novorojenca pod pogojem, da imata oba z novorojencem slovensko državljanstvo in stalno prebivališče v občini Vrhnika. Če starša živita ločeno, uveljavlja pravico tisti od staršev, pri katerem otrok živi in ima stalno prebivališče v občini Vrhnika. Do pomoči ni upravičen vlagatelj, ki ima stalno prebivališče v občini Vrhnika in je po predpisih občine, v kateri je imel stalno prebivališče v času rojstva novorojenca, že prejel pomoč za podobne namene. 4. člen Pravica do enkratne denarne pomoči za novorojenca se uveljavlja s pisno vlogo na predpisanem obrazcu na Občini Vrhnika. V vlogi je potrebno navesti tudi davčno številko novorojenca in vlagatelja ter številko računa, kamor se nakaže pomoč. O dodelitvi enkratne denarne pomoči se odloči z odločbo. Enkratna pomoč se izplača upravičencu najkasneje v roku 15 dni po pravnomočnosti odločbe, s katero je bila dodeljena denarna pomoč. Rok za vložitev pisne vloge je najkasneje šest mesecev po rojstvu otroka, za katerega se enkratna pomoč uveljavlja. Po preteku tega roka se vloga kot prepozna zavrže. Občinska uprava lahko na podlagi pisnega mnenja Centra za socialno delo ali patronažne službe določi, da se pomoč dodeli v materialni obliki, če tako zahtevajo koristi otroka. 5. člen Vlogi iz prejšnjega člena je potrebno priložiti kop^o izpiska iz rojstne matične knjige. 6. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Našem časopisu, uporablja se za novorojence, rojene po začetku veljavnosti tega pravilnika. Stevilka: 007-4/2011 (3-01) Datum: 18. 2. 2011 ŽUPAN Stojan JAKIN, univ.dipl.inž.grad. l.r. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl. US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl. US: U-I-267/09-19, 51/2010), 23. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1, 102/2004-UPB1 (14/2005 popr.), 92/2005-ZJC-B, 93/2005-ZVMS, 111/2005 Odl.US: U-I-150-04-19, 120/2006 Odl.US: U-I-286/ 04-46, 126/2007, 57/2009 Skl.US: U-I-165/09-8, 108/2009), 30. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš ča- sopis, št. 365/2009) in Poslovnika o delu Občinskega sveta Občine Vrhnika (UPB-2, Naš časopis št. 354/2008) je Občinski svet Občine Vrhnika na 4. redni seji dne 17. 2. 2011 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA I. Pri zemljišču, parc. št. 2882/15 k.o. Vrhnika, se ukine status javnega dobra. Lastninska pravica pri zemljišču, parc. št. 2882/15 k.o. Vrhnika, se vknjiži v korist Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, Vrhnika, matična št. 5883407. II. Sklep prične veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Stevilka: 478-119/2009 (6-03) Datum: 18.2.2011 ŽUPAN Stojan Jakin, univ.dipl.inž.grad. l.r. Na podlagi Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009), Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB, 25/08, 98/09 - ZIUZGK, 36/10 in 62/10 - ZUPJS) in Pravilnika o metodologii za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Ur. l. RS, št. 97/03, 77/05 in 120/05) je Občinski svet Občine Vrhnika na 4. redni seji dne 17. 2. 2011 sprejel SKLEP O UVELJAVLJANJU REZERVACE V VRTCU Staršem s stalnim bivališčem v Občini Vrhnika, ki imajo otroke vključene v vrtce, se omogoči možnost uveljavljanja rezervac^ (začasen izpis otroka) enkrat letno, za obdobje enega do dveh mesecev, in sicer v času med juncem in septembrom. Začasen izpis so starši dolžni napovedati do 10. junija. Starši lahko uveljavljajo rezervacjo tudi izven obdobja med junjem in septembrom, ko gre za več kot 30 dni neprekinjene odsotnosti otroka zaradi bolezni, vendar le na podlagi zdravniškega potrdila, ki ga je potrebno priložiti vlogi za rezervacjo. V teh primerih starši otrok, za katere je Občina Vrhnika po veljavni zakonodaji dolžna kriti del cene programa predšolske vzgoje v vrtcu, plačajo 70 % prispevka, določenega z odločbo o višini plačila za program vrtca. Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep št. 602-7/2008 (3-01), sprejet dne 11. 6. 2009. Stevilka: 602-28/2010 (3-01) Datum: 18. 2. 2011 ŽUPAN Stojan Jakin, univ. dipl. inž. grad. l.r Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09; ZPNačrt) ter 36. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09) sprejme župan Občine Vrhnika SKLEP O spremembi in dopolnitvi Sklepa o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za poslovno storitveni center v območju urejanja L1K/1 Drenov Grič 1. člen V 1. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) V Prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986 do 2000 in srednjeročnega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986 do 1990 s spremembami in dopolnitvami (Uradne objave Naš časopis, št. 4/87, 13/88, Uradni list RS, št. 21/90,41/94, 50/94, 63/96, 70/96, 73/97, 76/98, 69/99, Uradne objave Naš časopis, št. 40/01, 272/ 01, 277/01, 304/04, 319/05, v nadaljnjem besedilu: Prostorski plan Občine Vrhnika) so obravnavana zemljišča iz drugega odstavka 2. člena opredeljena kot stavbna zemljišča.« 2. člen V 1. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: » (3) Pobuda za pripravo in sprejem OPPN za poslovno storitveni center v območju urejanja L1K/1 Drenov Grič je bila podana, ker željo investitorji Andrej Friškovec, Drenov Grič 23a, 1360 Vrhnika, IPROS d.o.o., Cesta v Gorice 30, 1000 Ljubljana in Pavel Oblak, Drenov Grič 8, 1360 Vrhnika graditi poslovno storitvene objekte, manipulacjske površine, dostope in uvoze ter potrebno komunalno in energetsko infrastrukturo.« 3. člen V 2. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: » (2) Pobuda obravnava zemljišča oz. dele zemljišče s parc.št. 2582/1, 2583/5, 2587/1, 2588/21, 2588/24, 2588/25, 2588/26, 2588/27, 2588/28, 2588/29, 2588/30, 2588/31, 2588/32, 2588/33, 25- 88/34, 2588/35, 2588/36, 2588/37, 2590/1, 2590/3, 2591/1, k.o. Blatna Brezovica.« 4. člen Za 3. členom se doda novi 3.a. člen ki se glasi: » (1) Osnutek programa opremljanja se pripravi na podlagi dopolnjenega osnutka OPPN in se z njim javno razgrne. Predlog programa opremljanja se pripravi na podlagi usklajenega predloga OPPN ter sprejme kot priloga akta. (2) Izdelovalca programa opremljanja izbere Občina Vrhnika, stroške izdelave pa krjejo investitorji OPPN.« 5. člen V 4. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: » (1) Postopek priprave OPPN teče na podlagi 57. člena do 61. člena ZPNačrt in sicer v naslednjih fazah in okvirnih rokih: 1. Osnutek OPPN: marec 2011 2. Pridobitev smernic in odločbe o CPVO: april - maj 2011, 30 dni 3. Dopolnitev osnutka OPPN in priprava osnutka programa opremljanja: maj 2011 4. Javno naznanilo: junj 2011, 7 dni pred začetkom javne razgrnitve 5. Javna razgrnitev in javna obravnava: junj - julj 2011, 30 dni 6. Priprava stališč do pripomb in predlogov javnosti: avgust 2011 7. Priprava predloga OPPN: september 2011 8. Pridobitev mnenj nosilcev urejanja prostora: september - oktober 2011, 30 dni 9. Priprava usklajenega predloga OPPN in programa opremljanja: november 2011 10. Predložitev usklajenega predloga OPPN in programa opremljanja Odboru za urejanje in varstvo naravne in kulturne dediščine v obravnavo ter občinskemu svetu v sprejem: december 2011 11. Sprejem OPPN in programa opremljanja z odlokom in objava v uradnem glasilu: december 2011.« 6. člen V 4. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: » (2) Javno naznanilo o javni razgrnitvi in javni obravnavi se pošlje predsedniku sveta Krajev- ne skupnosti Drenov grič - Lesno Brdo.« 7. člen V 6. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Finančna sredstva za izdelavo strokovnih podlag, geodetskega načrta, OPPN, stroške smernic, mnenj in objav ter programa opremljanja zagotavljajo investitorji OPPN Andrej Friškovec, Drenov Grič 23a, 1360 Vrhnika, Pavel Oblak, Drenov Grič 8, 1360 Vrhnika ter IPROS d.o.o., Cesta v Gorice 30, 1000 Ljubljana, ki ga zastopa Marjan Trampuš.« 8. člen Ta sklep se objavi v Našem časopisu in začne veljati naslednji dan po objavi. Objavi se tudi na spletni strani Občine Vrhnika. St: 3505 - 12 / 2010 Vrhnika, dne 15. 2. 2011 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur.l. RS, št. 33/07, 108/ 09) ter 36. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) sprejme župan Občine Vrhnika SKLEP o začetku priprave sprememb in dopolnitev Zazidalnega načrta območja Mantove - center Vrhnike 1. člen (ocena stanja in razlogi za pripravo prostorskega akta) 1)V prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986 do 2000 in srednjeročnega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986 do 1990 s spremembami in dopolnitvami (Uradni list RS, št. 21/90, 41/94, 50/94, 63/96, 70/96, 73/97, 76/98, 69/99, Uradne objave Naš časopis, št. 4/87, 13/88, 272/01, 277/01, 304/ 04, 319/05) je območje V1O/2, morfološka enota 3A/1 določeno kot območje, ki se ureja z prostorskim izvedbenim aktom. 2)Za obravnavano območje je sprejet Odlok o zazidalnem načrtu za mesto Vrhnika - Center - območje hotela Mantova (Ur. l. SRS, št. 42/1989; v nadaljevanju zazidalni načrt Mantova). Odlok o zazidalnem načrtu Mantova določa prenovo in novogradnjo za potrebe hotela Mantova, gradnjo objektov za trgovske lokale in servise, prenovo pritličja objekta Tržaška c. 3 za potrebe centralnih dejavnosti, ureditev parkirišča in avtobusne postaje ter ureditev Cankarjevega trga. Predvidene ureditve so delno izvedene. 3)Pobudo za pripravo in sprejem sprememb in dopolnitev Zazidalnega načrta območja Mantove - center Vrhnike so podali posamezni lastniki zemljišč znotraj območja zazidalnega načrta. 4)Razlogi za pripravo prostorskega akta so: spremenjena ureditev dostopa na javno parkirišče JZ od hotela Mantova, ureditev pripadajočih površin in objektov za potrebe objektov na naslovu Tržaška cesta 3 in Stara cesta 6, ureditev dovoza do objekta na naslovu Stara cesta 8, sprememba rabe objekta JZ od hotela Mantova za potrebe poslovnih oz. storitvenih dejavnosti, sprememba grajenega javnega dobra (površin, objektov in naprav, katerih uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem). 2. člen (območje prostorskega akta) 1) Območje sprememb in dopolnitev Zazidalnega načrta območja Mantove - center Vrhnike predstavlja del centralnega območja mesta Vrhnika. Obsega površine, ki mejjo na SV na objekt hotela Mantova, na JV na Tržaško cesto, na JZ na povezovalno cesto med Staro cesto in Tržaško cesto (ob objektu Tržaška cesta 3) ter na SZ na zazidalno linjo objektov ob Stari cesti. 2) Območje obsega naslednja zemljišča oz. dele zemljišč s parc. št.: 2246/2, 2246/3, 2246/4, 2246/5, 2246/6, 2246/7, 2246/8, 2246/9, 2246/10, 2246/11, 2246/12, 2246/13, 2246/14, 2246/15, 2246/16, 2247/3, 2247/4, 2249/1, 2249/4, 2249/6, 2249/7, 2249/8, 2249/10, 2249/12, 2249/14, 2249/18, 2249/19, 2250/2, 2250/4, 2250/5, 2250/6 k.o. Vrhnika. 3) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se lahko v postopku priprave spremeni. 3. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) 1) Strokovne rešitve za pripravo prostorskega akta pripravi izbrani načrtovalec. 2) Strokovne rešitve se pripravjo na podlagi : - Prikaza stanja prostora, - Geodetskega načrta, - Prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986 do 2000 in srednjeročnega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986 do 1990 s spremembami in dopolnitvami (Uradni list RS, št. 21/90, 41/94, 50/94, 63/96, 70/96, 73/97, 76/98, 69/99, Uradne objave Naš časopis, št. 4/87, 13/88, 272/01, 277/01, 304/04, 319/05), - Odloka o zazidalnem načrtu za mesto Vrhnika - Center - območje hotela Mantova (Ur. l. SRS, št. 42/1989; v nadaljevanju zazidalni načrt Mantova), - Investicjskih namer lastnikov zemljišč, - Smernic nosilcev urejanja, - Strokovnih podlag. 3) Strokovne rešitve za posamezne prostorske ureditve se lahko pripravjo v variantah, ki se jih ovrednoti in medsebojno primerja s prostorskega, okolj-skega, funkcionalnega in ekonomskega vidika. 4. člen (roki za pripravo prostorskega akta in njegovih posameznih faz) 1) Postopek priprave sprememb in dopolnitev Zazidalnega načrta območja Mantove - center Vrhnike se vodi kot skrajšan postopek v naslednjih fazah: (glej preglednico) 2) Javno naznanilo o javni razgrnitvi in javni obravnavi se pošlje predsedniku sveta Krajevne skupnosti Vrhnika - Center. 5. člen (nosilci urejanja prostora) Nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice za načrtovanje prostorske ureditve iz njihove pristojnosti, so: 1. Ministrstvo za okolje in prostor, Di-rektorat za prostor, Dunajska 21, 1000 Ljubljana; 2. Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova 10, 1000 Ljubljana; 3. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenje, OE Ljubljana, Tržaška cesta 4, 1000 Ljubljana; FAZA OKVIRNI ROKI Osnutek prostorskega akta Marec 2011 Pridobitev smernic nosilcev urejanja prostora April 2011 Obvestilo o CPVO (15 dni) Dopolnitev osnutka prostorskega akta Maj 2011 Javno naznanilo 7 dni pred začetkom javne razgrnitve Javna razgrnitev in javna obravnava Junj 2011 (15 dni) Priprava stališč do pripomb in predlogov javnosti Julj 2011 Priprava predloga prostorskega akta Avgust 2011 Pridobitev mnenj nosilcev urejanja prostora September 2011(15 dni) Predložitev usklajenega predloga prostorskega akta odboru in občinskemu svetu v sprejem Oktober 2011 Sprejem prostorskega akta ter objava Našem časopisu November 2011 4. Ministrstvo za promet, Direkcja RS za ceste, Sektor za planiranje in analize, Tržaška 19, 1000 Ljubljana; 5. Telekom Slovenje d.d., Regionalna enota TK omrežje Zahod, Stegne 19, 1547 Ljubljana; 6. Geoplin plinovodi d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 11, p.p. 3720, 1001 Ljubljana; 7. Elektro Ljubljana d.d., Distribucjska enota Ljubljana okolica, Slovenska cesta 58, 1516 Ljubljana; 8. Komunalno podjetje Vrhnika d.d., Javna kanalizacja, Javna higiena, Javna razsvetljava, Javni vodovod, Plin, Pot na Tojnice 40, 1360 Vrhnika; 9. Občina Vrhnika, Oddelek za okolje in komunalo, Tržaška c. 1, 1360 Vrhnika. 10. Drugi nosilci urejanja prostora, kolikor bi se v postopku priprave OPPN izkazalo, da so njihove smernice potrebne. 6. člen (obveznosti v zvezi s financiranjem priprave prostorskega akta) Finančna sredstva za izdelavo sprememb in dopolnitev Zazidalnega načrta območja Mantove - center Vrhnike, geodetskega načrta ter stroške smernic, strokovnih podlag, mnenj in objav zagotavlja Občina Vrhnika. 7. člen (objava) Ta sklep se objavi v Našem časopisu in začne veljati naslednji dan po objavi. Objavi se tudi na spletni strani Občine Vrhnika. St: 3505 - 1 / 2010 Vrhnika, dne 15. 2. 2011 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin 28. februar 2011 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Občina Borovnica NAŠ ČASOPIS 19 Županova sporočila 1. Poziv k sodelovanju Iščemo upravitelja šolskega igrišča. Želeli bi skleniti pogodbo - dogovor z nekom (samostojna oseba ali društvo), ki bi bil pripravljen prevzeti naloge in obveznosti upravitelja šolskega igrišča. Pričakujemo vaše ponudbe. 2. Poziv k sodelovanju Iščemo dopisnike - poročevalce za Naš časopis. Vse več občanov mi sporoča, da niso zadovoljni s poročanjem o Borovnici v Našem časopisu; žel^o več dopisnikov z različnimi pogledi in stališči. Po mojem imajo prav. Poročanje je enostransko in edino vsemogočno. Tudi ni etično, da poroča oseba, ki je občinski svetnik in viden funkcionar politične stranke. Interesenti veselo v akc^o. Za vse dodatne informac^e po tel. 01 7507-460 ali 041 600-872. 3. Poziv na pustovanje Že vrsto let nismo imeli pustnih prireditev oz. praznovanj. Letos pa so se opogumili v baru Faška in bodo organizirali pustovanje ob živi glasbi v gasilskem domu na Bregu na pustno soboto, 5. 3. 2011. Dajmo jim spodbudo. Lep pozdrav. ŽUPAN Andrej Ocepek l.r. Občinsko društvo ZB za vrednote NOB Borovnica VABILO Vabimo vas na spominsko svečanost dan spomina v GRAMOZNO JAMO. Odhod avtobusa bo v četrtek, 10. marca 2011, ob 14. uri pred Kocko. Po krajšem kulturnem programu ob 15. uri bomo položili cvetje in prižgali sveče na grobovih. Naj kri prelita za svobodo ne bo nikoli pozabljena. Sprejem v vrtec Enota Vrtec Borovnica sprejema vloge za sprejem v vrtec za šolsko leto 2011/ 2012 do 30. 4. 2011. Vlogo, ki je na spletni strani vrtca, oddajte po pošti, osebno v tajništvu šole ali vrtca ali po elektronski pošti. Odgovor boste prejeli po pošti na dom v maju. Popravek V prejšnji številki Našega časopisa sem v članku o Pekarni Piškotek zapisal nekaj netočnosti. Piškote »salovčke« je poleg pekarne mogoče dobiti zgolj v trgovini Tuš market Jurček v Borovnici in Mercator franšizi Marija Debevec v Rakitni. Začetek prodaje kruha na Molkovem trgu je zaenkrat še pod vprašajem (pridobitev dovoljenja, količina speče-nega kruha, čas). (db) Borovnica v slikah - februar 2011 • Borovnica v slikah - februar 2011 • Borovnica v slikah - februar 2011 In memoriam: Borovniški viadukt Ob skorajšnji obletnici porušenja zadnjih obokov zahodnega dela borovniškega viadukta (13.-17. 2. 1950), 6. februarja letos, je 1. program Radia Slovenca v oddaji Sledi časa obudil spomine na gradnjo in uničenje najznamenitejšega dela borovniške zgodovine - borovniški viadukt. Prispevek nas seznani z bojno kroniko ameriških letalskih sil, ki so leta 1944 dokončno onesposobile železniško povezavo preko viadukta, o njegovi gradnji ter propadu pa so spregovorili tudi predsednik Zgodovinskega društva Borovnica it, Bodo od viadukta kmalu ostali le še spomini? Peter Bezek, poznavalec borovniške zgodovine France Leben ter zgodovinar inž. Karel Rustja. Oddajo, ki je zagotovo marsikaterega poslušalca prepričala v obisk borovniške doline, je še vedno mogoče poslušati na spletni povezavi: »http://tvslo. si/predvajaj/borovniski-viadukt/ ava2.96035674/«. V sklepnem delu prispevka g. Bezek pravilno ugotavlja, da so v zadnjih letih nekateri domačini sprožili akc^o za obnovo zadnjega stebra viadukta in da so »prizadevanja, da občina pridobi tudi evropska sredstva za obnovitev tega stebra.« Dodati bi bilo treba le še, da je občina povsem gluha za ta prizadevanja, so prispevek komentirali pobudniki obnove. Sadjarji so posadili že 300 sadnih dreves starih sort 22. januarja 2011 so se na občnem zboru srečali borovniški sadjarji. Pregledali so lanske aktivnosti, med katerimi sta bili dve strokovni ekskurz^i (Dunaj in Krajinski park Goričko) ter 26 biodinamičnih delavnic, na katerih so pripravljali različne pripravke za zaščito rastlin. Dvakrat so kuhali žvepleno-apne-no brozgo za škropljenje, v okolici blokov v Borovnici so posadili pet visokodebelnih dreves, za namene plemenitenja semenskega krompirja pa so na Mahu posadili krompir s Tirolske, ki je dobro obrodil. Jeseni sta dva kmeta že posejala seme pšenice, ki je pridelano po BDI-me-todi, na večjih površinah. Člani so menda pridelali tudi več kot 5000 litrov jabolčnega soka. Dejavni so bili tudi pri promoc^i: stojnica na Prazniku borovnic in v jeseni pred trgovino Jurček Tuš, v rev^i Delo in dom so kar na treh straneh objavili intervju s predsednikom društva Slavkom Turšičem, med letom pa so se pri nas oglasili snemalci TV Slovenca, ki pripravljajo oddajo o delu na vrtu po BDI-metodi. Oddaja bo na sporedu to pomlad. Za letos sadjarji snujejo številne delavnice in ekskurz^e za članstvo, s pomočjo občine pa bodo nadaljevali sajenje dreves starih sort. Doslej so jih že več kot 300. Promovirali bodo tudi Paplerjev bobovec, ki ga zanje cep^o v Kozjanskem parku. V sklopu teh prizadevanj skušajo urediti tudi lastno gensko banko starih sort jabolk in hrušk, ki jih zbirajo po Borovnici in okolici - menda jih imajo že več kot 100. Obeta pa se nam še ponovitev sadjarske razstave. Na zboru je članstvo tudi sklenilo, da se društvo včlani v Zvezo društev za biološko-dinamično gospodarjenje Ajda - Demeter Slovenca. Pred Tonjo spet aktivno leto Pregled minulega leta so 27.Januar-ja 2011 opravile tudi pevke ZPZ To-nja, ki so lani v Borovnici gostile Adi-ja Smolarja, ob koncu leta priredile dedka Mraza, sicer pa tudi precej gostovale. Za letos načrtujejo marca udeležbo na rev^i borovniških pevskih zborov in še isti mesec občinske rev^e na Vrhniki, 2. aprila nameravajo gostiti Fante z vseh vetrov, v maju bodo imele svoj letni koncert, za december pa znova pripravljajo dedka Mraza z glasbeno igrico. Letos je zaživela tudi spletna stran zbora http://tonja.borovnica.eu. Planinsko društvo prerojeno Po približno dveh letih zatišja je Planinsko društvo Borovnica na občnem zboru 2. februarja 2011 dobilo nov zagon. Udeleženci zbora so za predsednika znova izvolili dr. Bo-gomirja Celarca, v upravni odbor Damjana Debevca, Suzano Novak, Primoža Pečlina in Tatjano Pečlin, v nadzorni odbor pa Liljano Kogov-šek, Boruta Petriča in Saša Tomšiča. Letos namerava društvo urejati poti v Peklu, izdelati planinsko štam-piljko za Pekel, nadaljevati sanac^o stebra viadukta, urejati kolesarske poti in pešpoti, 19. marca bodo organizirali pohod na Slavnik, 23. jul^a pohod skozi Pekel na Pokojišče, novembra pa se bodo znova udeležili pohoda po Levstikovi poti. Še naprej si bodo prizadevali krepiti mladinski odsek v sodelovanju s šolo in vrtcem, del česar je tudi šola plezanja v TVD Partizan. Zbor je nagovoril tudi župan Andrej Ocepek, ki je obljubil, da bo občina 100 % financirala vse materialne stroške pri delih v Peklu. Predsednica kulturnega društva ostaja Milena Škulj Za borovniško kulturno društvo, ki združuje kar deset različnih skupin oz. sekcy, je bil letošnji občni zbor 4. februarja tudi volilni. Članstvo je bilo očitno z dosedanjim delom društva povsem zadovoljno, saj je vnovič soglasno za predsednico izvolilo Mileno Škulj. Za podpredsednika so izvolili Antona Kržiča, v upravni odbor pa še Slavico M. Ošaben, Anko Palčič, Liljano Kogovšek, Slavka Pri-stavca, Roka Mihevca, Rud^a Cerka in Ireno Nemec. V nadzorni odbor so imenovali Janeza Grmeka, Marinko Vuk in Janeza Šraja. Še kar ugodno je bilo tudi finančno poročilo, ki je izkazovalo dobrih 16.400 EUR prihodkov in 18.000 EUR odhodkov v minulem letu, s tem, da je na računu še dobrih 13.100 EUR. Predsednica je v svojem nagovoru ponosno izpostavila, da je društvo v minulem letu organiziralo ali se udeležilo kar 62 prireditev. Ost kritike pa je letela predvsem na SAZAS, ki od vsake teden pozneje bo Veseli večer, nato Martinov večer, decembra pa znova bogat nabor od letnega koncerta Šumnika do silvestrske komedie. Prisotni župan Andrej Ocepek je sicer pohvalil številne dejavnosti društva, moti pa ga zgostitev prireditev v decembru, kar posledično pomeni tudi manj obiska na posamičnem dogodku. Glede finančnih zadev pa meni, da brez drugih, neobčinskih donac^ društvu ne bo šlo, je pa izrazil pripravljenost pomagati društvu, kjer bo le mogel. PGD Borovnica letos menja vodstvo Na občnem zboru, ki so ga imeli borovniški gasilci prav tako 4. februarja, je bilo poleg številnih pozdravnih nagovorov in pohval društvu s strani župana Andreja Ocepka, predsednika GZ Vrhnika Ivana Turka ter poveljnika GZ Vrhnika Vinka Kerš-manca, predstavljeno tudi pestro poročilo o intervenc^ah s strani poveljnika borovniških gasilcev Vil^a Mevca: januarja dimniški požar na Zalarjevi c., februarja pomoč občanom v Mrzlih dolinah, marca dimniški požar na Lazah in pomoč pri nesreči z motorjem, jun^a požar v sobi na Zalarjevi c., jul^a pomoč dvema onemoglima osebama na Demšar-jevi ul. ter črpanje vode s strehe ob Prazniku borovnic, avgusta poplavljeno stanovanje na Mejačevi ul. Ob poplavah 18. in 19. septembra je 30 članov in članic opravilo interven-c^e na 45 lokac^ah. Opravljenih je glasbene prireditve menda pobere kar 104,97 EUR, kar je veliko breme za prostovoljno, nepridobitniško dejavnost društva. Letos bo društvo organiziralo vrsto prireditev (predstavile se bodo vse skupine): februarja prireditev za kulturni praznik in ponovitev silvestrske komedie, marca rev^a pevskih zborov, aprila bodo Štinglci imeli koncert ob 20-let-nici delovanja, maja bo literarni večer ter večer Avsenikove glasbe, junija bodo Barjanke nastopale v Stični, v času Dneva borovnic bo razstava klekljarske skupine, septembra se bodo predstavili Coklarji, oktobra bo letni koncert Barjank ter nastop v Cankarjevem domu v Ljubljani, novembra nastop na pokopališču, Nova predsednica Saša Mevec (sredina) in nov poveljnik Jože Palčič (desno)? bilo 734 delovnih ur, skupno z vsemi štirimi vozili prevoženih 494 km, s potopnimi črpalkami in motornimi brizgalnami je bilo opravljenih 53 delovnih ur, sodeloval je rovokopač, razdeljenih je bilo 370 vreč za gradnjo nasipov. Po zbranih podatkih je pri občanih nastala škoda v višini 6.256 EUR, sanac^a plazu nad Za-bočevom pa je stala 5.200 EUR. Dan po poplavah so črpali še vodo iz ZP Borovnica. Oktobra so analizirali ukrepe ob poplavah. Decembra pa so bili ob močnem deževju znova v pripravljenosti. Gasilci so sodelovali tudi pri dveh vajah poveljstva, več izobraževanjih in tekmovanjih. Na majskem tekmovanju za Notranjski pokal je ekipa veteranov osvojila prvo mesto, septembra pa so s tekmovanja v spretnostni vožnji z gasilskimi vozili prinesli srebro in bron. Sodelovali so tudi na obeh čistilnih akc^ah, Prazniku borovnic, urejali promet ob proces^ah in proslavah, pomagali KPV pri premostitvi počenih vodovodnih cevi ter še številne druge aktivnosti. Zanimivo je bilo tudi poročilo mentorice mladinske ekipe Saše Mevec, saj doslej na občnih zborih PGD Borovnica nismo bili vajeni tako obširnih poročil o delu mladinske ekipe, še manj o toliko odličnih dosežkih na raznih tekmovanjih. Zaradi nakupa novega gasilskega vozila je bilo finančno stanje skozi leto precej dinamično. Pri prihodkih so zabeležili dobrih 98.400 EUR priliva (na računu v začetku 2010 še 44.000 EUR), odhodkov pa je bilo za slabih 130.200 EUR. Ob koncu leta so tako imeli le še približno 11.800 EUR, od katerih naj bi za pomoč pri opremljanju preostalih dveh PGD-jev po besedah predsednika Cirila Kosa občini vrnili 8.000 EUR. Lani so borovniški gasilci pridobili novo gasilsko vozilo GVC 16/25 - »Varuha«, a zaradi stalnih vremenskih nevšečnosti uradnega prevzema še niso izvedli. To naj bi popravili letos poleti, ko naj bi hkrati svoji mesti mlajšima namestnikoma prepustila predsednik in poveljnik društva. Iz dobro obveščenih virov smo izvedeli, da naj bi nova predsednica društva postala Saša Mevec, poveljnik pa Jože Palčič. Urejanje ekoloških otokov lepo napreduje V zadnjem času urejanje ekoloških otokov v Borovnici in okolici lepo napreduje. Tako so problematični otok na Ljubljanski cesti vendarle odmaknili od ceste in ga naredili varnejšega za uporabnike pa tudi druge udeležence v prometu, v Za-bočevem je obstoječi otok dobil svoj temelj in seveda informativno tablo, čisto nov pa je ekološki otok v »Kurji vasi« (Cesta pod goro). Kiosk s hitro prehrano na Molkovem trgu? Najnovejša pridobitev Molkovega trga v Borovnici, ki je pri občanih v začetku februarja sprožila val ugibanj, je kar kiosk s hitro prehrano. Po privolitvi župana Andreja Ocepka in sklenitvi pogodbe z občino namerava slednjega, še pred objavo tega članka, uradno odpreti samostojna podjetnica Martina Vučković. Ga. Vučković zagotavlja, da so prvi odzivi s terena pozitivni, a da bo šele po določenem obdobju obratovanja jasno, ali je naložba finančno vzdržna ali ne. Odzivi občanov na novo pridobitev so seveda različni, od zgražanja do odobravanja. Medtem ko prvi nikakor ne vid^o ureditve Molkovega trga v »kontejnerskem« slogu, pa se drugi že veselio toplega hamburgerja v poznih nočnih urah. Odločilno bo seveda število rednih strank, čeprav v luči razburjenja ob prvi »kontejnerski« izkušnji izpred nekaj let ne gre izključiti niti pr^av inšpekc^am ali celo petic^. Posrečen »prometni znak« Borovničani nikakor nimamo sreče ne z drogovi ne s prometnimi znaki. Medtem ko prvi včasih stojmo kar sredi ceste, pa drugi na nič koliko mestih po občini gledajo v napačno stran. Prav posrečen pa je »samorast-niški« »prometni znak« na borovniški železniški postaji, ki na beli podlagi, obrobljeni z rdečo barvo, ponazarja grbino na cesti ter zapis »10 km« nad njo. Resnicoljubnejšega opozorilnega znaka menda ni ne v naši občini in tudi ne širše. Najsi bo 10 km iz Borovnice proti Vrhniki ali proti Podpeči, je regionalna cesta, za katero »vestno« skrbi država, polna grbin in udarnih jam. Damjan Debevec 20 NAŠ ČASOPIS Občina Borovnica 28. februar 2011 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Nova telefonska centrala na Pakem Pred približno enim mesecem je na Pakem začela delovati najsodobnejša telefonska centrala v našem kraju. Telefonska centrala je namenjena manjšemu številu uporabnikov, saj se nanjo lahko priključi do 150ISDN-uporabnikov. Centrala pokriva naselji Pako in Breg, kjer so imeli doslej omejene možnosti za prenos podatkov, saj so bili zelo oddaljeni od centrale v Preserju, sodobnega inter-netnega priključka visoke hitrosti pa praktično ni bilo mogoče dobiti. Omenjena centrala komunicira s svetom prek optične povezave, ki poteka ob regionalni cesti proti Preserju, Brezovici in Ljubljani. Centralo je v celoti financiral Telekom Slovenije. Prav tako so po županovih besedah v pripravi tudi načrti za "prvo" internetno točko v naši dolini. (Mogoče je pozabil, da je občanom na voljo intemet v knjižnici.) Brezplačen Internetni kotiček naj bi bil v "Faški", oddajnik za brezžično omrežje pa na gasilskem domu Breg - Pako. Signal iz tega oddajnika bodo po županovih zagotovilih "ujeli" tudi prebivalci Laz in Dola ter dela Borovnice. Omenjena izboljšava naj bi občino stala okoli 2.000 €. Upam, da bo podobna lokalna centrala kmalu zaživela še na Dražici in Dolu, kjer imajo prav tako težave s sodobnimi komunikac^skimi povezavami. Igor Trček Nova digitalna telefonska centrala na Pakem Ureditev spomenika samostojni Sloven^'i V skladu z lansko obljubo, da bomo v luči občinske brezbrižnosti do spomenika slovenske samostojnosti pred vrtcem odslej zanj skrbeli člani in simpatizerji borovniške SDS, je skupina članov v soboto, 12.2., znova uredila okolico spomenika in lipe samostojnosti. Ker na nekaj kvadratnih metrov veliko zaplato zemlje v kotu parkirišča, kjer stojita spomenik in lipa, občinska zimska služba že nekaj let prav zagnano nasipa napluženi sneg (in drugo nesnago, ki se znajde v njem), je prostor ob spomladanski otoplitvi prav grdo nastlan s peskom in drugimi smetmi, veje drevesa pa zelo poškodovane. Lani je borovniškim SDS-ovcem zato dokončno prekipelo in ker se občina ni nameravala zganiti, smo pljunili v roke in sami sanirali posledice zimskega pluženja. Tedaj je tudi padla obljuba, da bomo poslej redno skrbeli za spomenik in lipo, ki sta otrokom iz vrtca lep pokazatelj odnosa starejših do simbolov samostojne slovenske države. Spomenik slovenski samostojnosti pred vrtcem je sicer na pobudo SDS in s sodelovanjem vseh političnih opc^ postavila občina leta 2006 ob lipi samostojnosti, ki je bila posajena na sam večer slovenske osamosvojitve - 25. jun^a 1991. Tokrat pa se naše delo ni končalo z ureditvijo spomenika, saj se je ekipa v vsej zagretosti odločila, da nadaljuje delo še pri bližnjem Majaronovem pavi-ljončku. Paviljonček na zelenici ob Paplerjevi ulici iz leta 1929 je namreč zadnja desetletja pogost predmet razprav o »oživitvi starega vaškega jedra«, sklepov in resolucj o njegovi obnovi je bilo že nič koliko, a prav dosti oz. skoraj nič pa se v tej sme- Majaronov paviljon je potreben nujne prenove. ri, kot po navadi, ni ukrenilo. Lani smo se v projekt obnove odločno vključili tudi borovniški SDS-ovci, se pogovorili z lastniki paviljona ter drugimi zainteresiranimi za njegovo obnovo. V skladu s strokovnimi usmeritvami, ki smo jih tedaj pridobili, smo tokrat poskrbeli za prvo fazo prenove objekta, v kar sodi odstranitev vse navlake, ki je bila izvirnemu objektu dodana naknadno (žeblji, sponke, žice ...), ter tudi manjša ureditev okolice. V naslednji fazi paviljonček čaka temeljito brušenje in barvanje, popravilo strehe, pa tudi zamenjava tistih elementov, ki so skozi dolga leta nevzdrževanja popolnoma strohneli. Pri tem pričakujemo tudi »angažma« občine ter drugih borovniških društev, ki jim ni vseeno, v kakšnem stanju je naše »staro trško jedro« (po arh. S. Gabrovšku). Za OO SDS Borovnica Damjan Debevec Velika pridobitev Težko pričakovana obnova Ulice bratov Debevec v Borovnici (cesta v Podgoro) se je začela na hitro. Pred volitvami in je menda bilo obljubljeno, da bo vse skupaj končano v dobrem mesecu. Volitve so mimo in gradbišče lepo sameva, kar je lepo vidno tudi na fotografiji. Pa to še Del obnovljenega cestišča s »širokim pločnikom« ni vse. Obljubljeno je tudi bilo, da bo ob rekonstruirani cesti urejen tudi pločnik. Kakšen bo ta pločnik, pa tudi prikazuje fotografija. Saj ne boste verjeli, da je njegova širina tam okoli 0,5 m (nisem ga meril). V času gradnje tega, kar je narejeno, so na to delovišče prihajali vsi odgovorni za izvedbo, pa ni nikomur prišlo na pamet, da je tak pločnik čista neumnost. Pa še opozoril navadnih Zemljanov je bilo cel kup, le odgovorni tiščijo svoje in so gluhi za vse pripombe. Seveda pa se tako večajo tudi stroški, čigav je denar, se pa tudi ve. Ob vsem tem samo eno neumno vprašanje odgovornim: kdo bo kriv, ker bo mamica z otroškim vozičkom peljala otroka po cestišču in ne po pločniku, ker tam ne bo mogoče, in jo bo zadel avto??? Upam, močno upam, da se to ne bo zgodilo. Skrb za varnost pa taka! Se opravičujem za nerganje in vsem lep pozdrav iz Podgore! Franc Klančar Peklensko mlinsko kolo je šlo na servis Borovniška »prostovoljna udarniška brigada« je zopet na delu. Tokrat je bilo v hitri in dobro načrtovani akcyi izza mlina v Peklu sneto in na popravilo prepeljano mlinsko kolo. Mlinsko kolo, ki ga je v sklopu obnove Brancelj-Košir-jevega mlina v Peklu tja l. 1994 postavilo Turistično društvo Borovnica, je bilo v zadnjih letih zaradi poškodbe nosilne osi povsem neuporabno in je le žalostno propadalo. Na lanskem občnem zboru TD je Franc Drašler znova podal apel za njegovo popravilo, kar pa se ni zgodilo vse do sobote, 22. januarja 2011, ko je v pičlih 20 minutah ekipa »fizikalcev« - Damjan in Jan Debevec, Uroš Jelovšek, Matej Cerk, Nejc Škulj, Eric Voisin - ob pomoči domačih mojstrov Franca Drašlerja, Franca Klančarja in Andreja Bizjaka, ki je poskrbel tudi za traktorski prevoz, poškodovano mlinsko kolo v nekaj korakih prenesla iz struge ob mlinu na prikolico. Šele ko je bilo varno naloženo, si je ekipa oddahnila in okrepčala z izvrstno domačo špehovko Milene Škulj. Zatem je kolo poromalo v Drašlerjevo delavnico v Borovnico, kjer ga čaka generalno popravilo. Spomladi se bo akcja ponovila z obratnim vrstnim redom. Sočasno bo popravljeno tudi leseno mlinsko korito. Damjan Debevec ^ zdaj pa bo do pomladi v delavnici. Poškodovano kolo je bilo treba spraviti na prikolico ... ^_s_ Pavliha je ugotovil, da se je v šolo poslal kar v so javna prevozna sredstva predraga, zato paketu. Pavliha je vendarle moral v šolo In to kar v petek zvečer. Tako se je vsaj končala saga o Pavli-hi, ki noče v šolo, v izvedbi borovniške mladinske gledališke skupine KD Ta mlad, ki so jo 28. januarja uprizorili na odrskih deskah borovniške šole. Dogajanje se je, kot že omenjeno, vrtelo okrog navihanega Pavlihe, ki je vlekel na dan vse mogoče izgovore, da mu le ne bi bilo treba v šolo - vsaj ne v prvi razred. Seveda, ko pa je svojo inteligenco in sposobnosti ocenil za najmanj 3. razred, kamor sta se želela vpisati z drugim podobnim pobali-nom - Kljukcem. Skozi vrsto humorističnih peripetj, ko ju je zaradi neudeležbe pri pouku in Pavlihovega ostrega jezika najprej preganjal policist, zatem coprnica zaradi nepoplača-nega Kljukčevega računa in iz istega naslova celo krojač, so mladinci obiskovalce spravili v prav prešerno voljo. Coprni-co sta pozneje sicer pomirila z vrečo piškotov, za prelisičenje policista, krojača in nenazadnje ravnatelja pa je bila potrebna Igralska zasedba: Urban Kržijč, Daša Mikuž, Lara Ofentavšek, Oksana Ivanovič, Lara Drole, Žan Petrič kar čarovničina knjiga urokov. Na koncu je vsak dobil svoje, na svoj račun pa je še posebej prišel jezični Pavliha. Damjan Debevec 28. februar 2011 elektronski naslov: obcina@borovnica.si NAŠ ČASOPIS 21 Barje na fotografijah Na predvečer kulturnega praznika, 7. februarja 2011, so se odprla vrata fotografske razstave na temo Barje, ki so jo v domu krajanov Dola in Laz na ogled postavili člani HUD Karel Barjanski. V enem tednu so se poleg razstave nanizale še druge kulturne dejavnosti. Štirje avtorji, Marko Gorenc, Tomaž Krašnja, Žiga Rebolj in Vid Rotar, so svoje fotografske objektive usmerili proti Barju. Dela za obiskovalce so razstavili na pobudo Marka Gorenca, sicer profesorja fotografije na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo Ljubljana. Razstava s spremljevalnimi dejavnostmi, ki je prvi večji projekt Karla Barjanskega, je sodeč po odzivu obiskovalcev uspela. Že ob odprtju je razstavo obiskalo več kot 100 ljudi. Med njimi sta bila tudi vrhniški in borovniški župan ter recenzent razstave, akademski slikar Karl Plemenitaš. Andrej Ocepek je v svojem govoru pozdravil »aktivac^o« in celoten projekt HUD-ovcev, seveda pa je pohvalil tudi avtorje oziroma njihove fotografije. Nanje se je ozrl predvsem Plemenitaš, ki je s svojim umetniškim pogledom razbral motive in sporočila fotografij. Kot je bilo že omenjeno, je to prvi projekt članov HUD Karel Barjanski, zato je predsednik društva Jože Zorman prisotne na kratko seznanil s Karlom, njegovim rojstvom ter poslanstvom, odprtje razstave pa je označil kot dan, ko je Karel končno shodil. Da na svoji življenjski poti ne bi bil nem, so že ob odprtju po- skrbeli glasbeniki iz skupine Charlie Brown. Z recitac^o Železne ceste pa sta se na kulturni praznik in našega največjega pesnika spomnila povezovalka programa Vanja Plut in župan Ocepek. Pr^etni prostori doma krajanov na Dolu so bili še dobre pol ure potem, ko je Zorman prerezal navidezni trak, pretesni za vse obiskovalce, ki pa jih ni manjkalo ves teden. Poleg fotografij so začasno Karlovo domovanje popestrili še različni spremljevalni dogodki, pozornost pa je vzbujalo tudi spremljajoče gradivo, predvsem lična pahljača s predstavitvijo avtorjev in društva. Ustvarila sta jo Ciril Hrovatin in Bojan Čebela. Za glasbeno popestritev je v sredo poskrbel Janez Stražišar, Matjaž Ocepek je četrtek namenil Prešernu, sobotni večer pa je bil v znamenju Slavčkov s Kužnice. Vse zainteresirane je že v soboto dopoldne v svet digitalne fotografije popeljal Marko Gorenc. Predavanju je sledilo večurno terensko delo - sprehod po Barju pod vodstvom profesorja, Cirila Hrovatina in Vida Ro-tarja. Poleg zagotovljene dobre fotografske opreme je tovrstno ustvarjanje terjalo tudi znanje in občutek. Vsak udeleženec je Barje doživel in predstavil na svojstven način in z uspelimi fotografijami napravil nemalo dela ocenjevalcem, ki so pred dokončno odločitvjo najprej naredili jagodni izbor. Izstopajoče fotografije so bile v nedeljo nagrajene, ob podelitvi priznanj pa niso manjkale niti podrobne strokovne utemeljitve in nasveti za prihodnje tovrstno delo. Nagrajene posnetke so ustvarili: Miran Menart, Romana Grdina in Emina Merlak Susman, izkazala pa sta se tudi Mile Milosavljević in Franci Rotar. Tedensko druženje HUD-ovcev, obiskovalcev, udeležencev spremljajočih prireditev in fotografov se je končalo v nedeljo popoldne, ko je razstava zaprla svoja vrata. A tako ne bo prav dolgo. Že čez nekaj tednov, natančneje v sredo, 16. marca 2011, bodo fotografije Barja spet na ogled. Tokrat na Vrhniki. HUD Karel Barjanski K uspešni razstavi in spremljajočim prireditvam so pripomogli: Fotoatelje Murovec, s. p., Nikon Slovenja, Birosistemi, Bojan Čebela, s. p., Občina Borovnica, Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana, člani Društva dolanskih fantov, Zgodovinsko društvo Borovnica, Nogometni klub Borovnica, MKD ARTerja. Vsem se iskreno zahvaljujemo. Ansambel Charlie Brown Fotografska razstava Barje 2011 je bila dobro obiskana. Janez Stražišar je zelene melodie. igral večno Predsednik HUD Karel Barjanski Jože Zorman Župan Andrej Ocepek in Vanja Plut sta recitirala Od železne ceste. Celotedenska fotografska razstava o Barju Eno najmlajših borovniških društev, HUD Karel Barjanski, je v t. i. »tednu kulture« (7.-13. februar) na Dolu pri Borovnici postavilo fotografsko razstavo na temo Barja, ki so jo obogatili s številnimi spremljajočimi dejavnosti. Odprtje razstave je potekalo na predvečer slovenskega kulturnega praznika, 7. februarja, v prostorih vaške skupnosti na Dolu pri Borovnici in je bilo tudi samo precej kulturniško, celo prešernovsko naravnano, saj sta župan Andrej Ocepek ter povezovalka Vanja Plut skupaj zrecitirala Prešernovo pesnitev Od železne ceste, nastopila pa je tudi lokalna skupina Charlie Brown. Damjan Debevec Rožce poez^'e za Prešerna Borovniška občina je letošnji kulturni praznik, 8. februar, obeležila v sodelovanju s kulturnim društvom s priredit-vyo, poimenovano Rožce poezye. V uvodnem delu večera je povezovalka Barbara Bezek Rot spregovorila o številnih kulturnih oz. s kulturo povezanih dogodkih, ki so potekali v »tednu kulture« v Borovnici: občni zbor kulturnega društva, radjska oddaja Sledi časa, v kateri so domačini govorili o borovniškem viaduktu, fotografska razstava o Barju na Dolu in nenazadnje ta večer. Zatem je na oder povabila »mojstra inter-pretacje Prešernove poezje«, borovniškega župana Andreja Ocepka, ki je prisotnemu občinstvu suvereno zrecitiral Prešernovo Zdravljico. Nadaljnji večer je potekal v prepletu recitala recitatorjev domačega kulturnega društva in gostujoče glasbene skupine »bluegrass« Stopinje iz Logatca. Tako smo slišali bogat nabor poezje avtorjev Makarovičeve, Maurerjeve, Žigona, Minattja in Prešerna. Repertoar skupine Stopinje pa je bil umirjen in priložnosti primeren. Se najbolj je občinstvo navdušila skladba Martin Krpan, ki so jo prihranili za sam konec prireditve in so glasbeniki zanjo poželi tudi najglasnejši aplavz. Damjan Debevec ■ -M* Župan Andrej Ocepek je v uvodu »interpretiral« Prešernovo Zdravljico. Recital raznovrstne poezie Skupina Stopinje je navdušila s skladbo Martin Krpan. 22 NAŠ ČASOPIS Borovnica 28. februar 2011 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Razširjeni oktet Kol'k'r Tol'k iz Logatca Štinglci pa prav po furmansko ^ Borovniški pevski zbor Štinglc je konec januarja pripravil nepozaben glasbeno-zabavni večer z gosti iz Logatca, oktetom Kol'k'r Tol'k', ki so uprizorili odrsko igro Med furmani. »Kol'k'r Tokrat borovniški gostitelji niso nič kaj dosti nastopali, saj so zgolj v začetku nekaj malega zapeli, nato pa oder v celoti prepustili logaškim »furmanom«. O igri Med furmani, v kateri nastopajo- pojo. In tako so ostali : Tol'k«. Čas, v katerega je postavljeno dogajanje v lokalni logaški gostilni, je sredina 19. stoletja. Slovenskemu narodu vlada dobri cesar Franc Jožef I., fur- ki so tovorili po široki cesti od Trsta do Dunaja in nazaj, prišleki z vseh koncev slovenske zemljice. Med njimi se je znašel tudi čisto pravi Coklar (Primož Berus), ki je z volički tovoril prek vrhniškega klan- »Jest nam nč vicov pravu! Jest bom tku povedu kt je blu. či poleg raznoraznih burlesk tudi veliko prepevajo, lahko rečemo, da korenine vleče iz starodavnega ljudskega izročila - številnih mitov in legend o furmanstvu na Notranjskem. Stoletja tovorjenja med Dunajem in Trstom so pritegnila tudi številne resne raziskovalce. Eden takšnih je novinar Milan Trobič, po katerega knjigi Furmani je France Pupis napisal scenar^ za tokratno odrsko igro. Jedro njegove igralske ekipe je sestavljeno iz šolskega okteta s posrečenim imenom Kol'k'r Tol'k, ki je nastal pred 10-imi leti, ko so fantje ugotovili, da jih je še »kol'k'r tol'k« na šoli in lahko še »kol'k'r tol'k« za- manstvo je še vedno donosen posel, a mu že b^e poslednja ura, saj je prvi vlak že prisopihal v Ljubljano, po Notranjskem pa tisoči delavcev gradio zadnji del železne ceste med Dunajem in Trstom. Furmani - vesela druščina - se shajajo po vaških gostilnah, prebirajo Novice, zb^ajo šale, si izmenjujejo izkušnje, osvajajo gostilničarjevo hčer, prisluhnejo nerazumljenemu vaškemu poetu, ko pa se jih zbere dovolj, tudi kakšno okroglo zapojo in celo zaplešejo. Dialogi so polni posrečenega humorja in, kar je še najbolj zanimivo, začinjeni z narečji, saj so bili furmani, Furman^esniku: »Pa kva ti solze zlivaš po papirju! Napiš rajš neki tacga po naše.« ca. Ker voli ne slovko ravno kot najhitrejše živali, je bil seveda na prometni Tržaški cesti za konjske vprege pravcata cokla v prometu. Po logaški furmanski teorii naj bi se zato prebivalcev borovniške doline tudi opr^el vzdevek Coklarji. Kar dobri dve uri trajajoča prireditev je številne obiskovalce glede na gromki aplavz zares navdušila. Ob robu večera pa je bilo mogoče kupiti tudi najnovejšo glasbeno zgoščenko MpZ Štinglc. Damjan Debevec Moški pevski zbor Štinglc Prešeren v gosteh borovniške osnovne šole Dva dni za uradno občinsko prireditvyo ob slovenskem kulturnem prazniku, ki jo je v sodelovanju z Občino Borovnica pripravilo kulturno društvo, je praznik prav izvrstno obeležila tudi borovniška osnovna šola. Kulturna prireditev, orga-nizac^a katere je bila tokrat v rokah učiteljice Tine Vah-čič, je obetala že pred samim začetkom. V goste je namreč prišel nihče drugi kot filmski France Prešeren - Pavle Ravnohrib. vesnostim. Zastave so bile na vidnem mestu, prireditev pa se je začela s slovensko himno. Ob tem se je zgodilo tudi nekaj, kar je vzradostilo srca vseh prisotnih starejših obiskovalcev in česar v nadaljnjem pro- Vrtca med predvajanjem posnetka himne slednjo tudi sami zapeli. Slava tako patriotičnim vzgojiteljicam! A povrnimo se k programu same prireditve. Začeli so jo učenci in učenke z veznim besedilom, pesmi- Borovniška visoka šola s Pavletom Ravnohribom Prireditev so si ogledali osnovnošolci in otroci iz Vrtca Tokrat niso manjkali niti vsi državotvorni elementi, ki pritičejo tovrstnim slo- gramu g. Ravnohrib kar ni mogel prehvaliti. Namreč, v prvih vrstah so otroci iz Nastopajoči s »Prešernom« in učiteljico Tino Vahčič % Dr. Fig se ni izneveril svojemu vzdevku. jo, izraznim plesom in recitalom, v nadaljevanju pa je vodenje prevzel g. Ravnohrib, ki je v slogu Malih sivih celic osnovnošolsko občinstvo, ki je zapolnjevalo dvorano, izpraševal o Prešernu. In glej, zlomka, s hitrimi in točnimi odgovori so spet prednjačili otroci iz Vrtca oz. - po Ravnohribo-vih besedah - borovniške visoke šole. V nadaljevanju so si prisotni ogledali izseke iz nadaljevanke o Francetu Prešernu, ki jih je s sočnimi podrobnostmi iz zakulisja snemanja začinil prav g. Ravnohrib. Slednji je za konec še prav doživeto zreci-tiral Prešernovo Zdravljico. Zatem pa, kot pravi dr. Fig, razdelil suhe fige med prisotne malčke. Škoda pri vsem skupaj je le, da odlične šolske prireditve potekajo v dopoldanskem času in si jih večina ne utegne ogledati. Damjan Debevec 28. februar 2011 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Občina Borovnica NAŠ ČASOPIS 23 Zgodovina športa v Borovnici »Sokol« v Borovnici. V nedeljo, dne 23. t. m. je bil v restavracijskih prostorih g. Ant. Drašlerja v Borovnici ustanovni občni zbor borovniškega »Sokola«, najmlajšega na Slovenskem. Obnesel se je prav sjajno in tako obilne udeležbe skoro nismo pričakovali. V našo sredo prihitelo je tudi več bratov z Vrhnike in Logatca in iz Notranjih goric. Občni zbor je otvoril g. Anton Drašler, nakar je bil izvoljen soglasno sledeči odbor: Starosta g. Leo Macoratti, podstarosta g. Fran Petrovčič, načelnik g. Rudolf Marin, tajnik in blagajnik g. Janko Ramovš in sedem odbornikov: gg.: Ant. Drašler, Ivan Majaron, Ivan Švigelj, Franc Drašler, Valentin Fortuna, Fran Urh ml. in Kavčič Davorin. - Kot odposlanca na zvezni občni zbor sta bila voljena g. L. Macoratti in g. Franc Petrovčič in kot zastopnika na župnem občnem zboru g. L. Macoratti in g. R. Marin, za preglednika računov pa g. Al. Jan in g. Ivan Lebez. - Društvo se priglasi »Slov. Sok. zvezi« in sicer ljubljanski župi. Kot prvi mecen mladega društva, ki šteje že okroglo 90 članov, se je izkazal gosp. Franc Petrovčič, podstarosta, ki je podaril takoj na občnem zboru l0o K, za kar mu bodi izrečena tem potom najiskrenejša zahvala. Živeli posnemalci! (Slovenski narod, 29.7.1911, str. 5-6) Časopis Slovenski narod je v svoji 166. številki (21. 7. 1911) napovedal, da bo Borovnica že v kratkem dobila svoje telovadno društvo Sokol. Slovesen dogodek se je zgodil dva dni zatem, 23. julja 1911 ob 2. uri popoldne v imenitni Drašlerjevi restavracji poleg tedanjega borovniškega kolodvora. Od tedaj je minilo polno stoletje. TvD Partizan Borovnica s ponosom in častjo ohranja in nadgrajuje vrednote, ki so jih pred 100 leti zastavili naši predhodniki. Zato Odbor za pripravo monografije in razstave ob 100. obletnici ustanovitve Sokola v Borovnici vabi k sodelovanju vse občane, da s svojim gradivom in spomini obogatjo monografijo in razstavo, ki ju pripravljamo ob tej priložnosti. V razstavi želimo zabeležiti vse športne dogodke, ki so skozi minulo stoletje združevali ljudi in pisali zgodovino tega kraja. Slikovno in pisno gradivo nam lahko pošljete po pošti na naš naslov: TVD Partizan Borovnica Zalarjeva cesta 10 1353 Borovnica ali ga izročite osebno. Vse gradivo bomo z vašim dovoljenjem preslikali in vam ga vrnili. Če se odločite deliti z nami vaše nenapisane spomine, pokličite, in se bomo dogovorili za snemanje. Vaše gradivo bomo z veseljem sprejemali do 30. 9. 2011. Kontaktni osebi: Tone Žerjav - (041 538 730) Peter Bezek - (041 524 523) Organizacjski odbor za prireditve TVD Partizan Borovnica VABILO K SODELOVANJU Letos mineva 70 let od začetka 2. svetovne vojne. Ob tej priložnosti pripravlja Zgodovinsko društvo Borovnica razstavo o dogodkih v Borovnici od leta 1941 do 1945. Zato vabimo k sodelovanju vse tiste, ki imate gradivo iz tega obdobja in bi kakorkoli želeli pomagati pri pripravi te razstave. Gradivo lahko prinesete v Knjižnico dr. Marje Boršnik, lahko pa pokličete na telefon 041 524 523 (Peter). Zgodovinsko društvo Borovnica Iz zgodovine • Iz zgodovine • Iz zgodovine • Iz zgodovine^ Iz zgodovine • Iz zgodovine^ Iz zgodovine Kot je poročal časnik Jutro 10. 8. 1927(let. 8, št. 187) na str. 3, se lahko tudi Borovničani pohvalimo s svojo »fur^o« (lat: boginja jeze). Cvetoča, a bodeča Marička Ljubljana, 9. avgusta Taka je, kakor roža. Cvetoča blondinka, črnih oči, belih zobčkov, rdečega lička in nosi ■ga l rožasto svileno krilce. Nogavičke ima mesne barve in sive koničaste šolnčke. Taka je ta lepa Marička, doma iz Borovnice, ki rada fante »štma«. Marička, dasi stara šele 19 let, ima za seboj že burno preteklost. Mnogo se je vozila po železnici, videla je lepa mesta, zanimive kraje in ljudi, sukala se je po vseh mogočih lokalih, obdana od kavalirjev, in videla je od znotraj že beograjske, zagrebške in seveda tudi ljubljanske - zapore. Marička ga je že večkrat polomila, celo tako polomila, da so ji prepovedali na ljubljanski policji povratek v mesto. Toda Ljubljana je privlačno, vse preveč lepo mesto, da bi si ga Marička ne ogledala večkrat od blizu. Tudi predvčerajšnjim je prišla zopet v Ljubljano. Pa ga je polomila, spet temeljito polomila!... Snoči se je sukala po Zvezdi in pobliskavala z očmi po moških. Ura je bila že okrog polnoči, toda še vedno je ni vzel v svoje okrilje noben kavalir. Nenadoma pa jo je opazil stražnik in se ji jel približevati. Marička je to opazila in bi se šla rada mance. Spretno se je nekaj časa ogibala preteči nevarnosti, slednjič sta se pa vendarle našla za kostanjem. »Marička, ali imaš legitimacijo?« jo je vprašal stražnik, ki jo sicer itak dobro pozna. »Tega pa ne!« se je odrezala Marička in klonila glavico. »Eh, boš šla pa z menoj, kaj ne, Marička?!« jo je pozval stražnik. »Nak!« je dejala Marička, »nak, tisto pa ne!« »Pa boš šla, Marička, saj te že komaj pričakujejo pri nas. Preveč dobrega srca si in včasi pa tudi preveč gibčne prste imaš. Srca kradeš možem in fantom, kradeš pa tudi bluze, prstane in vse, kar ti pride pod roko! Tak pojdi!« _ »Nak!« je vzkliknila Marička in postala huda. Preden jo je stražnik prjel za roko, se je Marička vsedla in nato vlegla na tla, pričela brcati z nogami in bi bila pripravljena vsakega, ki bi jo prjel, opraskati z nohti. V Zvezdi je postalo nenadoma živahno. Ljudje so se zbirali okrog in so imeli velik špas. Marička je kričala, kakor hitro jo je skušal stražnik dvigniti, da je bilo joj. Upirala se je areta-cji na vso moč in je moral priti na pomoč še drugi stražnikov kolega. Marička se tedaj ni mogla več upirati in v triumfu sta jo odpeljala moža postave skozi špalir cenjenega občinstva po temni Nunski ulici proti rdeči hiši na Bleiweisovi cesti. V Nunski ulici se je Marička znova opogumila, skočila liki mačka v stražnika, mu potegnila iz rok pendrek ter ga - prelomila. Besnela je naprej kakor huda mačka, si strgala iz glave klobuček in pretrgala na dvoje. Stražnika sta morala vporabiti vso silo, da sta divje kričečo svojeglavko pripeljala v hladni zapor, iz katerega sedaj bržkone ne bo kaj kmalu prišla ta cvetoča, a bodeča Marička. (D.D.) Knjižnica dr. Marje Boršnik Borovnica v letu 2010 27. januarja letos je minilo 65 let od ustanovitve borovniške Ljudske knjižnice. Vemo pa, da njena zgodovina sega še veliko dlje, najmanj v leta okoli 1874, ko je pri nas obstajalo Mednarodno bralno društvo. Po prvi svetovni vojni je delovala kot Knjižnica Obrtnega društva. Ob brskanju po različnih pisnih in ustnih virih lahko najdemo tudi zanimive in neredko natančne statistične podatke o delu naše ustanove v takratnih časih. Po prvi svetovni vojni je bilo na policah približno 2100 knjig. Ob vestnem delu knjižničarjev, ki so orali ledino, se je zaloga vsa leta večala, žal pa je uspehe in trud prekinila druga svetovna vojna. Knjige so se porazgubile, mnoge tudi uničile, ohranilo pa se jih je približno 600. Po vojni je knjižnica začela ponovno delovati pod imenom Ljudska knjižnica. Veseli smo, da imamo danes še vedno ohranjenih nekaj naših prvih knjig. Ob ustanovitvi je imela Ljudska knjižnica 845 del v 983 zvezkih. Ob branju starih virov naletimo na misel ga. Helene Košuta, ki v takratnem obdobju - takoj po drugi svetovni vojni - ni bila preveč zadovoljna z obiskom. Napisala je: »Slab obisk knjižnice gre predvsem na račun tega, ker nimamo za knjižnico lastnih prostorov Zvečer, ko bi ljudje najlažje posečali knjižnico, je prav ta soba stalno zasedena kot sejna soba društev in organizacj.« Le nekaj let pozneje pa je zapisala bolj razveseljiv podatek: knjižnica si je priborila 1. mesto v okraju Ljubljana okolica, dosegla pa je tudi republiški značaj kot najboljša vaška knjiž- nica v Slovenji. Knjižnica dr. Marje Boršnik žal še vedno nima primernih prostorov za svojo dejavnost. Se pa kljub temu lahko pohvali z lepimi rezultati, kar potrjujejo tudi statistični podatki za lani. Boljši so od leta poprej. Aktivnih članov smo imeli 749, vedeti pa moramo, da si pogosto na eno izkaznico gradivo izposoja vsa družina. Na novo smo vpisali 59 bralcev, čez leto nas je obiskalo 13.312 članov Izposodili, rezervirali ali podaljšali smo 54.847 enot gradiva, kar je 3.640 enot več kot v letu 2009. Če se malo poigramo s številkami, ugotovimo, da je to skoraj 14 enot gradiva na prebivalca. Na policah je od lani 1164 enot gradiva več. 1077 enot smo kupili, 87 je bilo podarjenih, skupaj pa imamo blizu 25.000 enot. Poleg izposojanja knjig, revj, časopisov in neknjižnega gradiva na dom ali v čitalnico najmlajši vsak ponedeljek od oktobra do maja obiskujejo pravljične ure, redno prihajajo tudi skupine otrok iz vrtca. Za sedmošolce smo tako kot že vrsto let izvedli vseslovenski projekt Rastem s knjigo, ob katerem spoznajo zgodovino in življenje knjižnice, ga povežejo s svojim krajem in se naučjo iskanja gradiva po računalniškem katalogu. Del dneva namenimo pogovoru o mladinski literaturi, zaključimo pa ga z darilom, knjigo, ki jo prejme vsak učenec. Odrasli se aktivno udeležujejo vseživ-ljenjskega učenja, občasnih delavnic in prireditev ter petkovih mentorskih ur, ki jih najraje izrabjo za nasvete in vaje, povezane z računalništvom. Lani sta se nadaljevala tudi tečaja nemškega in angleškega jezika, ob novem letu pa je dogajanje popestrila likovna delavnica na temo izdelovanja novoletnih voščilnic. Z veseljem se spominjamo tudi januarskega večera o ju-dovstvu, na katerem je bil gost dr. Klemen Jelinčič Boeta. Prireditev in dejavnosti se je lani udeležilo 1595 ljudi. Obiskovanje knjižnice in dogajanje v njej dokazuje, da Borovničani radi beremo in prihajamo v kulturni hram. Veseli nas, da vanj pogosto zahajajo tudi tisti, ki niso veliki ljubitelji branja ali pa imajo zanj premalo časa. Dogodi se tudi, da v knjižnici poiščejo informacje ljudje, ki v naš kraj zaidejo prvič in željo o njem zvedeti kaj več. Vse to dokazuje, da prebivalci kljub utesnjenosti in še ne čisto primerljivemu dogajanju z drugimi, prostorsko lepšimi in večjimi knjižnicami, najdejo tudi v naši marsikaj zase. Verjamemo, da bomo ob preselitvi v nove prostore in še naprej zgledni podpori našega največjega financerja - občine in skrbi matične Cankarjeve knjižnice Vrhnika napisali še bolj spodbudne rezultate, predvsem pa obiskovalce razveseljevali z novimi dejavnostmi. Simona Stražišar KNJIZNICAI DRI MAFU El BORSNI KI BOROVN IO\li/M AÉI^fli Novosti v Knjižnici dr. Marje Boršnik Borovnica Knjige za odrasle 0 Splošno Adobe Photoshop CS5 Šuler, Rok: Spoznajmo Office 2010 1 Filozofija, psiholog^a Demartini, John: Učinek hvaležnosti Ford, Debbie: Zakaj dobri ljudje počnejo slabe stvari Hamilton, David R.: Kako um zdravi telo Hay, Louise L.: Izkusite blaginjo v tem trenutku Pierlot, Holly: Priročnik za mamice Winnicott, Donald Woods 2 Verstvo Weinreb, Friedrich: Samozavest in depre-sja 3 Družbene vede Dimec Bogdanovski, Mojca: KA knjiga Goleman, Daniel: Ekološka inteligenca Ko so svetniki gostovali : slovenske ljudske legende Meves, Christa: Pogum za vzgojo Seminar Partnerstva in nove kompetence za poučevanje zgodovine v večkulturni družbi Sutton, Robert I.: Ni prostora za prasce Winterhoff, Michael: Otroci kot osebnosti in ne tirani 6 Uporabne vede Harrison, John: Zelenjava : gojenje iz meseca v mesec KeEler, Katja: Mamica bom Krebar, Ica: Kuharica za dušo in telo : domače jedi po načelih makrobiotike 7 Umetnost Deu, Živa: Najlepše slovenske prenovljene hiše Janša, Klemen: Karavanke 82 Književnost Alai: Rdeči mak Aallison, Dorothy: Pankrtka iz Karoline Auster, Paul: Newyorška trilogja Barnes, Julian: Arthur in George Bibič, Polde: Spominjarje Brooks, David: Na drugi strani sveta Bukowski, Charles: Hollywood Caso, Angeles: Proti vetru Christie, Agatha: Hotel Bertram Coelho, Paulo: Valkire 3 Coelho, Paulo: Ljubezen Devčič, Vanja: Izreki, ki so spremenili svet Dirie, Waris: Puščavsko srce Fortier, Anne: Julja Gabaldon, Diana: Tujka Gabrjelčič, Uroš: O Harryju in Jakobu Lattauer, Daniel: Proti severnemu vetru Green, Jane: Obljuba dela dolg Jewell, Lisa: Ljubezen na prvi pogled Kodrič, Zdenko: Agent iz Žužemberka Kovačič, Marjana: Dobrofarkt 2 Laurens, Stephanie: Zapeljivčeva ponudba Marklund, Liza: Morilca z razglednicami McCann, Colum: Naj se širni svet vrti Mistry, Rohinton: Občutljivo ravnovesje Ovčariček, Marjana: Jaz, Voyager Ozkan, Serdar: Ko življenje zasje Phillips, Susan Elizabeth: Trmoglavka Rand, Ayn: Mi, živi Richler, Mordecai: Barneyjeva verzja Rossi, Sonia: Dating Berlin Rožanc, Marjan: Rdeči zajčki Sophocles: Ojdip v Kolonu Wiechmann, Daniel: Jamski človek Zgodbe iz knjižnice 9 Domoznanstvo, zgodovina, zemljepis Ardito, Fabrizio: Korzika Czupryn, Adriana: Švica Čuček, Filip :Slovenska zgodovina v preglednicah Feynman, Richard Phillips: Kaj ti mar, kaj misljo drugi Leeb, Gerhard: Karavanke brez meja Turp, Craig: Budimpešta Knjige za otroke in mladino 0 Splošno Spilsbury, Louise: Velika otroška enciklo-pedja znanja 5 Naravoslovne vede Burnie, David: Dinozavri Hynes, Margaret: Oceani 7 Umetnost Helsby, Genevieve: Glasbeni inštrumenti v orkestru Moore, Dan: Biblja za bistroumne 82 Književnost Brenk, Kristina: Prišel je velikanski lev Corderoy, Tracey: Čas je za kahlico Corderoy, Tracey: Oh, ta raček Deary, Terry: O mestni miši in špartanski hiši Deary, Terry: Služabnica, čarovnica in kruta kraljica Donaldson, Julia: Zmajček Zog Frattini, Stéphane: Glej, mladički! Grafenauer, Niko: Brez moči je vsak ukrep, Pedenjped ima spet rep Hubery, Julia: Čarovnja male vile Jansson, Tove: Mumin in rojstnodnevni gumbek Kesič Dimic, Katarina: Niki se zgodi pravljica Kette, Dragotin: Čebelica in čmrlj Kobal, Darinka: Matiček - junak z žogo Landa, Norbert: Rigajoči medved Martinšek, Jana: Vse je dišalo po pomladi Meadows, Daisy: Tonja, safirna vila Moje prve besede. Kmetja Mola, Astrid: Kdaj spet prideš, mesečeva lisička Moroney, Tracey: Igra Moroney, Tracey: Jaz Moroney, Tracey: Spim Moroney, Tracey: Šola Pavček, Tone: Po morju plava kit Podgoršek, Mojiceja: O polžu, ki je kupoval novo hiško Praprotnik-Zupančič, Liljana: Dinozavri Rozman, Andrej: Urška Seidel, Stefan: Moja velika knjiga o vozilih Šprogar, Urška: Modri metulj Timm, Uwe: Dirkalni pujs Rudi Rilec Za devetimi gorami Zupan, Henrik Riko: Kako je nastalo Blejsko jezero wňĚiuiÉUmmíÉíĚtÉiMmÉň^^ 24 NAŠ ČASOPIS Občina ^Horjul 28. februar 2011 elektronski naslov: obcina@horjul.si Krištofova razstava ob Prešernovem dnevu V petek, 4. februarja 2011, so ob Prešernovem dnevu odprli razstavo umetniških del slikarja Krištofa Zupeta. Letos je bila to že dvainpet-deseta razstava ob slovenskem kulturnem prazniku. Na njej je slikar predstavil 28 platen, med njimi kar 14 avtoportretov. Ob odprtju razstave so nastopili člani Slovenske filharmonie: violinista Vera Belič in Drago Arko, violončelist Ivan Šoštarič in čembalistka Aleksandra Verbitskaja. Program je povezoval Matko Zdešar, ki je nagovoril vse navzoče: »Lep večer vsem, ki ob prazniku kulture tudi letos, spremljate slikarja Krištofa in posvečate pozornost njegovemu umetniškemu delu. Krištof pri svojem delu sledi sončevi poti, vse od komaj vstalega jutra, do zlato ožarje-nega zahoda. V svojih portretih izraža tišino in melod^o por-tretiranca, svetlobo, spreminjanje in nostalgijo. Tu pa tam se ustavi še pri lepoti cvetja. Med zibajočim cvetjem uzre vrtnico, liljo, na polju najde ponosne sončnice. Svojim rožam vdahne posebno čutnost.« Za uvod je slikarja, udeležence razstave in glasbenike pozdravil ravnatelj Osnovne šole Horjul Primož Garafol. Nato sta sledila nastop članov Slovenske filharmonje in slavnostni govor profesorja Janeza Zupeta, ki je med drugim povedal, da ima Krištofova razstava v počastitev slovenskega kulturnega praznika že več kot pol stoletno tradicjo in da je za uvod k govoru izbral moto k Prešernovim nesmrtnim Poezjam: »Sem dolgo upal in se bal, slovo sem upu strahu dal; srce je prazno, srečno ni, nazaj si up in strah želi.« Med drugim je profesor Janez Zupet razmišljal, da je človek edino bitje na Zemlji, ki ga ne more zadovoljiti sedanjost, da je človekov pogled uprt v prihodnost, ki v njem prebuja upanje in strah. Upanje je vse- lej naravnano na neko dobrino, strah pa se veže na neko zlo. Razločevanje med dobrim in zlim je človeška zmožnost. Človeško srce hrepeni po življenju in neminljivi absolutni prihodnosti. Profesor Janez Zupet je omenil dolgoletno druženje z dramatikom Ivanom Mrakom in slikarko Karlo Bukovec, Krištofovo največjo likovno vzornico. Kljub svoji skromnosti se Krištof zaveda, da je kot slikar v resnici avantgarda zdajšnjega slikarstva, ker se čuti odgovornega za neprekinjeno slikarsko izročilo. Kot slikar se vedno znova dokopava do nove zrelosti in svobode. Ve, da mora umetnik ohraniti otroško preprostost in čistost in stremeti za resnico. Čas vsesplošne gospodarske krize se na svojstven način odraža v tematiki letošnje Krištofove razstave. Ker slikar skoraj nima več naročil, se je odločil za vrsto avtoportretov, naslikanih z oljnimi barvami. Ob zaključku svojega razmišljanja oziroma govora je profesor Zupet dejal: »Krištofove podobe bodo ostale, ker so žive in resnične. Take pa so zato, ker so narojene iz trdo priborjene človeške in umetniške čistine, iz močne nravstvene zavesti in globoke vere. Potrjujejo nas v tistem, kar je za nas bistveno, da je naše življenje smiselno in sveto. Čim bolj ga preživimo z ljubeznjo, z odpovedjo in žrt-vjo, tem bolj živi, resnični in svobodni smo in tem bliže smo svojemu cilju - življenju absolutne prihodnosti.« Ob vhodu v razstavni prostor je poleg svoje najnovejše knjige Strpnost 4 - dnevniški zapisi Krištof obesil plakat z naslovom Narod, ki ima v srcu pesnika z mislimi Michela Po-cheta: »V primeru, če bi moral zamenjati državljanstvo, bi si izbral Slovenjo. To mislim iskreno. Narod, ki si je v tre- Horjulski župan Jani Jazbec in ravnatelj osnovne šole ob ogledu razstave v počastitev Prešernovega dne - slovenskega kulturnega praznika. nutku tako dolgo pričakovane samostojnosti po stoletjih zatiranj izbral za svoj državni praznik obletnico smrti pesnika in to proslavlja brez vojaških parad s tanki in protiavjonski-mi raketami; ter ob prisotnosti predsednika države, vlade, diplomatskega zbora podeljuje nagrade svojim najboljšim slikarjem, kiparjem, glasbenikom, pesnikom ^ tak narod, čeprav številčno majhen, je ve- lik narod! In kaj je tak narod, ki si za svojo himno izbere pesem tega istega pesnika in to je pesem brez bojnih vzklikov, prav nasprotno, je občutena zdravica, ki povzdiguje vesoljno bratstvo. Po mojem mišljenju je tak narod prvi, ki se je napotil po poti v katero sam verujem (upam) in si zanjo prizadevam z željo, da bi se nekega dne po njej podali vsi narodi.« France Brus Sopek slavnostnemu govorniku prof dala učenka osnovne šole Klavd^a Č ofesorju Janezu Zupetu je pre-Čenčur. Odprtja razstave so se udeležili številni slikarjevi pr^atelji, predvsem iz Ljubljane. Ravnatelj Osnovne šole Horjul Primož Garafol predaja slikarju šopek rož. Koncert ob slovenskem kulturnem prazniku V soboto, 5. februarja 2011, je Mešani pevski zbor prosvetnega društva Horjul v počastitev slovenskega kulturnega praznika pripravil koncert, na katerega je povabil Mešani pevski zbor Prosvetnega društva Anice Černejeve in vokalno skupino Gemaj iz Makol. udejstvovanja pa se je izročilo o domoljubnih in humanih vsebinah, ki Prešerna utemeljeno povzdignejo v velikega Slovenca,« so bile besede Matka Zdešarja. Za tem se Kulturni program je povezoval domačin Matko Zdešar. V uvodu je pozdravil vse obiskovalce: »Hvala vsem, ki ste se v tako velikem številu zbrali na proslavi, posvečeni spo- minu dr. Franceta Prešerna, ki nam je v svojih delih zapisal toliko srčnega hrepenenja, bolečine in vere, da se iz tega lahko napajamo še danes. Njegovo srce je na preprosti člo- veški ravni romantično trpelo in hrepenelo po neuresničljivi ljubezni, na umetniški ravni je svoje trpljenje povzdignilo in prelilo v najvišji pesniški izraz, na ravni družbenega Mešani pevski zbor KUD Horjul z zborovodkinjo Tatjano Dolenc Mešani pevski zbor Anice Černejeve iz Makol z zborovodjo Mladenom Ravnikarjem je domačemu občinstvu pod umetniškim vodstvom Tatjane Dolenc predstavil MePZ Horjul s Prešernovo Zdravljico v priredbi Stanka Premrla, s Strunami v priredbi Davorina Jenka in z Luna sje Fleišma-novim napevom in harmoni-zacjo Mateja Hubada. Mešani pevski zbor Prosvetnega društva Anice Černejeve iz Makol je z zborovodjo Mladenom Ravnikarjem zapel štiri pesmi, in sicer: Vsi so prihajali, slovenska ljudska^ v priredbi Emila Adamiča, Žabe Vinka Vodopivca v priredbi Jožeta Leskovarja, Čudovit je ta svet s ^slovenskim besedilom Nade Zgur v priredbi Nuške Zakrajšek in Barbaro Ann v priredbi na glasbeno skupino The beach boys. Prenovljeni MPZ iz Makol šteje 21 članov, vodi ga Mladen Ravnikar. Njihov slogan je: »Kdor poje, ne misli slabo.« Prenovljeni zbor deluje od leta 2008. Kot gost je nastopila tudi vokalna skupina Gemaj iz Makol. Njihov repertoar zajema pesmi, ki izvirajo iz različnih območj: od Slovenje do Slovaške, Dal-macje in Rusje. Tuje jim niso niti starogradske in romske pesmi. S takim programom navdušjo poslušalce povsod, kjer nastopjo. V skupini nastopajo: Boštjan Pušaver - vokal, kitara, vodja skupine; Mladen Ravnikar - vokal, kontrabas, harmonika; Sandi Kavkler - vokal, tamburice, in Sandi Dovar - solo kitara. Na koncertu v Horjulu se je skupina predstavila s štirimi pesmimi, in sicer: Z mladimi očmi Dušana Velkovrha in Jureta Robežnika, s prekmursko Vsi so vence veili, Da te mogu pismom zvati Klape Maslina in z rusko narodno Dorogoy dlinnoyu. Obiskovalci so oba zbora in vokalno skupino Gemaj za izvajanje res lepih pesmi nagradili z dolgotrajnim aplavzom. Posebno so jim zaploskali, ko je predstavnik organizatorjev koncerta Rudi Šubic gostoma podelil spominsko nagrado. France Brus f Nastop vokalne skupine Gemaj pod vodstvom Mladena Ravnikarja Matko Zdešar, nepogrešljiv povezovalec horjul-skih prireditev, sprejema šopek. Spominska prazniku fotografija vseh nastopajočih na koncertu ob letošnjem kulturnem 28. februar 2011 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občina r^ • g • • É * ^ Sejem turizem in prosti cas Od četrtka, TI., do nedelje, 30. januarja 2011, je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekal tradicionalni sejem Turizem in prosti čas. Horjul NAŠ ČASOPIS 25 Med 332 razstavljavci iz sedmih držav so na sejmu sodelovala tudi turistična društva z Vrhnike, Horjula, Dobrove - Polhovega Gradca in Brezovice. Vsa društva so se v skupnem paviljonu predstavila predvsem s fotografijami, prospekti in zemljevidi s svojih območ^. Posebnost horjulskega paviljona je bila predstavitev zasebnega živalskega vrta Jožeta Rožmanca z Vrzdenca, ki je pripeljal celo nagačenega jele- na. V petek, 28. januarja, so pri paviljonu pripravili krajši kulturni program, na katerem je nastopila vokalna skupina iz Horjulske doline Štirje deci. Temu programu sta prisostvovala tudi horjulski župan Jani Jazbec in podžupan Franci Pi-šek. Kot vedno so se s svojimi izdelki izkazali predstavniki kmečkega turizma Pr' Janš in Pr' Lenart ter okrepčevalnica Pr' Kozinc. Med obiskovalci je bilo tudi nekaj upokojencev, ki so se zanimali za skupno predstavitev Polhovega Gradca, Vrzdenca, Horjula in Vrhnike z vodnikom, ki bi jih vodil. Tega pa za enkrat nimamo. Prav bi bilo, da bi usposobili nekaj ljudi, ki bi avtobus s turisti, ki se napo-t^o na krajši enodnevni izlet po naših krajih, znali voditi. Polhov Gradec se ponaša s Poštnim muzejem, Vrzdenec z zasebnim živalskim vrtom in s spominsko sobo Cankarjeve matere, Zaklanec - Podolnica s Svetim Urhom -turškim taborom, v Horjulu pa bomo uredili spominsko sobo Kristine Brenkove. Če o teh znamenitostih ne bomo pripravili prospektov in vodnikov, tega ne moremo tržiti. Sejem turizem in prosti čas je prava priložnost, da na njem širšo slovensko javnost seznanimo s kulturnimi znamenitostmi naše doline. Da imamo nekaj pokazati, so Vrzdenčani že dosegli s priznanjem Turistične zveze Slovenije, ki jim ga je podelila za najlepši urejen manjši kraj. Prav bi bilo, da bi nadaljevali s takim delom v občini. France Brus Pogled na združeni paviljon treh občin: Brezovica, Horjul in Vrhnika Gostje iz Mengša so obiskali horjulski paviljon. TD Horjul prireja pustno povorko, ki bo v nedeljo 6. marca 2011. Zbor pustnih mask bo ob 15. uri pred Metrelom s povorko in zaključkom pri OŠ Horjul. Najboljše maske bodo nagrajene! Vabljeni! Gasilsko tekmovanje v spajanju sesalnega voda PGD Žažar bo v soboto, 26. marca 2011, v športni dvorani OŠ Horjul organiziralo tekmovanje v spajanju sesalnega voda z začetkom ob 13.30 in finalom v večernih urah. Na tekmovanju, ki letos šteje tudi za točke pokala Gasilske zveze Slovence, pričakujemo vse najboljše slovenske ženske in moške ekipe, ki bodo na zadnji finalni tekmi v Horjulu zagotovo poskrbele za pravo mero napetosti v medsebojnih dvobojih. Po tekmovanju bo Ansambel Prosen poskrbel za zabavo, in sicer za tekmovalce pa tudi gledalce. Zato vabimo vse ekipe, ki bi se želele pr^aviti, naj to storno do 23. marca na GSM 031 380 493 ali e-naslov: janez.jazbar@siol. net in seveda vse gledalce in navlače, naj se nam pridružio! 'l^lilniiUtUllilBMlïj ■Tâ^ Nastop kvarteta Štirje deci na petkovi predstavitvi Občine Horjul na sejmu Turizem in prosti čas. Takole je kamera zabeležila horjulskega župana Jan^a Jazbeca in Jože Rožmanec je na sejmu predstavil svoj živalski vrt, ki je prvi v podžupana Francka Piška v paviljonu horjulske občine. zasebni lasti v Slovenci. Vrhniški paviljon z maketo obnovljenega razglednega stolpa na Zaplani. OOSDS Horjul čestita vsem občankam ob prazniku dneva žena in vsem materam ob materinskem dnevu. Izlet v parlament EU bo jun^a od 14. do 18. Prhava je mogoča do zasedbe prostih sedežev na avtobusu (48 oseb). Za vse prgave in druge informac^e pokličite na št. 041/437-568. Pr^etno vabljeni vsi občani in občanke. V zadnjem času nas ljudje kličejo za včlanitev v stranko. Svoje kontaktne podatke naj s pripisom, da žel^o postati člani stranke, pošljejo na SDS Horjul, Slovenska 20,1354 Horjul, ali na: SDS, Trstenjakova ul.8, 1000 Ljubljana. Za OOSDS Horjul Andrej Zelnik Vpis v Vrtec Horjul Starše obveščamo, da poteka vpis otrok v Vrtec Horjul za šolsko leto 2010/11. Tisti starši, ki ste vlogo že oddali, vam nove vloge ni treba oddati. Vloge sprejemamo do 15. aprila 2011. Obrazec za prgavo otroka v vrtec dobite na sedežu vrtca, spletni strani Vrtca Horjul ali na sedežu Občine Horjul. Izpolnjeno vlogo pošljite na naslov Občina Horjul - za vrtec, Slovenska c. 7, 1354 Horjul. Če bo vpisanih več otrok, kot je prostih mest, bo o sprejemu odločala komis^a za sprejem otrok. Vsi starši boste o sprejemu oz. zavrnitvi vašega otroka v vrtec pisno obveščeni. Vse starše, ki žel^o vstop pred 1. 9. 2011, obveščamo, da so vsa mesta zasedena in bodo njihove vloge obravnavane skupaj z vlogami za sprejem s 1. 9. 2011. Ravnatelj Primož Garafol Začeli z gradnjo vaškega centra V začetku leta je Cestno podjetje Ljubljana s podizvajalci začelo ob starem vrtcu na Šolski cesti graditi vaško jedro oziroma center, ki naj bi ga slovesno odprli v počastitev občinskega praznika, ki bo jun^a. S prenovo starega vrtca, ki je skoraj dokončan, in z ureditv^o okolice bodo zagotovili celostno podobo vaškega jedra, kjer bo prostor namenjen za srečanja in druženja. Stari vrtec bo namenjen delovanju občine, krajevnega urada in društev. Pred samo stavbo bo urejen vaški trg, ki bo namenjen raznim prireditvam, srečanjem in druženju. France Brus Januarja so začeli graditi novo vaško jedro - center. 26 NAŠ ČASOPIS Občina ^Horjul 28. februar 2011 elektronski naslov: obcina@horjul.si Lepo urejen otok za ločevanje odpadkov pri Mercatorju Okoljskemu ozaveščanju moramo namenjati vedno več pozornosti. Zavedati se moramo, da začnemo z vzgojo že pri otrocih in s tem nadaljujemo tudi pri odraslih - torej pri posameznikih. Zelo lepo urejen velik otok za zbiranje odpadkov v Horjulu je pri Mercatorju. Tam so zabojniki za ločeno zbiranje papirja, embalaže in stekla. Posebej zložene in stisnjene so embalažne škatle iz valovite lepenke in kartona, ki jih voz^o nazaj v papirnice v predelavo. Nekatere vrste embalaže je menda mogoče predelati kar sedemkrat. V Horjulu razen omenjenih zabojnikov dvakrat na leto organizirajo odvoz kosovnega materiala, kamor pa ne spadajo: gume, stiro-por, salonit, odpadni les ter električne in elektronske naprave - TV in rad^ski aparati. Zadnje čase so se pojavile tudi škatle za oddajo starih praznih bater^ (pred ob- činsko pisarno, v trgovini Argo in v trgovini Mercator). Menda bi ponekod lahko namestili tudi zabojnike za zbiranje bioloških odpadkov za kompostiranje, ker povsod, kjer imajo vrtove in žive meje, nimajo svojega kompostnika. V Horjulu dvakrat na leto pobirajo tudi nevarne odpadke, kamor občani lahko prinesejo odpadno olje, topila, barve, pesticide, pralne sredstva. Ti najbolj ogrožajo okolje. France Brus Vrsta zbiralnikov za ločeno zbiranje odpadkov ob Mercatorjevem parkirišču S pregleda gasilnih aparatov v Horjulu Pregled gasilnih aparatov Prostovoljno gasilsko društvo Horjul že vrsto let organizira pregled ročnih gasilnih aparatov, s katerimi bi lahko v stanovanju, delavnici, gospodarskem poslopju ali vozilu pogasili začetni požar. V nedeljo, 6. februarja 2011, je bil med 8. in 12. uro v gasilskem domu v Horjulu pregled gasilnih aparatov, ki ga je letos prvič opravljal preglednik serviser Janez Podboj iz podjetja Alarm, d. o. o., Litostrojska cesta 40 iz Ljubljane. Kot prejšnja leta je tudi letos prineslo v pregled gasilne aparate veliko občanov Horjula, ki se zavedajo, kako pomembni so ti aparati v primeru gašenja začetnih požarov. France Brus Posebno zbiranje embalaže iz valovite lepenke za ponovno predelavo Nove table za Dom starejših občanov V začetku leta so se v Horjulu pojavile nove table, ki kažejo pot k Domu starejših občanov. Na tabli je oznaka DEOS, d. d., ter Center starejših Horjul. Kratica DEOS je sestavljena iz nazivov družb, ki so največje lastnice: »DE« iz »DEJ« d. o. o. in »OS« iz »IMOS« d. d. DEOS je s 1.1. 2011 prevzel izvajanje dejavnosti od družbe Rednak, d. o. o., ker so se oni odločili, da se s to dejavnostjo ne bodo več ukvarjali. Družba DEOS, d. d., Ljubljana je registrirana za izgradnjo in upravljanje oskrbovalnih stanovanj in je vpisana v register družb. Njena poglavitna dejavnost je vodenje domov za starejše in oskrba v oskrbovalnih stanovanjih. Doslej upravljajo že: Gornji Grad, Medvode, Cerknico in Trnovo. France Brus Nova označba poti k Domu starejših občanov ob Slovenski cesti Tvoj skrivnostni oboževalec že tretjič na horjulskem odru V soboto, 22. januarja 2011, je amaterska gledališka skupina Prosvetnega društva Horjul v Prosvetnem domu pripravila že tretjo ponovitev komedie Tvoj skrivnostni oboževalec, ki si jo je ogledalo več kot sedemdeset gledalcev. S komed^o, ki jo je napisala in režirala domačinka Barbara Seliger, je skupina uspešno gostovala v Podlipi, Šentjoštu, Dolah nad Idr^o, Dolu pri Ljubljani, Bevkah, Polhovem Gradcu in v Kobji Glavi na Primorskem. Zgodba pripoveduje o treh prijateljih, Maksimiljanu in Paulinu ter Evgen^i, sveže poročenim parom. Ko se Maksimiljan odpravi na pot, Evgen^a in Paulin izkoristita čas, da mu poiščeta dekle. Iskanje in zapeljevanje pravega dekleta za Maksimiljana je včasih težje, kot se zdi na prvi pogled; posebno še, ko dekle ugotovi, da ni samo ona tista, ki jo zapeljuje, in da se skrivnostni oboževalec zlepa ne prikaže. Posamezne vloge so zaigrali : Maksimiljan - Jaka Gabrovšek Evgen^a - Katarina Seliger Paulin - Gašper Peklenk Klara - Majdi Zdešar Jul^a - Martina Mole Suzana - Ančka Seliger Fabiola - Barbara Kavčič Gledališka skupina se je prijavila na Linhartovo srečanje amaterskih gledaliških skupin, ki ga organizira Javni sklad republike Slovence za kulturne dejavnosti, zato si je ponovitev komedie v Horjulu ogledal strokovni spremljevalec Klemen Markovčič. France Brus Jeklene magnol^e V nedeljo, 13. februarja 2011, je odrasla gledališka skupina Pod odrom, društva Fran Govekar z Iga, v Prosvetnem domu v Horjulu predstavila komično melodramo Roberta Harlinga Jeklene mag-nol^e. V rež^i Alenke Jeraj so posamezne vloge predstavile: Katarina Zupančič, Manca Hostnik, Irena Trček, Alenka Križman Černič, Božena Štefančec in Mateja Jere Grmek. Za sceno sta poskrbela Anita Indihar Dimic in Janez Tavželj, za glasbeno opremo in osvetljavo Luka Tavželj. Prizorišče dogajanja je frizerski salon v manjšem mestecu »kraj kjer ni skrivnosti«, kot pravi ena od šestih pr^ateljic, ki v tem prostoru, kamor še ni stopila moška noga, odkrito in brez mask, ki jih nos^o v vsakdanjem življenju, del^o dobro in slabo. To je kraj, kjer se sproščeno smejejo, jokajo, se posvetujejo in dajo duška svoji jezi, nergajo, opravljajo, se zbadajo in tolažbo ^ Moških in otrok nikoli ne vidimo, o njih se le govori, in vendar si jih predstavljamo skoraj bolj živo, kot če bi jih spoznali. Druženje pri frizerju je učinkovitejše od vsake psiho-terap^e - čeprav so mehke po srcu, dajejo druga drugi neverjetno moč, da lahko preživao tudi najhujše. V komedii, ki je hkrati drama, spremljamo dve leti življenja žensk. V tem času se zgodi vse - ljubezen, poroka, rojstvo, veselje, bolečina in smrt. Predstava, ki traja dve uri in deset minut, je pritegnila in navdušila sedemdeset gledalcev iz Horjula, ki so ob koncu igralke in režiserko nagradili z dolgim ubranim aplavzom. France Brus Prizor iz komedie Tvoj skrivnostni oboževalec Gledalci so dodobra napolnili dvorano v Prosvetnem domu. Vsi nastopajoči in med^e na oder. drugi člani, ki so pomagali pri postavitvi ko- Avtorica komedie Barbara Seliger, predsednik KUD Horjul Klemen Črnigoj, strokovni spremljevalec Klemen Markovčič s sodelavko v pogovoru po končani predstavi Igralke z režiserko Alenko Jeraj po končani predstavi S predavanja o Nepalu v horjulski knjižnici Nepal - blizu divjih nebes v četrtek, 27. januarja 2011, je bilo v knjižnici zanimivo potopisno predavanje geografa Mateja Koširja o Nepalu, ki se ga je udeležilo več kot 30 obiskovalcev V uri in pol dolgem predavanju, ki ga je spremljalo več kot 300 barvnih diapozitivov ob glasbi, so udeleženci spoznali svojstveno državo pod Himalajo. Prikaz se je začel s samim pristankom na letališču v Katmanduju in nadaljeval s prikazom mesta podnevi in ponoči, posameznih ulic, voženj z rikšami in iskanjem največjih mislecev tega sveta. Sledil je 14-dnevni treking v pokrajini Solu Khumbu, kjer so se podali pod vznožje najvišje gore sveta. Mount Everesta. Na svojstven način je s fotoaparatom zabeležil šerpe in posamezne budistične templje. Predavanje se je nadaljevalo s prikazom mesteca Pokhara, ki menda slovi kot najboljša destinacija za začetek najlepših trekingov na svetu. Za zaključek še nekaj posnetkov nosorogov, bengalskih tigrov, slonov ter krokodilov, seveda vse iz primerne razdalje. Zaradi izrednega zanimanja za predavanje o Nepalu horjulska knjižnica 10. marca 2011 ob 18. uri pripravlja potopisno predavanje Mateja Mozgana o Avstralci. France Brus 28. februar 2011 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občina ^Horjul NAŠ ČASOPIS 27 Podolnica vabi - Klobasa leta 2012 Vab klaju nabasana, vad misarje zašpilena, u raufnk vakajena, pa na miza prnišena. Tista, ki zmaga, prot lakat pamaga, lipu diši, se mid zabmi kar tapi. Avtor: Andrej Bizjan S temi žlahtnimi verzi v pristnem podolniškem narečju se je začela prireditev Klobasa leta - Podolnica 2011, ki jo je organiziral Vaški odbor Podolnica. Ker je Vaški odbor Podolnica tik pred ustanovitv^o društva, bo v prihodnje to prireditev in druge lahko organiziralo društvo vseh Podolničanov. Ob novem letu pridemo na Božično-novoletni koncert pri Sv. Urhu, čez dober mesec, ko je za to čas, pa vsi na tekmovanje za najboljšo suho klobaso. V času, ko je komis^a ocenjevala domače suhe klobase, so se v lovu za prestižnim priznanjem ZLATI ŠURK sproščeno družili vsi, ki so se priglasili na temkovanje s svojimi vzorci klobas, pa tudi množica tistih, ki jih je pritegnilo vabilo na prireditev. Neposredno za ocenjevalno komis^o smo po malem zadovoljno pokušali klobase tudi vsi drugi. Pri ocenjevanju je bila zagotovljena popolna anonimnost vseh vzorcev klobas. Le-ti so bili označeni s šiframi, komis^a pa je ocenjevala vzorce z zaporednimi številkami, ki so bile dodeljene naključnim vzorcem s šifro. Skladno s Pravilnikom o ocenjevanju kakovosti suhih klobas, ki ga je sprejel Vaški odbor Podolnica, je komis^a, v sestavi eminentnih posameznikov, zavzeto in preudarno ocenjevala posamezne klobase ter podelila priznanja, ki jih je grafično oblikoval in izdelal Andrej Bizjan. Priznanja za sodelovanje na prireditvi, ki jih je podeljeval podžupan Franci Pišek, pri čemer mu je pomagala Špela Žvokelj, so prejeli: Marjan Žvokelj, Martin Prebil, Pavel Logar, Franc Žvokelj, Stane Žvokelj, Tomaž Bizjan, Franci Verbič, Majjan Košir, Metod Verbič, Pavel Nagode, Lado Prebil, Klemen Žvokelj in Miran Pejklenk ter člani ocenjevalne komisme: Metod Smrtnik, Franc Žvokelj, Ciril Bizjan, Izidor Smrtnik in predsednik Franci Pišek. Vsaj košček zmagovalne klobase, za katero je Izidor Smrtnik prejel priznanje ZLATI ŠURK, smo hoteli poskusiti tudi drugi. Če bi delal klobase, bi tudi sam hotel narediti ravno tako. Lado Prebil in njegova žena Marinka, gostitelja in idejna vodja prireditve, sta skrbela, da gostje niso ostali brez hrane in p^a-če, pri čemer smo jima pomagali tudi mnogi drugi. Brez odličnega domačega kruha, ki so ga spekle Marovtova Zalka, Bačarjeva Nada, Lambagarjeva Meta, Hudnkova Barbara, Vinetova Mar^a, Ivanka Prebil in druge mojstrice peke domačih dobrot, klobase ne bi šle tako v slast. Klobase smo pojedli, vino popili, se vmes pogovorili in v pričakovanju kulturnega praznika preživeli polno popoldne in zadovoljen večer. Marsikoga, ki je bil ravno tako pomemben kamenček v mozaiku organizac^e prireditve, nisem omenil, a samo zaradi prizadevanja vseh, je prireditev tako dobro uspela. Tudi Francetu Brusu in njegovi soprogi, ki sta bila spet na pravem mestu ob pravem trenutku in dogodek zabeležila v sliki in besedi za objavo v Našem časopisu, velja iskrena hvala. Na prireditvi se je zbrala tolikšna množica Podolničanov kot že dolgo ne. Zdaj smo se lahko prepričali, da vaščani še dihamo skupaj. Kaže, da je omenjena prireditev znanilka druženja, ki ga pogrešamo že desetlejtja, in to nas veseli. Naj se vsi skupaj spet srečamo ob letu osorej ali pa še prej. Vabljeni! Mario Mlakar Ocenjevalna komis^a je imela polne roke dela. Izidor Smrtnik ob sprejemu priznanja za klobaso leta - ZLATI ŠURK. Srečanje izdelovalcev suhih klobas V nedeljo, 6. februarja 2011, je Vaški odbor Podolnica organiziral v »štalci« pri svetem Urhu prvo srečanje izdelovalcev domačih suhih klobas. Kar petnajst izdelovalcev suhih klobas se je potegovalo za prestižni znak zlati šurk. Klobase je ocenjevala petčlanska ko-mis^a v sestavi: Franci Pišek, predsednik, in člani: Franc Žvokelj, Metod Smrtnik, Ciril Bizjan in Izidor Smrtnik. Vaški odbor Podolnica je izdelal poseben pravilnik o ocenjevanju kakovosti suhih klobas. Pri sestavi le-tega so si pomagali s pravilnikom, ki ga je izdala Kmet^sko-gozdarska zbornica. Pravilnik je predstavil udeležencem vaščan in občinski svetnik Mario Mlakar. Pri ocenjevanju so upoštevali naslednja merila: zunanji videz klobase, sestao prereza in videz, barvo prereza, teksturo,vonj in okus. Komis^a je po skrbnem ocenjevanju klobas, ki so bile zložene v vrečke in označene s številko, odločila, da je v vrečki s številko 9 klobasa, ki se ji podeli znak zlati šurk. Pod to številko je bila klobasa izdelovalca Izidorja Smrtnika, ki je upravičeno prejel prestižno priznanje ZLATI ŠURK. Pri rezanju klobas je komis^i pomagal mojster Miha - Vlado Prebil, ki je na posebnih deskah v obliki lipovega lista raz-rezoval klobase. Gospodinje so spekle več vrst kruha, ki Spominska fotografija vseh sodelujočih pri tekmovanju za najboljšo suho klobaso s ko-mis^o so ga obiskovalcem postregle skupaj s klobasami, slanino, hrenom in sirom. Tudi p^ače ni manjkalo; postregli so s posebnim vinom - Brajdičem s hišne braj-de Vlada Prebila. Po uradnem delu sem prisluhnil pogovoru gospodinj o klobasah. Zatrjevale so, da se klobase zelo razlikujejo od leta do leta po okusu, kar je odvisno od vremena tistega dne, ko se kolje, od črne kuhinje, kjer se klobase suš^o, in od zorenja. Za veselo razpoloženje je poskrbel harmonikar Franci Žvokelj. Pozneje se mu je pridružil še harmonikar Ansambla Toneta Rusa in pevci vokalne skupine Štirje deci. France Brus Hlevček je bil premajhen za vse udeležence, zato so postregli tudi pred vhodom vanj. Mojster Miha pri razrezu klobas in kruh, ki so ga spekle podo-lniške gospodinje. Domači praznik Pr' Jernkovih Sredi januarja je čas kolin. Še pred nekaj leti so pri vsaki hiši zredili kakšnega prašiča, ki so ga od sredine decembra pa tja do sredine januarja zaklali in ga predelali v klobase, salame in posušene mesne dobrote. Sredi januarja letos so pri Čeponovih, po domače Pr' Jernkovih, v Horjulu zaklali kar dva prašiča, težka po 200 kilogramov, ki ju je vzredila gospodinja Šte&a sama. Zadnje čase je vse več kmetov, ki kupujejo pitane prašiče le kakšen teden prej, preden jih zakoljejo. Ta čas jih hranio s korenjem in peso, da pridobio na kakovosti mesa. Iz njih naredao krvavice, pečenice, salame, kose mesa posprav^o v skrinje ali pa jih dajo v razsol, če jih nameravajo posušiti. Pr' Jernkovih je vsa mesarska dela in predelavo opravil sosed - upokojeni mesarski mojster Janez Rožmanec ob pomoči gospodinje Ste&e, domačega sina Francka, njegove tete Maruše in sosed. Pr' Jernkovih so zredili oba mesnata prašiča, zato s cvrtjem »špeha« ni bilo veliko dela. Na splošno so v zdajšnjem času bolj cenjeni prašiči, ki imajo čim več mesa in malo »špeha«. France Brus Pogled na pripravo mesa za predelavo in sušenje Takole sta mama Šte^a in sin Franci kuhala krvavice. Kuhane krvavice se morajo ohladiti. 28 NAŠ ČASOPIS Občina Ç P Horjul 28. februar 2011 elektronski naslov: obcina@horjul.si Pogled na nekdanje smučišče v Mrzli dolini Konec smučanja v Mrzli dolini Vrsto let so se športni delavci, zlasti člani Smučarskega kluba trudili, da so vsako zimo na smučišču v Mrzli dolini pognali veliko in malo vlečnico ter tako omogočili smučanje otrokom in tudi odraslim. Smučišče so radi obiskovali tudi šolarji z Vrhnike, zlasti tisti iz razredne stopnje, ki so se tod tudi sankali. Športni navdušenci so s prostovoljnim delom ob smučišču uredili brunarico, kjer so se smučarji okrepčali. Skrbeli so za nemoteno in varno delovanje vlečnice. Na smučišču so postavili celo razsvetljavo, ki je omogočala nočno smučanje. Velik posluh za smučanje so imeli lastniki zemljišča, ki so v zimskem času dovolili brezplačno uporabo le-tega, pa tudi vodo iz bližnjega ribnika, ki so jo potegnili prav v hrib in z njo s snežnimi topovi ob ugodni temperaturi izdelovali umeten sneg. Le kaj bodo storili z zapuščeno brunarico v Mrzli dolini? Pred časom se je lastnik zemljišča v dogovoru s smučarskimi zanesenjaki lotil ureditve zemljišča v gradbene namene. Navozil je precej materiala ter zasul bajer oziroma ribnik, zato smučišča ni bilo več mogoče umetno zasneževati. Vrsta let prostovoljnega dela z več kritike kot pohvale in malo denarne pomoči je izučilo tudi najbolj zavzete smučarske delavce. Tako v letošnji zimi smučišče in brunarica pod njim samevata. France Brus Prejeli smo! •Prejeli smo! •Prejeli smo! •Prejeli smo! •Prejeli smo! •Prejeli smo! •Prejeli smo! •Prejeli smo! Leto gozdov Sočutni človek, zate izmed množic, ki šumjo po obličju Zemlje, je napisan naslednji spis. Pišem, kar gozdovniška duša od mene terja. Letos je OZN razglasila za leto gozdov. Vabim te na kratek potop med veje misli, kakor jih je notranji spomin lovil na razpete mreže niti intuicje in lepote. Gozdovi so najbolj prvobitna, z življenjem najbogateje spletena okolja na kopnem. Kadar jih pogledaš od daleč, vidiš gosto, mehko, enovito preprogo, gibko položeno poprek nagubane zemlje. Kakor je pogled v jasno zvezdno noč vedno tudi globoko mistična izkušnja, tako je vsaj meni nemogoče, da bi ob pogledu na pokrajino, ki jo pokrivajo zdravi gozdovi, ne začutil najgloblje radosti, čudenja, hvaležnosti in miru. Gozd je zmaga življenja. Zmaga življenja nad časom. Nad boleznimi, nad revolucjami, kakor jih poznamo in sprožamo med nami in v okolju le ljudje. Gozd je najboljši divji dokaz, da je življenje Dobro. Dokaz, da je sožitje odgovor razvoja, kako je najbolje in prav živeti. Gozd je popolna sestavljanka vseh razredov življenja, od mineralnega sveta, mikrobov, rastlin in živali. Sestavljanka, ki do popolnosti podpira samo sebe, se kot celoto varuje, hrani in razvja. Od zadnje ledene dobe pred deset tisoč leti so se za umikajočim ledom na sever po ozemlju Evrope razgrnili gozdovi. Vsak konček kopnega, ki je bil vsaj za silo primeren, da ga poraste rastlinje, je dobil svojo, v času najbolj prefinjeno izbrano preprogo rastlinja. Narava je nedoumljivo mogočna. Njeni zakoni, brez predsodka jim lahko rečemo Božji, so vseprisotni. Veljajo za gibanje elektronov, galaksj, kaplje in oceana, za divjanje požara ali gib kačjega pastirja, Za blisk v orkanu ali impulz v možganskem nevronu ... Veljajo za to, da se na dane možnosti zaraste drevesna združba, ki tja najbolje sodi. Kraško podlago jugozahodne polovice Slovenje pokrivajo jelovo-bukovi sestoji in če izračunamo, da je ena generacja dreves od kalitve do padca nekaj sto let, potem lahko predvidevamo, da so stare bukve, bresti, jelke, javorji in smreke v odmaknjenih predelih Kočevske in Snež- nika tam nekje štirideseta generacja po ledeni dobi ali še manj. Dolgoživi hrasti v Krakovskem gozdu morda dvajset ali manj generacj. Gozd šteje čas po stoletjih, ne po letih kot mi, ljudje. Tega se dandanes ne zavedamo in »upravljamo« z gozdom, kot da je lesna njiva. Lahko degradiramo to divjo knjigo modrosti na skladišče lesa, iztrebimo neželene vrste rastlin in živali, čistimo, pomlajujemo, negujemo, gojimo, sadimo, izkoriščamo ... A nekaj naj bo vendar jasno. Beseda Gozd je pojem, ki je ena izmed posebnih, prvih, svetih besed. Beseda gozd nas poveže z izvorom vsega živega na Zemlji. Poveže nas s pravljičnimi svetovi našega ranega otroštva, v katerem smo bili praktično brez izjeme urečeni z duhovi besede Gozd. Silovito upam, da nismo zadnja generacja, ki je sposobna razumeti povedano. Kakor se trga žila, ki nas veže na zemljo, na prst, na studenčnico in preteklost izvorne nedolžnosti, tako se trga stik s pomeni svetih besed našega jezika. Svete besede niso le Bog, Duh, Sonce, Življenje, Voda, Bitje, Midva, Človek, Ogenj, v našem čarobnem jeziku je čista sveta beseda tudi Svet, planet Zemlja, naš Dom. Naš dom je svet. Prvobitna razgrnitev življenja na kopnem pa je gozd. Hvalabogu je v naši domovini obilo tega daru. In gozd je naš prvobitni dom. V krvi spomina je še vedno živ ta čas. Naši bratje in sorodniki so še dandanes čist in divji list v tej knjigi modrosti. Ko smo se oddaljevali od nas, so se nam lahko približali le še v pravljicah, da so nas učili po njih, kdo in kakšni smo mi sami. Volkovi, vile, škratje, začarane vode, vešče, lisice, boter medved in preostali trop ... Danes smo ljudje zablodela vrsta. Izumili smo bencin. Z njim lahko pridemo kamor koli ter v hipu za dolgo dolgo časa sesujemo prvobitno mrežo živega. Živalim ukrademo prostor, mir, zdravje in življenje. Gozdovom ubja-mo drevesa, to živo tkivo, v neizmernih količinah. Kot virus zajedamo pljuča planeta. Mendramo po lastni lekarni. Smetimo po filtru vode. Podiramo knjige modrosti. Upam, da je blizu čas, ko bomo priznali, da je naš napredek navadna degradacja, pot v barbarstvo. Če prisluhnemo jeziku, barbar pomeni tujec, torej drsimo v tujost. V umeten, lastno blazen svet. Razpoka med nami in gozdom se veča. Kakor mi pozabljamo njegovo vrednost, tako bo ostalo življenje pozabilo na to, da smo eno. Proces ozdravljenja je potovanje nazaj v sožitje s planetom. Celiti rano pomeni proces ponovne združitve vsega v eno. Človek se je odrezal od preostalega živega in je zato bolan, ranjen. Drevesa pa padajo naprej. In čedalje hitreje. Gozd se umika na robove lesnih njiv, v grape, močvirja in na visokogorske planote.. Modri pravjo, da je Bog dal zdravila za vse bolezni v gozd, da bi vsi lahko prišli do njih. Srčno bi se morali zavedati, da je svet divjine, kar ga je še ostalo, torej tistih nekaj pragozdnih ostankov na naših tleh, živa vrednota, ki jo je greh ocenjevati s kakršno protidenarno vrednostjo. Če bi imeli v naši vaški sredini starce, ki bi se spominjali stoletj nazaj, ki bi preživeli vse zime, suše in viharje, brez kakršnih koli umetnih pripomočkov in zdravil, le z lastno življensko močjo in bi do zadnje kaplje krvi podpirali skupnost mlajših generacj - ali bi take ljudi lahko ocenili z denarjem? Imamo jih! Stara drevesa so prav taka živa bitja. Pomisli na to, kadar se postaviš z motorko predenj. Vsaj v mislih se mu opraviči za namero in vsaj poskusi začutiti mogočno, spoštovanja vredno pot, ki jo je to drevo preživelo, da je doseglo krošnje preostalih. Moje gozdovniške oči vidjo svet, ki mu usiha barvitost. Nekoč cvetoči travniki postajajo zelene silažne stepe, gozdni robovi odsekani, zemlja na njivah stlačena od strojev. Obeta se revščina narave. In revščina pomeni revolucjo, poplave, suše, viharje, napade »škodljivcev« ... Dolgo bo trajalo od tu, kjer smo, nazaj do zdravega miru gozda. Lahko se zgodi, da bodo naši otroci bridko plačevali našo zablodelost ... Dovolj bodi. Če drugega ne, se bo morda prav tebe dotaknilo kaj od povedanega, ker je prišlo iz globine in prek tebe potovalo naprej kot modrost besede ali dejanja, korak naprej ali nazaj, vsaj korak bližje Modrosti bitja, s koreninami povezano od kamna do neba, do te žive preproge, ki se je v času kalila neprekinjeno že tisočletja. V sveto bitje. V gozd, najstarejše bitje sveta. Primož Bizjan VRTEC HORJUL Srečanje s slikarjem Krištofom Zupetom in ogled razstave njegovih del Slikar Krištof Zupet je svoja dela razstavljal v osnovni šoli. Z otroki smo se odločili, da si jih ogledamo. Razveselili smo se, ko nas je v razstavnem prostoru sprejel sam slikar. Pogostil nas je s sladkimi dobrotami in z otroki klepetal o njihovih vsakdanjih prigodah. Tudi na otroška vprašanja je rad odgovarjal. Z nami si je ogledal del razstave. Otroci so tako od njega izvedeli marsikatero zanimivost o njegovih delih, ki je sami ne bi opazili. Opazovali smo portrete različnih razpoloženj z izraznimi očmi in paleto barv. Otroci so začutili globino pripovedi portretov in si jih z zanimanjem ogledovali. Tudi druga dela so jih pritegnila. Ugotavljali so, da so take rože, kot so na sliki, dobile njihove mamice za darilo ali pa so jih opazili na kakšnem vrtu ali okenski polici. Z razstave smo odšli polni lepih vtisov in, kot je dejala Lana: »Še bomo šli.« Prireditev ob kulturnem prazniku »France Prešeren je naš največji slovenski pesnik. Napisal je veliko pesmi, tudi Zdravljico, ki je sedaj naša himna. Rodil se je v Vrbi na Gorenjskem pred več kot dvesto leti. Veliko pesmi je posvetil Julji, v katero je bil zaljubljen.« S temi besedami so Filip, Maša, Nina in Katarina iz skupine Murni ob slikah predstavili pesnika Franceta Prešerna in nas tako po zbranem poslušanju slovenske himne uglasili s prihajajočim praznikom. Skupaj z drugimi otroki iz njihove skupine so nam z dramatizacjo in pripovedjo predstavili in približali tudi vsebino prvih dveh kitic Lepe Vide. Za njimi so s petjem, plesom, deklamacjami in dramati-zacjo prireditev popestrili še otroci iz preostalih skupin. Po prireditvi so se otroci ustavili ob panoju s pesnikovimi deli, se z njimi seznanjali in jih prebirali. Povodni mož V dnevih pred kulturnim praznikom smo prisluhnili recitalu Povodnega moža ob animacji lutk. Otroci so ob njem doživeli vso paleto občutj prevzetnosti Uršike zale, grmenja neba, šumenja vetrov, bučanja valov in minljivosti v Ljubljanici. Po recitalu so zaplesali ob glasbi kot brhke mladenke in mladeniči. Prav nič jim niso manjkale razkošne meščanske oprave iz časa Prešerna. Marinka Batagelj, Majda Keršmanec 28. februar 2011 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občina ^Horjul NAŠ ČASOPIS 29 Utrinki iz OŠ Horjul Proslava ob kulturnem prazniku Učenci in učitelji OŠ Horjul smo se 9. 2. spominjali obletnice Prešernove smrti. Proslavo je začel mladinski pevski zbor, ki je zapel himno. Napovedovalca sta povedala nekaj ugank o Francetu Prešernu in učenci so se izkazali kot dobri poznavalci njegovega življenja. Nato sta nastopili učenki Teja in Petra Nagode, ki sta zaigrali duo na flavto in klavir. Sledili so učenci 3. razredov, ki so nam zapeli pesem Dobro jutro. Učenci 2. razredov so ob pesmi prikazali ribičevo žalostno usodo. Pozneje so s srčki plesali še na pesem Vlada Kreslina. Zatem sta zaigrali Klara Lavriša in Aneja Kumar skladbo Prelud^ in ples. Nastopil je tudi otroški pevski zbor. Klavd^a Čenčur in Peter Hribernik sta zrecitirala Prešernovi pesmi. Valentina Buh in Petra Nagode sta na klavir štiriročno zaigrali skladbo Lebal. Učenci 8. razredov pa so uprizorili Prešernovo pesem Turjaška Rozamunda. Za konec je ravnatelj Primož Garafol spregovoril nekaj besed in tako izrazil spoštovanje do slovenskega naroda. Petra Nagode, 8. b. Diatonična harmonika ali frajtonerca Zgodovina diatonične harmonike sega v leto 1822. Izumitelj tega inštrumenta je Franz Buschmman z Dunaja, ki je malo prej že izumil ustne orglice. V Slovenci se je ta inštrument pojavil nekaj desetlet^ pozneje. Diatonična harmonika se uvršča med ljudska glasbila, v zadnjem času se je zaradi priljubljenosti pojavila tudi v kombinac^i s sodobno glasbo. Harmonika je sestavljena iz melod^skega dela z gumbi, basovskega dela in meha. Glavna surovina je les, iz katerega je sestavljeno orodje. Najprimernejši so smrekov, javorjev in orehov les. Primeren je tudi zato, ker dobro prevaja zvok. Les mora biti prave in dobre kakovosti in mora biti ravno prav suh. Pri nas je najbolj razširjena trivrstna diatonična harmonika. Poznamo pa še enovrstne, dvovrstne, štirivrstne in tudi petvrstne diatonične harmonike. Razlikujemo jih tudi po tonih, uglasitev A, B, C. Na glasbilo igramo s pritiskom na gumbe in raz-tezovanjem meha. Trajanje zvoka je odvisno od tega, kako dolgo držimo prst na tipki. V Slovenci je najbolj znano podjetje harmonik Melod^a Mengeš od leta 1946. Tam se je izšolalo veliko izdelovalcev harmonik, ki so pozneje nadaljevali to obrt v svoji delavnici. Za ročno izdelavo harmonike je potrebno približno 1000 ur. Na trgu je sedaj zelo velika ponudba harmonik, novih in rabljenih. Cene so zelo različne, odvisno od proizvajalca. Nova, dobra harmonika stane od 1500 evrov naprej. Gašper Prebil, 5.a Zgodovina avtomobilizma Avtomobil, kakršnega poznamo danes, obstaja že več kot sto let. Ni bil izumljen zaradi želje po izumljanju, pač pa zaradi potrebe. Človek si je dolga stoletja želel imeti stroj, s katerim ne bi bil odvisen od moči in poslušnosti živali ter vremenskih vplivov. Potreboval je prevozno sredstvo, ki bi se premikalo samo od sebe. Beseda avtomobil izvira iz grščine in pomeni samopomično (vozilo). Prvo vozilo je izdelal Nicolas Cugnot za prevoz orožja. To je bil dvovaljni traktor na parni pogon, ki se je upravljal s krmilom. Njegov motor je bil povezan z edinim prednjim kolesom, namenjen pa naj bi bil za vlečenje topov težkih do 5 ton, s končno hitrostjo 5 km/h. Vozilo so morali po 12-minutni vožnji ustaviti, da se je ponovno ustvaril pritisk pare. S podobnim avtomobilom je doživel prvo prometno nesrečo, saj se je zaletel v zid hiše in ga podrl, vendar je avtomobil ostal nepoškodovan. Prvi uspešni motor z notranjim izgorevanjem je bil dvotaktni plinski motor, narejen v Belgii v letu 1860, dve leti kasneje pa so ta motor vgradili v preizkusno vozilo, ki je že doseglo hitrost 18 km/h. Tega leta so istemu motorju dodali tudi električni vžig, s katerim je bilo vozilo veliko dražje. Naslednji velik korak je naredil Nemec Nikolaus August, ki je v Kolnu izpopolnil dvotaktni motor in tako zasnoval prvi štiritaktni motor. Isto leto so razvili še lahek bencinski motor, ki je bil uporaben za pogon vozil. Vozilo z bencinskim motorjem je dosegalo hitrost 18 km/h. Medtem pa je v sosednjem mestu svojega trikolesnika že testiral Karl Benz. Za prva moderna avtomobila prištevamo že prva izdelka Benza in Daimlerja. Nemca Levassor in Panhard sta naredila prvo vozilo, ki je imelo motor spredaj, prizadevala pa sta si narediti avto, ki bi se bistveno ločeval od koč^e in katerega deli bi v celoti ustrezali delovanju avtomobila. To je bil dvovaljni Daimlerjev motor, ki je imel dve in pol konjske moči in dosegel hitrost 30 km/h. Njuni avtomobili so kasneje dosegali dobre rezultate na dirkah, žal pa se je s tem avtomobilom smrtno ponesrečil prvi tekmovalec avtomobilskih dirk. Leta 1901 je prvi mercedes v avtomobilizem prinesel veliko novosti. Bil je izredno izpopolnjen, poganjal pa ga je 5,9-litrski motor. Zanimiv pa je bil tudi Mercedesov drugi model, ki je tehtal okoli 900 kg in dosegal končno hitrost 80 km/h. S tem avtomobilom so leto dni kasneje postavili tudi nov svetovni hitrostni rekord, ki je znašal 111,1 km/h. Konec tega obdobja zaznamuje Fordov model T, ki je bil prvi avto grajen na ser^ski proizvodnji in je bil tako dostopen vsakomur. Izdelan je bil v celoti iz jekla in nikjer ni prepuščala voda. Avtomobil je bil širok, prostoren, stabilen in dovolj oddaljen od tal, da je omogočal vožnjo po neravnem terenu. Ta avto je zavzel svet. Začele so nastajati tudi druge avtomobilske znamke, kot so bMW, različne francoske, od katerih so danes ohranjeni še renault in citroen ter mlajši peugeot in češka škoda. Anže Končan, 5.a Izdelki literarno nadarjenih učencev na OŠ Horjul Podarimo nekaj nekomu! Če bi lahko karkoli podarili komur koli ^ Kaj bi to bilo? Komu bi podarili? Zakaj bi podarili prav to? Zakaj bi podarili prav tej osebi? Kako bi se ob tem dejanju počutili? Kako bi se počutila obdarjena oseba? Kaj bi oseba pridobila, lahko delala z mojim darom? Če bi lahko komurkoli podarila kar koli, bi revnim in lačnim podarila hrano in obleke. Podarila bi jim to, kar potrebujejo, ker je v današnjih časih vedno več revnih in lačnih. Ob tem dejanju bi bila srečna, ker sem nekomu nekaj podarila. Tisti, ki sem jih obdarila, bi bili srečni, saj so dobili nekaj, kar potrebujejo za življenje. Pridobili bi vsaj to, da jih ne bi več zeblo in da ne bi bili tako lačni. Mislim, da bi morali ljudje stopiti skupaj in pomagati drug drugemu. S predsodki in vojnami ne pridemo nikamor! Skupaj bi lahko drug drugemu nekaj podarili ter ga s tem osrečili. Živa Nur, 5. a Sama sem podarila že veliko: od premajhnih oblek in čevljev, do različnih igrač. Če bi lahko podarila karkoli, bi bilo zdravje, ljubezen, hrana in sreča. To bi podarila tistim, ki živ^o v uboštvu in pomanjkanju in nimajo nikogar, ki bi jim dajal ljubezen, zdravje ^ Nekaterim bi podarila zato, ker želim, da bi imeli zagotovljeno lepšo prihodnost. Ob tem dejanju bi se počutila srečno, zadovoljno, veselo. Osebe, ki bi jim to podarila, pa bi se ob tem počutile zelo veselo, hvaležno in srečno. Z mojim darom bi si te osebe pridobile navdih za boljši jutri. Anamar^a, 5. a Če bi lahko kar koli podarila komur koli, bi Klari podarila Planet, na katerem se imajo vsi radi, kjer si pomagajo in obdarujejo. Podarila bi ji sonce, na katerem bi se pozimi grela in igrala. Vse to bi ji podarila, ker to potrebuje. Tej osebi bi podarila zato, ker je zelo pr^azna do mene in mi pomaga. Ob tem dejanju bi se počutila prijazno in srečno. Obdarjena oseba bi se počutila popolno in srečno. Klara bi se lahko z mojim darom igrala in bila bi srečna. Greta, 4. a Če bi nekomu nekaj podarila, bi Greti podarila nalivnik, ker svojega zelo sovraži. Greti bi podarila zato, ker si že nekaj let želi novega. Ob tem dejanju bi se počutila srečno in veselo. Verjetno bi tudi Greta bila zelo zelo srečna, ker bi se ji želja končno uresničila. Greta bi lahko z mojim darom pisala najlepše na svetu in vsi bi bili ljubosumni, še jaz bi bila. Klara, 4. a Podarila bi bon za Avstral^o. Podarila bi Sari Trobec. To bi ji podarila, ker je Avstralca daleč in se splača, saj lahko doživiš veliko zanimivega. Tej osebi bi podaril, ker je moja sošolka in pr^ateljica. Ob tem dejanju bi bila zelo vesela, saj sem svoji najboljši pr^ateljici podarila nekaj svojega. Obdarjena oseba bi bila verjetno zelo vesela, saj gre na potovanje. Z darilom bi letela po zraku z letalom v Avstral^o. Tanja, 4. b Ogled Muzeja pošte in telekomunikaci V četrtek, 6. januarja, smo imeli učenci petih razredov tehniški dan. Zjutraj smo se z avtobusom odpeljali v Polhov Gradec na ogled Muzeja poš- te in telekomunikacij. Ko smo vstopili v muzej, so nas napotili po stopnicah v drugo nadstropje, kjer smo odložili nahrbtnike in slekli bunde. Nato je 5.b odšel na vodeni ogled muzeja, učenci 5.a pa na delavnice. Na delavnicah smo naredili poštni žig s poljubnim motivom. Na koncu delavnic smo svoj poštni žig odtisnili na list papirja in pospravili mize. 5.b razred se je medtem že vrnil z ogleda muzeja, tako da smo učenci obeh razredov odšli po malico, ki smo jo prinesli iz šole. Po malici pa smo 5.a odšli na vodeni ogled muzeja, 5.b razred pa na delavnice. V muzeju smo si ogledali pošto nekoč, lutko postiljona, poslušali smo trobljenje roga za različne pošiljke in pogledali poštni urad. Na oddelku telekomunikaci smo si ogledali lutko telefonistke, nekateri so poskušali napisati svoje ime z Morsejevo abecedo, nekateri pa so telefonirali. Ko smo prišli z ogleda, smo naredili še poštarske kape, kar je prej naredil tudi 5.b razred. Po končanem obisku muzeja smo se z avtobusom odpeljali nazaj proti šoli. Živa Nur Kranjec, 5. a Obisk Etnografskega muzeja v Ljubljani V sredo, 2. februarja. 2011, smo si učenci 6.a razreda ogledali Etnografski muzej. V avli nas je pozdravila vodička Ana in nas odpeljala v zgornje nadstropje. Ko smo se ustavili, nas je vprašala, kaj je etnografija. Imeli smo različne ideje, a smo na koncu prišli do enakega sklepa: etnografija je veda, ki proučuje predmete v našem vsakdanjem življenju. Pogovor smo začeli o življenju na različnih koncih sveta in ljudstvih. Nato smo se odpravili na razstavo o severni Ameriki, kjer smo si ogledali, kako so živeli tamkajšnji prebivalci. Potem smo se odpravili na razstavo o Slovenci. Tam smo videli predmete iz slovenske kuhinje, noše in obleke nekaterih znanih Slovencev. Tako se je naš obisk počasi iztekel in se končal. Nekateri izmed nas so si kupili še kakšen spominek, nato smo se še slikali in odhiteli na avtobus, ki nas je odpeljal v Horjul. Martina Marolt, Ana Marolt, 6. a Učenci 4. razredov so obiskali ŠOLSKI MUZEJ. Preberite, kaj men^o o obisku. V Šolskem muzeju se mi je zdelo zanimivo in poučno, saj sem spoznala veliko novih stvari. Izvedeli smo veliko o Primožu Trubarju in o šoli v času Mar^e Terezce. Zala Trček, 4. a V muzeju mi je bilo^zelo všeč. Ko smo se sprehajali po hodnikih Šolskega muzeja, me je bilo malo strah učiteljice, ki nas bo učila. Ko pa smo se posedli v staro učilnico in je učiteljica vstopila, je strah izginil. Bilo je zabavno. Najbolj všeč mi je bila učna ura lepopisa iz leta 1930. Še kdaj si želim obiskati ta muzej. Maja Seliškar, 4. a V šolskem muzeju smo si najprej ogledali slike in stare predmete o šoli nekoč. Potem smo imeli pouk v stari učilnici. Morali smo pisati, tako kot so pisali v starih časih. Kdor ni poslušal, je moral v oslovsko klop ali pa klečat na koruzo. Res je bilo včasih čisto drugače kot danes. Patricia Trček, 4. a Najprej so nas peljali po muzeju in pogovarjali smo se o šoli nekoč, o Primožu Trubarju in Ma-r^i Terezii. Ogledali smo si obleke, v katere so bili oblečeni otroci. Potem smo se tudi mi oblekli v takšne obleke in pripravili smo se za pouk v stari učilnici. Posedli smo se v stare klopi in čisto mirno in tiho čakali z rokami na hrbtu. Pozvonil je zvonec in v učilnico je prihitela zelo stroga učiteljica. Imeli smo učno uro lepopisa. Pisali smo s peresi in jih pomakali v črnilo na mizi. Učiteljico smo morali klicati gospodična učiteljica. Če se je kdo zmotil in ji rekel gospa, je moral takoj klečat na koruzo. Greta Slovša, 4. a Tabor v Seči Sedmi razredi smo bili izbrani za tabor v Seči od 24. do 29. januarja. Ob 8.15 smo se z avtobusom odpravili v Dom Burja v Seči. Peljali smo se približno dve uri. Ob 10.30 smo prispeli pred dom. Iz avtobusa smo vzeli svoje kovčke in se odpravili do učiteljev iz doma. Pred jedilnico smo se razdelili v skupine, določili vodjo sobe in reditelje. Odpravili smo se v sobe. Tam smo zložili stvari in obleke iz kovčka v omare, nato pa še pripravili postelje. Ko so nas poklicali, smo se odpravili na kosilo. Po kosilu smo imeli prosti čas, ki smo ga preživeli v bungalovih. Ob določeni uri smo se zbrali pred jedilnico, kjer so nam dali navodila, kaj bomo delali. Ker je bila tam še ena šola, smo si dejavnosti, ki smo jih izvajali dopoldne in popoldne, menjavali, prav tako pa tudi učitelje, ki so tam zaposleni za različne predmete. Čas nam je hitro minil, saj smo streljali z lokom, spoznavali tamkajšnje rastline, živali v morju, alge. Šli smo tudi peš v Piran. Ogledali smo si nov akvari, obiskali soline, veslali v kanujih, telovadili v fitnesu, se zabavali na plesu, igrali smo tudi 'teniskoš' in igre v jedilnici ter še veliko drugega. Zadnji dan pa smo imeli orientaciski pohod, ki se je začel in končal v domu. Učenci smo se razdelili v skupine, v kateri je bilo po pet učencev. Skupina A je začela ob 9:00, skupina B pa 2 minuti pozneje. Proga je bila dolga štiri kilometre. Ko smo vsi končali, smo se odpravili na kosilo. Ravno ko smo se hoteli odpraviti domov, so nam povedali, da so v Kopru oropali zlatarno, zato policisti pregledujejo avtomobile in avtobus je zamudil dve uri. Ko je le prispel, smo se odpravili domov. Bilo je zelo zanimivo, poučno in hkrati zabavno. Jana Vrhovec, 7. a Jež Žažarčani sami sebi pravimo, da smo ježi. To pa zato, ker na žegnanjsko soboto na hribu za cer-kvio ustrelio ježa. Močno poči, da se prestraši cela vas. Ko sem bila majhna, sem mislila, da ga res ustrelio. Jokala sem, ker se mi je jež smilil, pa mi je mami razložila, da je to samo šala. Jeseni med kupom listja v kozolcu pogosto vidim ježa. Zdi se mi zanimiv, zato sem se odločila, da ga bom opisala. Na svetu živi 15 vrst ježev, od tega dve vrsti v Evropi. To sta beloprsni in rjavoprsni jež. Ta žival je zakonsko zavarovana, kar pomeni, da ga je prepovedano imeti ujetega ali mu kako drugače škodovati. Sesalec je dolg od 22 do 30 cm in tehta od pol do 2 kg. Ima od 2 do 5 cm dolg repek. Na hrbtni strani je pokrit s približno 5000 rjavo-belimi iglicami, po glavi in trebuhu pa je pokrit z ru-menorjavo dlako. Ima koničasto glavo z majhnimi očmi in okroglimi kožnatimi uhlji. Živi na robovih gozdov, v parkih, vrtovih, v gorah pa do nadmorske višine okoli 2000 m. Hrani se z žuželkami, deževniki, polži, ob priložnosti pa tudi s sadjem in jagodičevjem. Čeprav slavi kot plenilec miši in kač, se je na njegovem jedilniku bolj redko znajdejo. Hrano, ki jo najde, poje takoj in njegova zaloga za zimo je debela plast podkožne maščobe, ne pa kupček sadja v brlogu. Samica je breja 5 do 6 mesecev in koti 1- do 2-krat na leto po 2 do 10 slepih mladičev, ki imajo še mehko dlako. Po dveh tednih spregledajo in sesajo pri materi 3 do 4 tedne, po 6 tednih pa so že samostojni. Samec pomaga pri vzreji. Jež je najbolj aktiven ob mraku in ponoči. Čeprav se nam zdi počasen, lahko v eni noči prehodi tudi 2 do 3 km. Na svoj bodičasti kožušček se tako zanese, da v nevarnosti ne poskuša zbe-žati. Če se prestraši, se zvie v klobčič in počaka, da nevarnost mine. To mu zelo pomaga, če se sreča s strupeno kačo. Sova uharica pa ima edina tako velike kremplje, da lahko stisne ježa, ne da bi jo bodice poškodovale. Njegova taktika pa mu prav nič ne pomaga (tudi), če se sreča z avtomobilizmom. Zimo preživi v brlogu. Zakoplje se med suho listje, se zvie v klobčič, skrie smrček pod trebušček in trdno spi. Telesna temperatura se mu stopi na 4 stopinje C, tudi srce mu zelo počasi bie in počasi diha. Največ ježev pogine med prezimovanjem. V glavnem so to mladiči, ki se jim jeseni ni uspelo dovolj zrediti, da bi z zalogo maščobe preživeli do pomladi. Lahko pa nastane jazbečev plen, saj ima izvrsten vonj in si z njim pomaga pri iskanju nebogljenih ježev. Ker jež že tisočletja sobiva s človekom, kroži o njem veliko zgodb, nastopa pa tudi v pravljicah. Zdi se nam, da ga dobro poznamo, v resnici pa še marsičesa ne vemo o njem. Zakaj pljuva slino po bodicah, kadar poje hrano z močnim okusom? Ali s tem odganja zajedavce in plenilce? Ali je to mogoče 'parfum' za naslednji spol? Vprašanja, ki še čakajo na odgovor ^ Anja Podržaj, 5. a 30 NAŠ ČASOPIS Občina ^Horjul 28. februar 2011 elektronski naslov: obcina@horjul.si Na podlagi 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 - UPB4, 17/08, 21/08 - popr. in 76/08 - ZIKS-1C, 108/2009), 3. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06) in 15. člena Statuta Občine Horjul (Uradni list RS, št. 63/2010) je Občinski svet Občine Horjul, na seji 3. seji, dne 10.2.2011 sprejel ODLOK O VARSTVU JAVNEGA REDA IN MIRU I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (namen odloka) (1) S tem odlokom se ureja varstvo javnega reda in miru ter določa ravnanja, ki pomenijo kršitev javnega reda in miru na javnem kraju ali v zasebnem prostoru ter sankcje za taka ravnanja. (2) Namen tega odloka je uresničevanje pravice ljudi do varnosti in dostojanstva z varovanjem pred dejanji, ki posegajo v telesno in duševno celovitost posameznika ali posameznice (v nadaljnjem besedilu: posameznik), ovirajo izvrševanje pravic in dolžnosti ljudi, državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil ali z drugimi dejanji posegajo v pravne pravice lokalne skupnosti. Osebe na območju Občine Horjul so dolžne urediti svoje življenje in delo tako, da ne vznemirjajo ali motjo drugih pri delu, razvedrilu ali očitku, da ne ogrožajo njihovega zdravja in počutja, da skrbjo za urejen videz svojega kraja in da ne opuščajo dejanj, ki so po tem odloku obvezna. 2. člen (opredelitev izrazov) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: 1. javni red in mir pomeni stanje, v katerem je zagotovljeno neovirano izvrševanje pravic in dolžnosti po ustavi in zakonih; 2. javni kraj je vsak prostor, ki je brezpogojno ali pod določenimi pogoji dostopen vsakomur; 3. zasebni prostor je prostor, ki je v zasebni lasti ali posesti in je dostop vanj dovoljen le s soglasjem lastnika ali lastnice (v nadaljnjem besedilu: lastnik), posestnika ali posestnice (v nadaljnjem besedilu: posestnika), ali druge upravičene osebe; 4. pretep je medsebojno izmenjavanje udarcev, brc ali podobna uporaba fizične sile med dvema ali več osebami; 5. nedostojno vedenje je vedenje posameznika ali skupine, s katerim povzroči vznemirjenje ali razburjenje ali ogrožanje posameznika ali skupine ali kadar z žaljivimi besedami in dejanji škoduje ugledu posameznika ali skupine ali uradne osebe pri uradnem poslovanju. 6. Prireditev ali javni shod je vnaprej organizirano zbiranje občanov, ki traja več kot eno uro. 7. Poseganje na zemljišča last občine ali javnega dobra je postavljanje predmetov, ograj, materiala, barak, nasipanje, objektov (ki niso gradbeni objekti)^ 3. člen (vzdrževanje javnega reda in miru) (1) Vzdrževanje javnega reda in miru je delovanje skupnosti, ki s predpisi in ukrepi državnih in drugih organov zagotavlja, da se prepreči ravnanja in nevarnosti, ki ogrožajo varnost ter javni red in mir, kadar ta grozi skupnosti ali posamezniku. (2) Za red v objektu ali na določenem območju skrbi tisti, ki je odgovoren za njegovo zagotavljanje v okviru svojih pristojnosti ali predpisov. II. PREKRŠKI ZOPER JAVNI RED IN MIR 4. člen (nedostojno vedenje) (1) Kdor se na javnem kraju prepira, vpje ali se nedostojno vede na način, opisan v 5. točki 2. člena tega odloka, se kaznuje z globo 105 evrov. (2) Kdor se prepira, vpje ali se nedostojno vede do uradne osebe pri uradnem poslovanju, se kaznuje z globo 420 evrov. (3) Kdor na javnem kraju spolno občuje, razkazuje spolne organe ali na vsiljiv način ponuja spolne usluge in s tem koga moti, povzroči vznemirjenje ali zgražanje ljudi, se kaznuje z globo 210 evrov. 5. člen (beračenje na javnem kraju) (1) Kdor na vsiljiv ali žaljiv način koga nadleguje z beračenjem za denar ali druge materialne dobrine, se kaznuje z globo 42 evrov. (2) Občinski redar, osebo iz prvega odstavka zadrži na kraju in o tem obvesti policjo, če oseba po izreku globe ali opozorilu, nadaljuje s kršitvjo. 6. člen (prenočevanje na javnem kraju) (1) Kdor prenočuje ali spi na javnih površinah ali v javnih objektih, ki za to niso namenjeni, in s takšnim ravnanjem koga vznemirja, se kaznuje z globo 85 evrov. (2) Osebo iz prvega odstavka se odstrani iz javne površine ali objekta, v primeru ponovitve prekrška se osebo zadrži na kraju in o tem obvesti policjo. 7. člen (uporaba nevarnih predmetov) (1) Kdor uporablja acetilen (karbid) ali druge plinske zmesi za pokanje, in s tem povzroči vznemirjenje ali občutek ogroženosti, se kaznuje z globo 105 evrov. (2) Pokanje z naštetimi sredstvi se izjemoma dovoljuje v času določenih praznikov, vendar se morajo upoštevati varnostna navodila, ki jih predvideva Zakon o eksplozivih. 8. člen (poškodovanje simbolov, uradnega napisa, oznake ali odločbe) (1) Kdor namerno poškoduje simbole (zastavo), napis ali oznako državnega organa, organa samoupravne lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil ali kdor namerno raztrga, zamaže ali na drug način poškoduje ali odstrani uradno objavljeno odločbo (odločbe, sklepi) teh organov v času, ko takšna odločba učinkuje, se kaznuje z globo 200 evrov. (2) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, se kaznuje z globo od 400 evrov. (3) Odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost se za prekršek iz prvega odstavka tega člena, se kaznuje z globo 250 evrov. 9. člen (pisanje po objektih) Kdor piše ali riše po zidovih, ograjah ali drugih javno dostopnih krajih, razen na krajih, kjer je to dovoljeno, se kaznuje z globo 200 evrov. Inšpektor odredi storilcu odpravo nastale škode in vrnitev površin v prvotno stanje.V primeru neupoštevanja odredbe inšpektorja izvede odstranitev podjetje, ki ga določi občina, na stroške povzročitelja. 10. člen (vandalizem) Kdor namenoma poškoduje, prevrne, odstrani ali kako drugače v nasprotju z namenom uporabe ravna s spominskimi obeležji in z objekti javne infrastrukture, kot so: komunalna infrastruktura, javna razsvetljava, cestnoprometni znaki, priprave in naprave na rekreativnih površinah, igrala na otroških površinah in podobne javne naprave, se kaznuje z globo 400 evrov. Inšpektor odredi storilcu odpravo nastale škode in vrnitev v prvotno stanje. V primeru neupoštevanja odredbe inšpektorja izvede popravilo škode podjetje, ki ga določi občina, na stroške povzročitelja. 11. člen (kampiranje) (1) Kdor kampira, parkira avtodom ali prikolico oziroma podobno vozilo na javnem kraju, ki za to ni določen, ali na zasebnem prostoru brez soglasja lastnika ali posestnika, se kaznuje z globo 85 evrov. 12. člen (uporaba živali) (1) Kdor pri posamezniku s ščuvanjem ali razkazovanjem živali namenoma povzroči občutek strahu ali ogroženosti, se kaznuje z globo 210 evrov. (2) Lastnik, vodnik ali skrbnik psa mora psa, ki se giblje v naselju, kmetjskih površinah, gozdu ali na javnih poteh, imeti na povodcu. (3) Lastnik, vodnik ali skrbnik psa ne sme voditi ali spuščati psa na zasebnih zemljiščih in prostorih brez soglasja lastnikov ali posestnikov. Spuščeni psi morajo imeti nagobčnik. (4) Lastnik, vodnik ali skrbnik ne sme voditi ali spuščati živali v javnih objektih kot so prostori državnih organov in organov lokalne skupnosti ter nosilcev javnih pooblastil, vrtci, šole, knjižnice, športni objekti in podobno, razen v primeru da je to izrecno dovoljeno, pri čemer način uporabe živali lastnik ali upravljavec objekta. Psi - vodiči slepih in psi - pomočniki invalidov imajo skupaj s s svojim skrbnikom vstop na vsa javna mesta in jim ni treba imeti nagobčnika. (5)Lastnik, vodnik ali skrbnik psa mora za živaljo počistiti iztrebke in jih na primeren način odložiti. Živalske iztrebke počisti tako, da jih zavije v papir ali vrečko in odloži v zabojnik za ostanke komunalnih odpadkov. (6). V naseljih ni dovoljeno imeti na prostem psa, ki s svojim laježem moti občane pri počitku med 22. uro zvečer in 6. uro zjutraj. V primeru podane prijave mora inšpektorat o tem obvestiti Veterinarsko upravo RS. Lastnik vodnik ali skrbnik živali, ki krši drugi, tretji ali četrti odstavek tega člena, se kaznuje z globo 400 evrov. Lastnik, vodnik ali skrbnik živali, ki krši peti odstavek tega člena se kaznuje z globo 210 evrov. 13. člen (poseganje na zemljišča v lasti občine ali javnega dobra) (1) Kdor brez predhodnega pisnega soglasja upravnega organa občine posega na zemljišče last občine ali javnega dobra, se kaznuje z globo 500 evrov (2) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, se kaznuje z globo 2.000 evrov (3)Odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost se za prekršek iz prvega odstavka tega člena, se kaznuje z globo 500 evrov. (4) Odstranitev posega iz zemljišč iz prvega odstavka tega člena na podlagi inšpekcjske odločbe, odstrani javno komunalno podjetje na stroške povzročitelja. V primeru, da povzročitelj ni znan nosi stroške odstranitve lastnik zemljišča, predmete poseganja se odloži na deponiji komunalnega podjetja, kjer se hranijo 30. dni, po preteku tega roka jih podjetje lahko uniči ali proda na dražbi. 14. člen (pustiti, voziti, prati, popravljati vozila na javnih površinah) (1) Na vseh javnih površinah, ki niso določene za popravila ali pranje vozil ali vožnjo (zelenice, pločniki, javne parkirne površine) je prepovedano pustiti, prati, voziti ali popravljati vozila (2) Voda od pranja vozil ne sme odtekati na cesto in druge javne površine. (3) Z globo 200 evrov se kaznuje za prekršek voznik ali lastnik vozila, ki ravna v nasprotju s prvim in drugim odstavkom tega člena (4) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prvega ali drugega odstavka tega člena, se kaznuje z globo 1.000 evrov. (5) Odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost se za prekršek iz prvega odstavka tega člena, se kaznuje z globo 500 evrov. (6) Vozilo, ki ga lastnik ali uporabnik pusti na javni površini iz prvega odstavka tega člena in ga kljub odredbi ne odstrani v roku 3 dni, ga na podlagi inšpekcjske odredbe o odstranitvi, odstrani javno komunalno podjetje. Stroške odstranitve in hrambe vozila nosi lastnik vozila. Vozilo se po 3 mesecih hrambe lahko predela skladno z zakonodajo, stroške predelave nosi lastnik vozila. 15. člen (Vožnja s štirikolesniki in motornimi kolesi) Kdor se vozi s štirikolesniki ali motornimi kolesi po gozdnih poteh, vlakah, pešpoteh in izven kategoriziranih javnih cest, se kaznuje z globo 200 evrov. Vožnja z gorskimi kolesi je mogoča samo tam kjer je to dovoljeno ali označeno. 16. člen (poškodovanje drevja, okrasnega grmičevja ali cvetja na javnih površinah) (1) Kdor poškoduje drevje, okrasno grmičevje ali cvetje na javnih površinah se kaznuje z globo 100 evrov. (2) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, se kaznuje z globo 400 evrov. (3) Odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost se za prekršek iz prvega odstavka tega člena, se kaznuje z globo 200 evrov. 17. člen ( prireditve, javni shodi) (1) Organizator prireditve ali shoda si za prireditev pridobi soglasje upravnega organa. Vlogo za soglasje mora organizator podati na upravni organ najmanj osem dni pred izvedbo prireditve ali shoda. (2) Organizator prireditve ali javnega shoda mora na prireditvenem prostoru zagotoviti: - ustrezno število rediteljev, - red in čistočo, - da v času prireditve niso presežene dovoljene ravni hrupa, - da zaključi prireditev v dovoljenem času, - da se parkiranje izvaja skladu z zakonom, - dodatna parkirna mesta oziroma prostore, - da je prireditveni prostor opremljen z ustreznimi posodami za komunalne odpadke, - da v roku 24 ur po zaključku prireditve ali javnega shoda, ki ga določa upravni akt, očisti in odstrani postavljene objekte in ostale naprave in prireditveni prostor zapusti kot je bil pred izvedbo, - in druge pogoje iz upravnega dovoljena ali soglasja. (3) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prvega in drugega odstavka tega člena, se kaznuje z globo 1.000 evrov. (4) Odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost ali posameznik se za prekršek iz prvega in drugega odstavka tega člena, se kaznuje z globo 500 evrov. 18. člen (postavljanje letnih vrtov ali drugih izdelkov iz dejavnosti) (1) Kdor brez predhodnega soglasja upravnega organa občine, na javno površino ali del ceste, postavi letni vrt ali izdelke iz dejavnosti, se kaznuje z globo 200 evrov. (2) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, se kaznuje z globo 500 evrov. (3) Odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost se za prekršek iz prvega odstavka tega člena, se kaznuje z globo 200 evrov. (4) Inšpektor odredi povzročitelju odstranitev posega iz prvega odstavka tega člena. V primeru neupoštevanja odredbe inšpektorja, odstranitev izvede javno komunalno podjetje, na stroške povzročitelja. 19. člen (sežiganje komunalnih odpadkov ali drugih odpadkov) (1) Kdor sežiga komunalne ali druge odpadke na javnih površinah se kaznuje z globo 400 evrov. (2) Kdor sežiga neorganske odpadke ali druge odpadke, ki povzročajo hud smrad in so ekološko sporni in moteči za okolje, se kaznuje z globo 100 evrov. (3) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, se kaznuje z globo 1.000 evrov. (4) Odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost se za prekršek iz prvega odstavka tega člena, se kaznuje z globo 500 evrov. (5) Inšpektor odredi sanacjo kurišča in odvoz komunalnih odpadkov ali drugih odpadkov na depo-njo javnega komunalnega podjetja. Neupoštevanje te odredbe ima za posledico, da sanacjo izvede javno komunalno podjetje na stroške povzročitelja. 20. člen (varstvo cest in okolja) (1) Z uporabo vozila se ne sme povzročati čezmernega hrupa oziroma ropota ali kako drugače onesnažiti okolja. (2) Na cesti ali drugi javni površini ali ob njej je prepovedano izpuščati, puščati, odlagati, odmetavati ali postavljati karkoli, kar bi oviralo potek prometa, ogrozilo njegovo varnost, škodovalo ljudem, živalim, rastlinam ali onesnažilo okolje. Zlasti je prepovedano vozišče močiti ali ovirati odtekanje vode z njega, odlagati nanj sneg ali led. (3) voznik je dolžan z vozil, ki se uporabljajo za kmetjske ali gradbene namene, pred vstopom na cestišče odstraniti vso zemljo in blato s koles, da ne onesnaži vozišče. (4) Zemljo ali blato, ki se morda nanese na vozišče mora voznik oz. izvajalec del takoj odstraniti z vozišča. Če tega ne stori očisti vozišče na njegove stroške pristojni izvajalec rednega vzdrževanja cest. Z globo 80 evrov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo iz prvega odstavka tega člena. Z globo 250 evrov se kaznuje za prekršek voznik ali druga fizična oseba, ki ravna v nasprotju z določbo drugega, tretjega ali četrtega odstavka tega člena. 21. člen (vzbujanje nestrpnosti) Če so dejanja iz 4., 8. 9. in 10.člena tega odloka storjena z namenom vzbujanja narodnostne, rasne, spolne, etnične, verske, politične nestrpnosti ali nestrpnosti glede spolne usmerjenosti, se storilec kaznuje z globo 800 evrov. 22. člen (neupoštevanje zakonitega ukrepa uradnih oseb) (1) Kdor ne upošteva na kraju samem odrejenega zakonitega ukrepa ali odredbe uradne osebe, se kaznuje z globo od 400 evrov. (2) Kdor se brez razlogov ali po njihovem preteku zadržuje v prostorih državnega organa, prostorih samoupravne lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil in jih na opozorilo pristojnih oseb ne zapusti, se kaznuje z globo 50 evrov ter se ga iz zgoraj omenjenih prostorov odstrani. 23. člen (lažna naznanitev prekrška) Kdor z obvestilom o kršitvi javnega reda po tem odloku povzroči interveniranje občinskih redarjev, inšpektorjev, reševalcev ali gasilcev, čeprav ve, da take kršitve ni bilo, se kaznuje z globo 200 evrov. 24. člen (pooblastilo redarju za zaseg predmetov) (1) Občinski redar ali redarka brez predhodne odločbe pristojnega organa zaseže predmete prekrška iz prvega odstavka 7. člena tega odloka. (2) Za prekrške iz prejšnjega odstavka se lahko izreče stranska sankcja odvzem predmetov. III. NADZOR 25. člen (pristojnost) (1) Za nadzor nad izvajanjem tega odloka je pristojen Medobčinski inšpektorat in redarstvo. IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 26. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: 0392-0003/2011-1 Datum: 11.2.2011 Občina Horjul Župan Janko Jazbec 28. februar 2011 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 31 V soseski občine sta po statistiki finančnega ministrstva kar dve nadpovprečno razviti občini: Horjul in MOL. Država je zopet izmerila razvitost občin Razvitost že, a po čigavih merilih? Ministrstvo za finance je izračunalo tako imenovane koeficiente razvitosti občin za letos in prihodnje leto. Sodeč po teh podatkih je najbolj razvita Občina Trzin s koeficientom razvitosti 1,54, za Občino Dobrova - Polhov Gradec pa je 1,18. Država določi koefecient razvitosti občine na podlagi kazalnikov razvitosti, ogroženosti in razvojnih možnosti občine, na primer število delovnih mest v občini, indeks staranja prebivalstva, stopnja registrirane brezposelnosti, delež prebivalcev, ki imajo priključek na javno kanalizac^o, številko kulturnih spomenikov in podobno. Višji kot je koeficient, manj denarja si lahko lokalna skupnost obeta od države. Trzin, na primer, lahko dobi za svoje naložbe le 50 odstotkov državnih sredstev. Občina Dobrova - Polhov Gradec pade v kategor^o povprečno razvitih občin, kjer lahko od države v primeru naložb pričakuje največ 70 odstotkov denarja. Takšna razvitost je lahko dvorezen meč, pravi župan Franci Setnikar. »Po eni strani mi seveda ugaja, da sem župan občine s tako visokim koeficientom, a po drugi strani je to zgolj statistika, ki ne odslikava realnega stanja v občini.« Po njegovem mnenju že javna komunalna infrastruktura, ki je v lasti države, pokaže, na primer ceste, da temu ni tako. Poleg tega ima po njegovem mnenju velik vpliv bližina prestolnice, ki prav tako dviguje koeficient, posledično pa znižuje morebitno finančno pomoč države. Poleg tega si občina tudi ne more obetati pomoči države pri vseh naložbah v omenjeni višini. Navadno je razpisanih manj sredstev, kot je potreb v občinah, in tudi na izbor projektov, ki bodo dobili denar od države, vpliva razvitost občine.Torej je to svojevrsten paradoks, ki je navadno le voda na mlin države. Sodbo o tem, kako razvita je občina, pa ste si verjetno že ustvarili sami ^(gt) Občina Koeficient Državna pomoč v % Dobrova - Polhov Gradec 1,18 70 Horjul 1,29 60 Vrhnika 1,18 70 Borovnica 1,05 80 Log - Dragomer 1,13 70 Osnovna šola Polhov Gradec Športna dvorana dobiva končne obrise Dela na objektu športne dvorane pri polhograjski osnovni šoli se počasi bližajo koncu. Ko smo sredi februarja zaključevali našo redakcyo, je bila zunanja ureditev skoraj končana, v notranjosti pa so delavci položili elektro- in strojne inštalacye. Kot je dejal župan Franci Setnikar, bi moral izvajalec končati z deli do konca marca. Naj spomnimo, da bo imela večnamenska športna dvorana igrišče v velikosti dveh vadbenih enot, manjšo tribuno, malo telovadnice za športe, kot so ples, joga in podobno, ter plezalno steno. Zunaj pred telovadnico so zgradili manjši amfiteater, ki bo primeren za različne zunanje prireditve v toplejših mesecih. Zemeljski plaz, ki je počasi polzel proti gradbeni jami športne dvorane in je bil glavni krivec za časovni zamik gradnje, je sedaj zaustavljen. Zadostno oporo pred zdrsom naj bi mu nudila druga pilotna stena. Zupan načrtuje, da se bodo delavci poslovili proti koncu marca in upa, da ne bo kakšnih zapletov s pridobivanjem uporabnega dovoljenja. Obljublja, da bodo izvajalcu del zaradi zamude pri gradnji in posledičnih stroškov naložili kazenske penale, vendar o višini le-teh ne želi govoriti. Športna dvorana bo v dopoldanskem času namenjena učencem, popoldne pa tudi občanom. Na občini pripravljajo poseben pravilnik, ki bo med drugim urejal tudi področje oddajanja dvorane zuna- njim uporabnikom. Tako zaenkrat še ni znano, kdo bo bil njen končni upravljavec: šola ali rež^ski obrat. »Ko bo ta investic^a zaključena, seveda ostane še kar nekaj dela okoli šole. Potrebno bo urediti parkirišče in obnoviti šolsko igrišče,« je dejal župan. Če se bo občina uspešno dogovorila z lastnikom zemljišča, kjer naj bi bilo parkirišče, in če bosta projekta naletela na posluh v občinskem svetu, bi ju po županovih besedah lahko izpeljali že prihodnje leto. (gt) Športna dvorana od zunaj ^ _ in od znotraj. OPN pod streho do konca leta Na občini so pojasnili, da v primeru priprave občinskega prostorskega načrta, ki velja za najpomembnejši prostorski dokument občine, še vedno čakajo na odgovore oziroma mnenja^ številnih državnih služb in ministrstev. »Čeprav imajo rok odgovora na naš podani predlog načrta 30 dni, že krepko zamujajo,« je pojasnil župan Franci Setnikar, zato so jih na občini pozvali, naj opravio svojo dolžnost. V tistih odgovorih in mnenjih, ki pa so jih vendarle prejeli, je bilo nekaj tudi takih s pripombami, zato bodo potrebna dodatna usklajevanja. »V kolikor ne bo večjih zapletov in če bodo državne službe držale rokov, potem bi lahko občinski prostorski načrt konec letošnjega leta dokončno spravili pod streho,« je še dejal župan. (gt) Državne ceste čakajo na nove metre asfalta Betonske škarpe mot^o živali V naslednjem letu ali dveh (mogoče tudi pozneje) naj bi bila republiška cesta med Polhovim Gradcem in Dobrovo deležna nove asfaltne prevleke. V načrtu je več posameznih odsekov; prvega naj bi se Direkcya RS za ceste lotila že prihodnje leto, in sicer skozi Srednjo vas pri Polhovem Gradcu. OSNOVNA SOLA DOBROVA Vpis v vrtec Vsem staršem, ki želite v šolskem letu 2011/2012 svojega otroka vključiti v vrtec Dobrova in Brezje sporočamo, da lahko oddate vloge za sprejem otrok najkasneje do 30. 4. 2011. V vrtec vpisujemo otroke 1. in 2. starostnega obdobja. Vloge, ki bodo prispele po 30. 4. 2011, bomo za šolsko leto 2011/2012 upoštevali le, če bo prostih mest več kot oddanih vlog. Na podlagi prispelih vlog bomo opravili uradni sprejem v vrtec. Vsi starši, ki boste ali ste že oddali vloge, boste o sprejemu otrok pismeno obveščeni. Ravnatelj Viljem Kovačič Turistična zveza Dolomiti Turistična zveza Dolomiti razpisuje natečaj za turistične spominke. Turistični spominki naj bi predstavljali motive, ki so značilni za naš območje. Vsebovali naj bi motive, kot so blaga-jana, blagajev spomenik ter izdelki domače obrti. Posebna komis^a bo predloge ocenila in najboljši bo nagrajen. Predloge in vzorce pošljite na: Turistična zveza Dolomiti Polhov Gradec 61 1355 Polhov Gradec Zupan Franc Setnikar je pojasnil, naj bi letos odkupili potrebna zemljišča ob trasi ceste, proti koncu leta pa naj bi izšel tudi razpis za izbiro izvajalca obnove ceste. Slednja bo potekala od Kovača, kjer bo avtobusna postaja, v smeri proti Ljubljani do mesta, kjer se začne pred leti položen nov asfalt. V obnovo bo tako med drugim zajet Jerišev klanec, ki bo dobil nove oporne zidove, varnost pešcem pa bosta ponujala pločnik in javna razsvetljava. Država bo poravnala obnovo cestišča, občina pa izgradnjo pločnika in javne razsvetljave. Zavoljo praktičnosti bodo ob gradnji položili v cestišče tudi kanalizacijske Med Polhovim Gradcem in Dobrovo si v naslednjih letih na določenih odsekih lahko obetamo obnovo cestišča. cevi, ki jih bodo priključili tedaj, ko bo na tem koncu Polhovega Gradca vzpostavljen kanalizac^ski sistem. Državne službe pripravljajo tudi projekt obnove ceste med Dvorom in Zirovnikom, ki pa se zatika zavoljo okoljevarstvenih zahtev. Na poplavnih območjih bo cesta dvignjena, skozi naselja pa je predviden pločnik. Kot je povedal župan, so mu na Direkc^i pojasnili, da bi traso morebiti lahko začeli obnavljati že prihodnje leto. Na relac^i Mala voda-Ljubljani-ca so lani na krajšem odseku položili prvo plast asfalta. Izvajalec del je bil Vegrad oziroma njegov po-dizvajalec. Ker je prvi šel v stečaj, bo država objavila razpis za novega, ki bo dokončal začeto delo. Za še dober poldrugi kilometer makadama na omenjeni relac^i pa trenutno na Direkc^i RS za ceste popravljajo projekte. Predvidene betonske škarpe ob vodi namreč niso pogodu Zavoda za varstvo narave. (gt) Na sejmu Turizem in prosti čas tudi naša občina Ljubljana, 27.-30. januar - Tudi letos sta se na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani na sejmu Turizem in prosti čas predstavljala Občina Dobrova - Polhov Gradec in Javni zavod Polho-grajska graščina. Predstavitev je potekala s pomočjo turističnih prospektov, na voljo pa je bil tudi koledar prireditev za letos, ki je tiskarno zapustil dan pred začetkom sejma. Posebnega programa z nastopajočimi, kot se je to že dogajalo v preteklosti, ni bilo, kljub temu pa so se ljudje radi ustavili pri stojnici in poizvedovali za turističnimi zanimivostmi, ki jih ponuja naša občina. Seveda je bil v ospredju zanimanja Polhov Gradec z graščino in hribovitim zaledjem. Sicer pa je bila dobrovsko-pol-hograjska stojnica tudi tokrat v družbi horjulske, vrhniške in brezoviške stojnice. (gt) 32 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec 28. februar 2011 elektronski naslov: info@dobrova-poIhovgradec.si Kdaj turistične postelje v naši občini? Naša občina ima zelo velike možnosti za razvoj turistične dejavnosti. Ker je lega občine na pragu glavnega mesta, so možnosti še večje. Doslej je bil turizem slabo razvit. Pred vsakimi lokalnimi volitvami vse stranke in liste preprečujejo občane, kako bodo raz-v^ale turizem v naši občini. Vendar rezultatov ni. Sedanji turizem so v glavnem turisti, ki obiskujejo Polhograjsko goro, Grmado, Tošč in se vračajo v Ljubljano. Žal pa nekateri puščajo za sabo razne odpadke in tako pokažejo svojo kulturo. Posebno poglavje so obiskovalci s psi, ki puščajo svoje iztrebke povsod, tudi po vrtovih ali po grajskem parku, čeprav bi jih lastniki morali pospraviti. Tudi kolesarji na državni cesti Ljubljana-Pol-hov Gradec so zaradi gostote prometa ogroženi. Marsikdo tudi izziva usodo z vzporedno vožnjo, včasih tudi po tr^e skupaj. Samo previdnosti voznikov je treba pripisati, da doslej še ni bilo hujše prometne nesreče. Samo do kdaj bo še tako? Če bomo hoteli zares imeti turizem po vzoru nekaterih slovenskih občin, bomo morali začeti drugače. Če bomo privabili turiste, jim moramo omogočiti, da bodo ostali pri nas dalj časa. Zato je že čas, da dobimo v naši občini vsaj nekaj turističnih postelj. V ta namen bi bilo treba odpreti vsaj nekaj turističnih kmety, kjer bi bila možnost prenočitve. ^ Tu mislim na hriboviti del občine, kot so Črni Vrh, Šentjošt, Butanjeva, Praproče in še nekatere vasi v naši občini. Po razgovoru z nekaterimi se postavlja predvsem problem dokumentacye in razna dovoljenja. Prav tu mora biti pobuda občine in njene strokovne službe. Nekaterih ne skrbyo stroški ureditve, temveč papirji. Če vzamemo eno najmanjših občin v Slovenci, Osilnico, ki ima komaj 400 prebivalcev, pa premore skoraj toliko prenočišč. Tudi Občina Solčava z majhnim številom prebivalstva ima daleč največ turističnih kmety v Slovenyi. Kaj imata omenjeni občini več od naše. Imajo lepo naravo in hribe ter reki, ki tečeta skozi njihove občine. In naravno dediščino znajo dobro tržiti. Vse to ima tudi naša občina. Še večja možnost trženja pa je bližina glavnega mesta. Prav z odprtjem turističnih kmety je možnost tudi odprtja novih delovnih mest in prodaja kmetyskih pridelkov na domu. V naši občini je nekaj turističnih društev, ki delajo v svoji okolici. To so člani društev, ki se trudyo čim bolje predstaviti svoj kraj.Ven-dar so to občani, ki so v službah in imajo tudi družine, tako da jim ostane zelo malo časa za razne aktivnosti, ki pa jih izvajajo ljubiteljsko, to je brezplačno. V naši občini je bila pred leti ustanovljena Turistična zveza Dolomiti, ki naj bi združevala turistična društva. Prav Turistična zveza bo delala na turističnem razvoju naše občine. Vendar bo morala tudi občina vložiti nekaj sredstev za delo te zveze. Doslej je vse to naloženo na pleča enemu človeku, ki pa dela brezplačno. Pri obisku na nekaterih turističnih zvezah sem videl, da občine vlagajo kar precej finančnih sredstev v pospeševanje turistične dejav-nosti.V naši občini pa smo v minulem letu dobili le 860 evrov. Res da društva dobyo nekaj sredstev za delovanje društev, vendar Turistična zveza nima od tega nič. Prosim vse interesente, ki bi bili v dogled-nem času pripravljeni za razvoj dodatne dejavnosti na kmetyi, če se javite na Turistično zvezo Dolomiti Polhov Gradec, 61 1355 Polhov Gradec. Lahko tudi na moj tel.: 041 675 943. Poskrbeli bomo, da boste za začetek dobili vse informacye in Vas bomo obiskali na domu. Pripravili bomo tudi strokovna predavanja. Ker država pripravlja zakon o delu na črno, ki bo zajemal prav vse dejavnosti, tudi delo na kmetyi, smo prepričani, da je to prava pot. Marjan Plestenjak Turistična zveza Dolomiti Izšla bogata zbirka zgodb in anekdot našega območja Glasovi ljudskega izročila Polhov Gradec, 6. februar - V prostorih Polhograjske graščine je potekala predstavitev knjige domačinke Milke Bokal z naslovom Jaz sem višje kot Marya. To je zbirka 746 pripovedk, zgodb in anekdot iz dobrovske, horjulske in polhograjske doline ter njihovih hribovitih obronkov, zbranih v 350 strani dolgi knjigi. na pripovedi. Na tak način dobimo zrcalo kolektivnega spomina omenjenega območja, ki ga je avtorica z zapisom in izdajo knjige iztrgala pozabi. Urednica zbirke Glasovi Marya Stanonik je ob izidu knjige, ki je potekal ravno v dneh kulturnega praznika, dejala, da je pričujoče delo Bokalove praznik slovenske besede. »To je lahko najlepše praznovanje Prešernovega dne, kar si ga lahko želimo.« Knjige namreč ne odlikuje le pester nabor pripovedk, marveč tudi dejstvo, da je večina zapisov v narečju. Na tak način je ohranjena tudi jezikovna pestrost širokega »Jaz sem višje kot Marija« je izšla območja, ki počasi, a nezadržno usi-pri Mohorjevi družbi kot 38. enota ha. Nekaterih narečnih besed, zlasti zbirke Glasovi, ki skrbi za ohranja- mlajša generacya, ne bo razumela, nje folklornega izročila slovenskih zato je v knjigi na voljo slovar manj krajev. Knjiga je izšla kot 38. enota zbirke Glasovi, ki skrbi za ohranjanje folklornega izročila slovenskih krajev, Bokalova pa jo je podnaslovila z Jaz sem višje kot Marya. Naslov je vzela iz zgodbe, ki pripoveduje o bahavi dobrovski grofici, katere grad se je podrl ravno zaradi te njene značajske lastnosti. A to je le ena od 746 pripovedk, anekdot in zgodb, ki jih je v številnih letih zbrala Bokalova, njeni sodelavci ali osnovnošolci. Pripovedke so razdeljene na enajst sklopov: na anekdote, etnološke pripovedi, pravljice, bajke, vraže, strašljive zgodbe, legende, razlage, šaljive pripovedke, zgodovinske in Mlajša generac^a zagotovo ne bi nikoli slišala številnih zgodb, ki jih poznajo njihovi stari starši. Ta skrb je sedaj odveč, kajti po novem so zapisa. Na fotografiji: pevski zbor Zvončki iz Briš. ne znanih narečnih izrazov. Da bi začutili žlahtnost pripovedi, je na predstavitvi knjige nastopilo tudi nekaj pripovedovalcev zgodb, ki so zgodbe bodisi zbirali bodisi jih posredovali zapisovalcem. Sicer pa sta novo knjigo na pot v roke bralcev pospremila tudi župan Franc Setnikar in akademik Jože Trontelj. Župan je med drugim dejal, da je knjiga zelo lepo darilo Polhovemu Gradcu, ki letos praznuje 750 let prve omembe, Trontelj pa je menil, da Slovenci nismo ohranili narodne identitete le z velikimi kulturnimi deli, marveč tudi s preprostim narodnim izročilom. Kulturni program so oblikovali Moški pevski zbor iz Briš in njihov podmladek Zvončki. (gt) Predstavitve se je udeležilo zelo veliko ljudi. Mnogi od njih so tudi posredovali katero od zgodb. Avtorica Milka Bokal (desno) se je zahvalila pripovedovalcem, med drugim tudi horjulski pripovedovalki (levo). »Bistven temelj narodne samobitnosti je jezik « Ob novem etnografskem dosežku iz Polhograjskega hribovja Nagovor akademika prof. dr. Jožeta Trontlja, predsednika Slovenske akademie znanosti in umetnosti, ob predstavitvi knjige Milke Bokal Jaz sem višje kot Mar^a, Folklorne pripovedi iz Polhovega Gradca, Dobrove, Horjula, Šentjošta, Črnega Vrha in okoliških krajev. Celjska Mohorjeva družba, 2010. Polhov Gradec, 6. februarja 2011. Spoštovani, zbrali smo se, da skupaj praznujemo novo imenitno pridobitev, pomembno za kulturo našega dela Slove-n^e. To je odlični dosežek naše cenjene sosede, gospe Milke Bokal iz Srednje vasi, ugledne leksikologinje, dolgoletne sodelavke Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademie znanosti in umetnosti. Ta njen ljubiteljski dosežek je knjiga, zbirka kratkih pripovedi in spominov danes večinoma še živečih, in ustno izročilo že umrlih prebivalcev teh lepih krajev -naselbin v Polhograjski in Horjulske dolini, stranskih dolinicah in grapah pa vasi in zaselkov na hribih nad njimi. Je številka 38 v zbirki Glasovi, ki jo ureja avtoričina sestra, gospa dr. Mar^a Stanonik. V tej izjemni zbirki je zastopana že velika večina slovenskega jezikovnega ozemlja, tako da opravlja z ohranjevanjem naše etnografske dediščine ne le posebno dragoceno, ampak skoraj že tudi izčrpno poslanstvo. Ko prebiramo te pripovedi in spomine, se pred našimi očmi izrisuje intimen zgodovinski mozaik, pisana podoba preteklih časov, nekdanjih povodov za veselje in skrbi rodov, ki so odšli pred desetletji in stoletji, njihovih redkih trenutkov obilja in njihovega vsakdanjega pomanjkanja, težaškega dela in skromnega plačila, prevladujoče revščine in redke premožnosti, osovražene skoposti in plemenite radodarnosti, za- smehovane sebičnosti in pohvaljene dobrohotnosti, neumne vraževernosti in duhovite nagajivosti, neuke kratkovidnosti in izkustvene modrosti. Življenje prejšnjih rodov prebivalstva teh krajev ni bilo lahko. Gotovo se bo marsikateri bralec vprašal, kako bi se sam znašel v tem predvčerajšnjem svetu, v starinski vaški hiši, na kakšni skromni kmet^i pred 100, 200 ali več leti. Malo bi bilo trenutkov zadovoljne idile, ki si jo nekateri radi slikajo. Pogosteje bi bil lačen kot sit. Pozimi bi moral prestati veliko mraza, hišo je grela samo ena peč, tudi toplih oblačil ni bilo na pretek. Poleti bi ga izmučilo težko delo na polju skupaj z vročino in žejo. Tudi ko bi bila južina sestavljena iz najboljšega, kar hiša premore in na tak dan mora pripraviti, bi bila skromna in bi je bilo malokdaj dovolj, da bi vse nasitila. Če je bil kdo zelo uspešen gospodar, je bil lahko celo obtožen čarovništva. Slabi letini zaradi suše, toče ali preobilnega dežja so sledili dolgi meseci stradeža. Bolezen ali poškodbe so bile še veliko slabša novica kot danes. Zdravniki so bili redki, zmogli so malo, delali so tudi nevarne napake. Umrlo je veliko otrok, mlade ženske so umirale na porodih, mlade in starejše ljudi obeh spolov je pobirala jetika, pustošile so epidemie drugih nalezljivih bolezni. Vendar je to zemljo naseljeval trdoživ rod, obdržal se je kljub vsem naravnim ujmam, vojnam in pritiskom močnih sosedov. Pred tremi tedni smo slišali iz ust morda največjega tujega poznavalca slovenskega jezika in književnosti, nemškega profesorja Reinharda Lauerja, člana Akademie znanosti v Gottingenu in dopisnega člana SAZU, tole mnenje: Slovenski narod je s svojimi dosežki v svetovnem merilu edinstven, neprekosljiv čudež. Pred malo manj kot pol tisočletja, v Trubarjevem času je s slabim mil^onom govorcev slovenščine ustvaril knjižni jezik, le malo pozneje je v svetovno zakladnico glasbe prispeval vrhunskega skladatelja Jakoba Petelina Gallusa, v času Franceta Prešerna pa izjemno poez^o, ki ni v ničemer zaostajala za stvaritvami Johanna Wolfganga Goetheja in ostalih najboljših nemških in drugih evropskih pesnikov tistega časa, sicer tako bogatega s pesništvom. Nadaljevalo se je tako, da je ta mali narod ne le ustvaril sjajno kulturo, ampak jo tudi uveljavil. Še več, ohranil je samobitnost, kljub silovitim pritiskom močnih zahodnih in severnih sosedov, boriti se je moral celo proti težnjam k asimilac^i z ostalimi južnimi Slovani, najbolj izraženi v idejah Stanka Vraza in potem v nedavnih skupnih jedrih šolskega izobraževanja v drugi Jugoslav^i. Naposled si je po uničujočih vojnah in revoluc^i izboril celo lastno državo in enakopravnost v velikih združbah narodov. Neprekosljiv čudež, je rekel akademik Lauer, ko nam je prišel predstavljat svoj del nove knjige o temeljih slovenske kulture.' Kaj podobnega se ni posrečilo mnogo večjim in močnejšim narodom, niti za ceno velikanskih žrtev. Temelj vseh teh nevsakdanjih dosežkov pa je bila ohranitev narodne samobitnosti, nacionalne identitete. Ta ni bila samo zasluga vrhunske umetnosti, izobraževanja in znanosti, ampak tudi ljudskega izročila, ki se je prenašalo iz roda v rod. Na videz preprosto, a prežeto z bistrim opažanjem, neko prvobitno modrostjo in etiko. Te prvine najdemo tudi v pripovedih in izrekih, zbranih v knjigi gospe Milke Bokal. Bistven temelj narodne samobitnosti pa je jezik. Tudi jezik v knjigi gospe Bokal je vreden posebne omembe. Gotovo ni bilo preprosto zapisati govor pričevalcev tako zvesto njihovemu izvirnemu, blagoglasnemu in barvitemu narečju, kot je to uspelo naši avtorici in njenim sodelavcem, zapisovalcem. Ampak prebrati tako, da se bo slišalo, kot je bilo izrečeno, za to pa mora biti človek tukaj doma ali pa vsaj dolgo živeti med domačini. Naša soseda, ki je knjigo prebrala, mi je zgroženo rekla: »A Pograjci res tako grdo govorimo?« Kakšna obžalovanja vredna zmota! Ljudem so jo vcepljale generac^e učiteljev, ki so hoteli otroke naučiti »pravilne«, knjižne slovenščine, a so prezrli edinstveno vrednost pristne domače govorice. Narečje je podedovano premoženje, ki ga je ustvarjalo mnogo rodov naših prednikov, je dediščina, ki je vredna vsega spoštovanja in največje skrbi. Tudi knjižni jezik je dragocen in ima svojo posebno vlogo, a po izvirni žlahtnosti se z narečjem ne more meriti. Narečja nam žal naglo izumirajo. Ne pozabite: to je jezik naših mater in očetov. Seveda bo knjiga slaščica za dialekto-loge, pravi zaklad. Bo pa tudi gradivo za vrsto drugih zanimivih raziskav. Tako se moramo gospe Bokal zahvaliti ne samo za velikanski trud, vložen v to nalogo skozi 13 let zbiranja, ampak tudi za imeniten dosežek, ki je sad tega truda. Knjiga je nedvomno dragocen prispevek k narodopisju tega dela naše dežele, vreden še toliko več, ker je zbran v času mešanja ljudi in kultur, ko snov te vrste žal naglo izginja. Kdo ve, kaj bo še mogoče zapisati čez 10, 20 ali 30 let? 28. februar 2011 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec .si Občina Dobrova Kulturni praznik v duhu slovenske moderne Polhov Gradec, 7. februar - Na predvečer slovenskega kulturnega praznika je v kulturnem domu Jakoba Trobca v Polhovem Gradcu, v organizacyi KD Gregor Ri-har, potekala prireditev, s katero smo letos počastili velike štiri slovenske moderne - Ivana Cankarja, Ota Zupančiča, Josipa Murna - Aleksandrova in Dragotina Ketteja. Kultura bi bila ena najbolj negotovih in postopoma morda celo dolgočasnih stvari na svetu, če ne bi imela življenja umetnosti. Kajti umetnost je poslanstvo in umetnik je poklic. Prešeren je spoznal, da temu poklicu Kranjec »osle - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 33 kaže«, da »pevcu vedno sreča laže, on živi, umrje brez dnarja«. Še danes je delo kulturnikov premalo cenjeno, a kljub temu ne moremo mimo dejstva, da so prav pesniki in pisatelji postali narodovi glasniki, s svojo govorjeno in Viški fantje Tinka in Marička ob spremstvu orkestra pisano besedo so zedinili ta narod, da si je ustvaril svojo lastno državo, Slovenko. Poleg Franceta Prešerna so k naši narodni kulturi ogromno prispevali tudi veliki štirje slovenske moderne - Cankar, Zupančič, Murn in Kette - katerih bogata dela smo obudih skozi recitacije in pesmi. Ti so nas seznanili z novejšim slogom umetniškega izražanja in ga kot vrhunski umetniki nadgradili z izvirnimi značilnostmi, lastnimi slovenski ustvarjalni naravi. Poleg re-citatorjev Romane, Romana, Nadje, Daniela, Eme in Andreje, ki so prek svojih interpretacij občinstvu približali izbor del slovenskih modernistov, so s pesmijo program popestrili še MePZ Gregor Ri-har, Sorške kresnice, Fantje z Viča in otroška glasova Tinke in Maričke. Kakor Cankarjev Kurent hodimo po tej deželi, v kateri živimo. Po polnem prgišču lepote, ki jo je Bog trosil tod okoli. Prava lepota je vedno očem skrita. Kultura kot dejavnost pa jo vedno znova išče in najde. Praznik je mimo, a pride drugi in pridejo tudi čisto vsakdanji dnevi, ko bo na preizkusu naša obča kultura. Bodimo odgovorni. Nadja Prosen Obletnica Društva upokojencev Dobrova Društvo upokojencev Dobrova je bilo ustanovljeno pred 58 leti, točneje 25. 1. 1953. Do takrat so upokojenci s tega območja sodelovali v skupnem društvu z upokojenci Horjula in Polhovega Gradca. Tako visoko obletnico je vsekakor treba praznovati, zato je bilo na isti dan, kot je bilo društvo pred oseminpedesetimi leti ustanovljeno, organizirano srečanje v prostorih gasilskega društva Dobrova. Pridne roke članic upravnega odbora so za to priložnost napekle svoje domače dobrote, za nazdravljanje tako veliki obletnici pa je predsednik društva priskrbel dobro domače vino s Primorske. Za dobro voljo sta poskrbela stara znanca društva Tone in Franc, ki sta z domačimi vižami še popestrila skupno druženje. Da bi izkoristili pr^etno s koristnim, smo zaprosili znano strokovnjakinjo mag. Malči Božnar, naj nas poduči o vseh možnostih uporabe medu. V svojem izvajanju je posebno pozornost namenila prav starostnemu obdobju starejših oseb. Predavanje je bilo tako zanimivo, da je okoli sto udeležencev v popolni tišini spremljalo vsako njeno besedo. Veliko jih je sklenilo, da bodo redno uživali in uporabljali vse, kar zberejo in pri-pravdo pridne čebele. Vsi so na koncu menili, da je gospa Božnar res strokovnjakinja in dobra poznavalka čebeljih pridelkov. Ob tej priložnosti se ji iskreno zahvaljujemo za njen prispevek in njena pojasnila po končanem predavanju. Pohod na Trstelj Na vzhodu je žarelo jutranje sonce, ko smo se pohodniki Društva upokojencev Dobrova podali na pot. Obetal se je lep in topel dan, čeprav smo bili šele na začetku februarja. Tokrat je bil naš cilj bil vzpon na Trstelj. Peljali smo se po Vipavski dolini do Dornberka in naprej do vasi Potok, kjer je bilo 8. marec, mednarodni dan žena Pa pravzaprav sploh vemo zakaj in kaj praznujemo 8. marca? Gre za dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti ter dosežkov žensk. Letos mineva 101 leto od pobude za dan žensk, ki jo je dala nemška komunistka Clara Zetkin v Kobenhavnu (Danska) na drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk. Borila se je za pravice žensk. Daljnega leta 1910 so ta dan (takrat sicer 19.^marca) praznovali v Av-str^i, Nemč^i, Švici in na Danskem. Od leta 1917 pa vse do danes mednarodni dan žena vsako leto praznujemo 8. marca. Za ta dan so se odločili tudi zato, ker so leta 1857 ženske, zaposlene v tekstilni industrii v New Yorku, protestirale proti nečloveškim delovnim razmeram in premajhnim mezdam. Čeprav so v večini držav že praznovali ta dan, pa je 8. marec postal mednarodni dan žensk šele leta 1977, ko ga je z resoluc^o določila Generalna skupščina OZN. Splošni vtis je, da praznik zadnja leta izgublja na svoji vrednosti, marsikdo se celo sprašuje o njegovi pravi vrednosti ter pomenu. Zdi se namreč, da so ženske že dolgo nazaj dosegle tisto, za kar so se dolga leta borile: enakovreden položaj v družbi. Čeprav se verjetno marsikdo ne bi strinjal s to trditv^o, je dejstvo, da imajo ženske navkljub stereotipom o vlogah spolov ter s tem povezanimi dolžnostmi, kar je še vedno zasidrano globoko v mentaliteto pripadnikov sodobne družbe, pravno-formalno povsem enake pravice. Politična, ekonomska in socialna enakopravnost je, vsaj na papirju, torej dosežena. Vendar nas življenje v naši družbi vsak dan prepriča, da v praksi temu ni tako. Pa tudi če bi bilo! Zakaj se ne bi s praznovanjem 8. marca spomnili na dekleta in žene, ki so s svojim trudom, politično aktivnostjo in družbeno angažiranostjo enakost in enakopravnost tudi dosegle? Praznujmo 8. marec kot spomin na čase, ko so družbeni status pogojevali z biološko močjo ter kot opomin na dejstvo, kako nepravični znamo biti ljudje, ko opravičujemo svoj superiorni položaj ^ Draga dekleta in žene!!! Naj dan poseben bo za Vas, mladenke brhke in ženice, prešerno vošči vam SDS na glas, poklonimo Vam travniške cvetlice. Erland Košec, tajnik OO SDS Dobrova Polhov - Gradec SDS praznovala 22. obletnico V petek, 11. februarja, smo se povabljeni predstavniki OO SDS iz celotne Slovence skupaj z vodstvom stranke SDS, poslanci Državnega zbora RS, strokovnim svetom SDS, poslanci SDS v Evropskem parlamentu in drugimi povabljenimi zbrali v Novi Gorici na slavnostni akademiji, kjer smo počastili dvaindvajseto obletnico stranke SDS, ko sta bili ustanovljeni Slovenska demokratična zveza oziroma Socialdemokratska zveza, obe predhodnici sedanje stranke SDS. Osrednji slavnostni govornik je bil predsednik stranke SDS Janez Janša. Erland Košec, predstavnik SOJ SDS obljubljanske regje e-pošta: erland.kosec@sds.si; soj. obljubljan5ka@sds.si OGLED PARLAMENTA EU IN KOMISyE EU BRUSELJ Belgja & LUKSEMBURG Lu-xenbourg & STRASBOURG Francja Spoštovane občanke in občani, občinski odbor SDS v sodelovanju z evropskima poslancema SDS organizira ogled parlamenta EU v Bruslju, evropskih institucj v Luksenburgu in Stras-bourgu. Vabljeni vsi, ki vas zanimajo institucje EU, njihovo delovanje, organiziranost, da se udeležite te strokovne ekskurzje. Zaradi velikega števila ogledov parlamenta iz celotne Evropske unje in izrednega zanimanja ter zasedenosti bo ogled predvidoma organiziran v JUN^U od 14. do 18. Treba je omeniti, da je za odobritev ogleda notranjosti parlamenta s strani organizatorjev treba čakati od 6 do 8 tednov Prjava je mogoča do zasedbe prostih sedežev na avtobusu (48 oseb). CENA: 150 EUR/osebo pri najmanj 40 udeležencih. PRIJAVA JE MOGOČA DO 20. 3. 2011 OZ. DO ZASEDBE MEST!! OB PRIJAVI JE TREBA PLAČATI AKONTACJO 50,00 evrov, Informacje in prjave sprejema tajnik OO SDS Erland Košec Tel.: 041 710 950 E-pošta: erland.kosec@sds.si, erland.ko-sec@dobrovapolhovgradec.si naše izhodišče. Potem pa pot pod noge. Po ozki stezici smo se vzpenjali skozi gozd. Prvi kratek postanek je bil ob skali - naravnem miniaturnem Triglavu z Aljaževim stolpom in mini planinskimi kočami pod vrhom. Gozdna pot na^s je vodila naprej do sedla - Zelezna vrata. Tam je nekdaj potekala najkrajša pot s Krasa na Vipavsko. V času kuge so prehod zaprli, da se kuga s Krasa ne bi zanesla v Vipavsko dolino. Zato ime Zelezna vrata. Iz gozda nas je steza peljala na neporaščeno pobočje, od koder je bil lep razgled na Vipavsko dolino. Še malo strmine ter mimo planinske koče in že smo bili na vrhu. Trstelj (643m) je najvišji vrh v grebenu Črnih hribov. Od tam je lep razgled prav na vse strani: od Nanosa, prek Trnovske planote do Goriške, v ozadju pa so se v soncu bleščali beli vrhovi Juljcev. Na drugi strani se je pred očmi razprostirala obsežna kraška planota s svetli-kajočim se morjem v daljavi. Po kratkem počitku in okrepčilu smo nadaljevali pot. Povzpeli smo se še na bližnji vrh Stol (629 m). Opazili smo nekaj v skalovje skopanih jam, ostanek vojnih časov. Navzdol je vedno lažje. In ker smo v dolini, v vasi Temnica že videli naš avtobus, je postal korak spet živahnejši. Po dobrem kosilu in ob žlahtni kraški kapljici v vasi Vojščica nas je hitro minila tudi utrujenost. Ker pa je bil naš pohod na Prešernov dan in slovenski kulturni praznik, sta naša pohodnika Matko in Jožica z recitiranjem Prešernovih pesmi tudi nam pričarala nekaj prazničnega vzdušja. Za zaključek smo vsi skupaj zapeli še Zdravljico. (Aka) Smučanje - Cerkno Kot vsako leto doslej je tudi naš šesti razred imel v Cerknem šolo v naravi. Tam se vedno smučamo, zabavamo, kopamo ... Na Cerkno smo odšli 15. 1. 2011 in se razdeljeni po skupinah smučali že prvi dan. Smučali smo se približno do dvanajstih, potem pa šli na kosilo. Po kosilu smo zopet šli na smučišče, tako da drn in strn po progah. Smučali smo se do treh. Potem smo šli na avtobus , ki nas je odpeljal do hotela. Pobrali smo svojo prtljago in se namestili po sobah. Prosti smo bili eno uro, nato pa se zbrali na hodniku, kjer so nam učitelji dali navodila. Po večerji smo odšli nazaj v sobe in se preoblekli v kopalno opremo. Vsak dan smo šli tudi na bazen, v disk dvakrat in v trgovine trikrat. Neki večer smo šli na dolg sprehod po Cerknem. Videli smo različne hiše, stare in nove. Hodili smo po ozkih in širokih ulicah, ko pa smo prišli nazaj, smo šli v sobe in kmalu zaspali (nekateri niso hitro zaspali). Zjutraj smo se zbudili ob sedmih, se hitro oblekli in šli k zajtrku, potem pa spet na smučišče. Smučali smo se enako dolgo kot prejšnji dan. Vsak dan se je dogajalo podobno. Taki so bili naši dnevi na Cerknem. Dobro smo jo odnesli, ker se ni nikomur nič zgodilo. Vrnili smo se v sredo, 19. 1. 2011. Doma smo bili vsi veseli, da se spet vidimo. Bili smo polni vprašanj, kaj se je dogajalo med tem, ko se nismo videli. Anja Kavčič, 6. B 34 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec 28. februar 2011 elektronski naslov: info@dobrova-poIhovgradec.si Društvo upokojencev Polhov Gradec Imeli smo občni zbor Članice in člani Društva upokojencev smo se 2. februarja zbrali na rednem letnem občnem zboru, da bi ocenili delo v minulem letu in da bi naredili oris dela za tekoče leto. Prisotnih je bilo 126 članic in članov društva, ki so soglasno sprejeli poročila o delu in finančnem poslovanju ter potrdili program dela za naprej. Na nadomestnih volitvah sta bila v upravni odbor izvoljena dva nova člana, Maksimiljan Rutar in Lado Nartnik ter namestnik člana nadzornega odbora Franc Trobec. Občni zbor so s kratkim kulturnim programom popestrile učenke Osnovne šole Polhov Gradec in Pika Nogavička s svojim pr^etnim programom, učenke in učenci pa so pri likovnem pouku naredili izdelke, s katerimi smo okrasili mize. Vsem lepa hvala. Društvo upokojencev je v začetku leta 2011 štelo 289 članic in članov, in sicer 112 moških in 177 žensk. Od teh je 56 starejših od 80 let, 3 članice bodo letos dopolnile 90 let, 4 pa so še starejši. Jubilej 70, 80, 85, 90 in več let bo letos praznovalo 28 članic in članov. Lani je umrlo 14 članic in članov. Vpis pa je bil letos skromen - 6 članov. Še vedno vabimo nove upokojence z območja KS Polhov Gradec in Črni Vrh, naj se vpišejo v društvo. Članarina znaša 10 evrov. Društvo vodi 9-čIanski upravni odbor, za posamezno dejavnost pa ima komis^o za socialno skrbstvo, komis^o za šport in rekreac^o in komis^o za izlete. Komis^a za šport in rekreac^o ima dve sekc^i: za balinanje in pohodništvo. Upravni odbor vodi in usklajuje delo, organizira pa tudi posamezne dejavnosti (pustovanje, osmi marec, srečanje s članicami in člani DU Vrzdenec, piknik, srečanje starejših od 80 let, upokojensko mašo). Komis^o za socialno skrbstvo sestavljajo poverjeniki s celotnega območja in skrbjo predvsem za bolne in starejše članice in člane, jih po potrebi obiskujejo, predvsem pa pred veliko nočjo in novim letom, za jubileje ob 70, 80, 85, 90 in več let in jih skromno obdario. Poverjeniki pobirajo tudi članarino in lahko rečemo, da so nekakšni povezovalci med vsemi člani, saj upravni odbor obveščajo o predlogih, mnenjih, željah in razpoloženju med člani. Komis^a za šport in rekreac^o s svojima sekc^ama za balinanje in pohodništvo skrbi za rekreac^o članov in članic. Balinarska sekc^a je zelo aktivna. Letos bo organizirala tri turnirje, ženske in moške ekipe pa se bodo udeležile več turnirjev sosednjih društev ter turnirja v organizac^i Območne zveze DU Ljubljana Vič - Rudnik. V poletnih mesecih so treningi dvakrat na teden ob ponedeljkih in petkih, v zimskem času pa enkrat na teden v BK Zarja v Ljubljani. S pohodništvom smo začeli lani. Interes je bil velik. Na občnem zboru je bil sprejet načrt desetih pohodov, ki bodo vsak drugi torek v mesecu. Predsednica komisme si zelo prizadeva, da bi dejavnost komisme razširili še na razne igre (npr. pikado, šah, karte), druženje s plesom, razgibavanje. Da bi ugotovila zainteresiranost članov, je na občnem zboru ponudila anketo, vendar odziv ni bil zadovoljiv. Komis^a za izlete bo letos organizirala štiri izlete, večino po Slovenci, enega pa na av-str^sko Koroško. Vse članice in člane vabimo, naj se udeležujejo aktivnosti, ki jih organizira društvo, saj veste: druženje je lahko vedno pr^etno, če pridemo in s seboj prinesemo dobro voljo, domov pa odnesemo pr^etne vtise in zavedanje, da nam ni treba, da samevamo doma. Andrejka Novak V slovo Rezki Koprivec Še se spominjamo dneva, ko smo balinarke Društva upokojencev Polhov Gradec osvojile prvi pokal v balinanju in našega, predvsem pa tvojega veselja in navdušenja, da nam bo še uspelo. Res je bilo, velikokrat si bila v ekipi in tvoja zagnanost in energya sta se nevidno splazila tudi v preostale članice ekipe. Balinanje je bilo tvoja sprostitev, ki ti je krepila voljo do življenja in kljubovanje bolezni, ki ti je potuhnjeno črpala moči. Vsi smo upali, da jo boš premagala, saj ti je že večkrat uspelo, in rabili smo te, da nas boš še naprej spodbujala in nam s svojim vzorom kazala, da so dobra volja, druženje in pryateljstvo res vrednote, za katero se splača potruditi. Ampak tokrat si izgubila bitko in mi s teboj dobro balinarko in pryateljico. Draga Rezka, ostala boš v naših srcih in hvala, da smo bili lahko v tvoji ekipi! Balinarke in balinarji m Nastopajo: 1. Plesna skupina Marjetice, 5. Baletna šola Stevens, Pirniče OŠ Preserje plesna miniatura: Bolero (neoklasika) plesna miniatura: Rešimo zemljo 6. Baletna šola Stevens, Pirniče (hip-hop) plesna miniatura: 2. Društvo Panorama, Dobrova Concerto (klasični balet) plesna miniatura: Rišem (jazz balet) 7. Društvo Barka, Zbilje 3. Društvo Panorama, Dobrova plesna miniatura: Belina (sodobni ples) plesna miniatura: Slika Doriana Grayja (jazz balet) Gostje: 4. Društvo Panorama, Dobrova Kulturno društvo Qulenium, Kranj plesna miniatura: Slovo (jazz - lyrical) Prireditev so podprle občine: Medvode, Brezovica, Dobrova-Polhov Gradec Jože Maroltj Spomini na starše in zahvale nekdanjih vojakov / 7. nadaljevanje Jaz sem se v gimnaz^i smel učiti samo srbski in ruski jezik. Od tega nikoli nisem imel bistvene koristi. Jasno je, da se mora za obstoj svojega jezika zavzemati vsak sam in lastni narod, to je dejstvo in dolžnost, zavedati se je treba, da te skrbi ne bo imel nihče drug. Za nas Slovence je vstop v EU nekaj edinstvenega. Oče in naši predniki bi bili že takrat nadvse veseli takih pozitivnih premikov. V času Juge in Tita bi bilo tako mišljenje še bolj pa delovanje za približevanje Evropi zločin. Zaradi slabe vesti v vsem tem času se šele sedaj osvetljuje nekdanje napake in zadolžitve. Hvala Bogu za spremembe časov, hvala za Novo rev^o št. 57, hvala trpeči četverici in za samostojno Slovenko. Ni pa razumljivo, zakaj smo Slovenci od vseh narodov nekdanje Jugoslav^e ostali najbolj komunistični. Ali je v tem kaj pozitivnega ali več negativnega. Zaostajanje Balkana od Evrope, kamor je bila Slovenca komaj že primerna, bo še dolgo trajalo oziroma bo zaradi mentalitete južnejših narodov stalno. Še naprej bodo razlike med onimi, ki so stoletja pripadali ali niso pripadali nekdanji AO. Današnjih razlik plač in pokojnin od evropskih v Slovenci ne bi bilo, če ne bi v času Juge šlo toliko denarja za prikaz dobrega, višjega standarda v državi, za nagrajevanje udeležencev v NOB, za stroške obstoja in delovanja neuvrščenih, kar bomo občutili še naprej. Če bo nekoč EU propadla, bo to zaradi sedanjega nepoznanja južnih narodov, ker se bodo po standardu najboljši zaradi vedno večjih bremen uprli, izstopili. Občasno mi preide misel v čas tako imenovanega enoumja zaradi zatiranja ver in vernih. Danes, ko nam pomeni denar vse in preveč, se mi zdi, da je na vidiku drugo, še hujše enoumje zaradi denarja. Po drugi II. svetovni vojni so za pripadanje „pravi" strani nekateri prestopili med ateiste - takih ni bilo veliko in tudi vsote niso bile visoke. V današnjih časih se vrednost posameznika meri samo po višini njegovega kapitala, ki je merilo „sposobnosti" posameznika, način pridobitve pa ni pomemben. To je pretrda oblika kapitalizma in s takim nadaljevanjem se bomo med seboj „požrli". Danes veljavni zakoni vod^o v stanje, v katerem bodo bogati smeli biti vedno bogatejši, skromni in revni postajajo brez vrednosti in celo v nevarnosti, da bodo razlastninjeni še tega. Brezposelnost nam ne prinaša dobre prihodnosti, ko se lastniki podjetji in tovarn, ki so kot utapljajoče ladje, edini nagrajeni reš^o. Pregovor pravi, da denar ljudi kvari, da imajo skromni lepše in lažje življenje kakor najbogatejši. Dobrodošla bi bila delna izravnava, sprejemljivejša razmerja. Naši današnji voditelji zaradi edine usmeritve v preteklosti večinoma ne morejo biti primerni, saj poznajo samo eno, nerealno smer. Prav bi bilo, da začnejo državo voditi mlajši s pomočjo najstarejših, ki še vedo za nekdanjo zgodovino in realno pot, saj sedanji pri najpomembnejših odločitvah odpovedo - zamiž^o. Kaj naj danes storno povsod spoštovani delovni in pošteni Slovenci, ki so v samostojni, prelepi in bogati državici tako nizko padli. Tega si nismo zaslužili. V prihajajočih časih bosts morala pridobivati na moči vera in poštenje, grehe bo treba razkriti, grešnike kaznovati, sicer ne bomo obstali! Tudi večja pamet mlajših ne bo imela potrebne moči. Želje po uporabi orožja ne bo več, razen „kmečkih puntov", nujno bo vladala selekc^a, kjer bodo zagotovo odpadali prvi, neprilagodljivi, zasvojeni, neučljivi in neverni. To so moji spomini, tudi razmišljanja in doživetja, večinoma pa so po pripovedi prednikov, čeprav z bolj amaterskimi razmišljanji, vsebujejo pa veliko resnic. Vse dobro Slovencem in vse blagoslove prelepi Slovenci. Zapisano ob 90-Ietnici soške fronte. Polhov Gradec, 2007 Jože Marolt KONEC 28. februar 2011 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Občina Log - Dragomer NAŠ ČASOPIS 35 Stavba, v kateri domuje loški vrtec, je dotrajana in nujno potrebna celovite sanac^e. »Bojimo se za varnost naših otrok« Log, 25. januar 2011 - Tako so se na sestanku z županom Mladenom Sumino in vodstvom vrtca odzvali starši otrok, ki obiskujejo loško enoto Vrtca Log - Dragomer. Da so skrbi staršev upravičene, je potrdil tudi župan Sumina, ki je ob tej priložnosti dejal, da kakovostno vzdrževanje obstoječega objekta ni mogoče. Zato bo treba iskati možnosti za gradnjo novega vrtca. Enota vrtca domuje v stavbi stari več kot sto let, ki je dotrajana in potrebna temeljite obnove. V vrtcu vsako leto odkr^ejo vrsto nepravilnosti, ki jih odprav^o oziroma začasno sanirajo. Ob jesenskih poplavah je zamočilo v kleti, ki je že tako polna plesni, varnost obiskovalcev ogrožajo kosi ometa, ki na vsake toliko časa padejo z zunanjih sten, dotrajani so tudi stropi, pa tla, da o pohištvu in drugem sploh ne izgubljamo besed. Januarja so ob vrsti okvar, ki so se pojavljale v teh letih, odkrili še eno. Najprej je začelo zamakati na stropu v umivalnici otrok, čez nekaj dni pa še na stropu WC-ja za osebje. Strop so sicer sanirali, še vedno pa niso odkrili vzroka okvare. Žel^o si posluha občine Ko pa so iz Vrtca Log pred dobrima dvema tednoma morali evakuirati otroke, ker je puščal plin, je bilo staršem dovolj. »Prišlo je do ogrožanja varnosti naših otrok,« je o vzrokih za zaskrbljenost povedal eden izmed staršev. »Sistem v občini je tak, da ko nastopi težava, se rešuje. Kar pa je nedopustno, saj se tu zadržujejo naši otroci. To ni luknja na cesti, temveč gre za naše otroke,« je še povedal eden od staršev. Starši so župana Sumino in vodstvo vrtca prosili, naj imajo malo več posluha pri vzdrževanju tega objekta. Ravnateljica Vrtca Log - Dragomer Mihaela Mrzlikar jim je pojasnila, da občina objekt obnavlja v okviru možnosti: Temeljita obnova stavbe je vprašljiva zaradi lastniških vprašanj, poleg tega je stavba spomeniško zavarovana. Zato župan vidi rešitev v gradnji novega vrtca. »Občina ima omejena sredstva. Toliko kot se je vložilo v času delovanja te občine, se prej ni vložilo v 20 letih.« Sumina rešitev vidi v gradnji novega vrtca Kot je pojasnil župan, pa temeljita obnova objekta ni mogoča, med drugim zaradi lastništva stavbe, ki ni samo v občinski lasti, temveč tudi v zasebni. Občina je že pred leti začela z aktivnostmi za odkup stanovanj nad prostori vrtca, vendar je bila neuspešna. Lastnica manjšega stanovanja za prodajo ni bila zainteresirana, z lastnico trisobnega stanovanja pa so še lani jul^a potekali pogovori glede odkupa. Do realizac^e le-tega pa ni prišlo, saj za lastnico stanovanja ocenjena tržna vrednost ni bila sprejemljiva. Obnova bi bila velik zalogaj tudi zato, ker je stavba spomeniško zavarovana, zaradi česar Sumina vidi rešitev v gradnji novega vrtca. Sumina zagovarja gradnjo trioddelčnega vrtca. Letos naj bi pripravili koncept, podlage, projekte in do-kumentac^o, seveda ob predpostavki, da bodo svetniki dvignili roke zanj. S samo gradnjo bi lahko začeli najhitreje prihodnje leto. Do takrat bodo objekt vzdrževali, starši pa bodo vodstvu vrtca predali seznam nujnih obnovitvenih del, ki ga bodo na občini proučili in nato začeli z nujnimi vzdrževalnimi deli in začasnimi varnostnimi ukrepi. Vesna Erjavec Delovni skupini za trgovino dali zeleno luč Log - Dragomer, 16. in 17. februar 2011 - Na rekordno dolgi dvodnevni seji so se svetniki mudili okrog 17 točk dnevnega reda. Najdlje so se zadržali pri obravnavi poslovno-stanovanjskega objekta Trgovina Dragomer. Po štirih urah in pol so sejo pri tej točki prekinili in jo nato nadaljevali naslednji dan, ko so obravnavali še 11 točk dnevnega reda. Svet je med drugim sprejel sklep o imenovanju delovne skupine, ki se bo pogajala z investitorjem poslovno-stanovanjskega objekta in proučila druge možne oblike reševanje problematike trgovine v Dragomerju. Sicer pa so svetniki na seji pristopili k postopkom za izgradnjo novega vrtca ter k celovitejši zdravstveni oskrbi občanov. Na mize so med drugim dobili tudi osnutek OPN. Že pred samo sejo se je obetala dolga in burna obravnava, saj je bilo na dnevnem redu kar 18 točk, med njimi informac^a o OPN, odločitev o začetku postopkov za gradnjo vrtca, pristop k celoviti zdravstveni oskrbi ter potrditev urbanistične presoje za izgradnjo poslovno-stanovanjskega objekta Trgovine v Dragomerju, ki so ga zavrnili večer pred sejo na Zboru občanov. Na začetku seje so umaknili točko o programu dela občinskega sveta za letos ter predlagali novo točko, imenovanje odbora za trgovino. Že pri prvi točki, pri kateri so se svetniki seznanili z informac^o o izdelavi in postopku sprejemanja OPN, se je razvila živahna in polemična razprava, ki se je z enakim tempom nadaljevala tudi ob drugi točki dnevnega reda, ko so se svetniki seznanili z informac^o o načrtu javne razsvetljave. Nato je svet na tajnih volitvah imenoval delovna telesa, ponovno pa se je zapletlo pri obravnavi poslovno-stanovanjskega objekta Trgovina Dragomer. Pri tej točki so svetniki sejo prekinili, ponovno pa so se sestali že naslednji dan, ko so precej bolj ubrano nadaljevali z enajstimi točkami dnevnega reda. En mesec za pogovore z investitorjem Po burni in kar dve uri dolgi razpravi svetniki niso potrdili urbanistične presoje za izgradnjo seznanili na seji, objekt na Loški cesti 12, v katerem domuje loška enota vrtca, za varstvo otrok ni najprimernejši, saj je objekt dotrajan in že kar nevaren, zato bi ga bilo treba v celoti sanirati. Zaradi nezmožnosti odkupa stanovanjskega dela stavbe od lastnikov, ki živ^o v vrhnjem nadstropju, ter zaradi visokih stroškov obnove, se je svet odločil pristopiti h postopkom za izgradnjo novega vrtca ustrezne velikosti, in sicer tako, kot bi pokazala demografska gibanja. V letošnjem proračunu je za načrte in drugo projektno dokumen-tac^o zagotovljenih 15.000 evrov, stroški za izvedbo projekta izgradnje vrtca pa naj bi bili znašali okrog pol mil^ona evrov. O lokac^i ter velikosti novega vrtca bodo svetniki razpravljali na eni od prihodnjih sej. Sicer pa se bodo na občini s solastniki objekta poskušali pogovoriti o možnosti adaptac^e celotne hiše, ki naj bi jo financirali vsi solastniki v skladu s svojimi solastniškimi deleži. Celovitejša zdravstvena oskrba občanov Občinski svetniki so se na seji seznanili z aktivnostmi za izgradnjo zdravstvenega centra na območju centralnih dejavnosti pri Osnovni šoli Log - Dragomer. Svetnice in svetniki so tako izvedeli, da je občina v želji po širitvi za potrebe centralnih dejavnosti jemanja Občinskega prostorskega načrta Občine Log - Dragomer. Predstavnica izdelovalca OPN Irena Strupeh Papež iz Kaliope je pojasnila, da je OpN trenutno v fazi izdelave Okoljskega poročila, ki mora biti usklajen s petimi nosilci. Trenutno se še usklajujejo z Ministrstvom za kulturo, takoj ko bodo prejeli odločbo pa bodo OPN lahko tudi razgrnili. Strupeh Papeževa je svet seznanila s postopkom izdelave OPN v Občini Log- Dragomer ter s postopki, ki bodo sledili do samega sprejetja tega dokumenta. Tako so svetniki izvedeli, da je bil županov sklep o pripravi tega dokumenta sprejet že jun^a 2008, zainteresirana javnost pa je takrat imela enomesečni rok za posredovanje pobud za spremembo namenske rabe. Nato so postopki potekali tako, kot je predpisano. Med drugim je bilo izdelovalcu naročeno, da je treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje, kot strokovna podlaga OPN pa je bila izdelana tudi poplavna štud^a. Občinski prostorski načrt bi po županovem sklepu moral biti sprejet že septembra 2009, pa se je zapletlo pri nepredvideno dolgih postopkih pridobivanja smernic pri državnih organih ter nato tudi pri usklajevanju občinskega prostorskega načrta. Sicer pa je Strupeh Papeževa svetu predstavila vsebino OPN-ja ter jim povedala, da je ta dokument še osnutek, ki pa bo do javne razgrnit- Zrimškove hiše še ne bodo rušili Občinski svet na seji ni sprejel predlaganega sklepa o nadaljevanju aktivnosti za rušenje stavbe. O nadaljnji namenski rabi prostora pa bi se odločali na podlagi pripravljenih podlag na občinskem svetu. Tako Zrimškova hiša zaenkrat ostaja, svet pa tudi ni odločal o nadaljevanju aktivnosti za izgradnjo parkirišča. Sicer pa je za rušitev glasovalo 5 svetnikov, prav tako 5 jih je bilo proti, dva pa sta se vzdržala. Komunalni prispevek, javna razsvetljava in denarna pomoč novorojencem Svetnice in svetniki so na seji v drugi obravnavi brez pripomb sprejeli dopolnjen in spremenjen Odlok o programu opremljanja in podlagah za odmero komunalnega prispevka v Občini Log - Dra-gomer, saj so bile v dokumentu upoštevane pripombe iz prve obravnave. Na seji so v prvi obravnavi sprejeli tudi informac^o o načrtu javne razsvetljave v občini. So pa imeli na dokument kar nekaj pripomb, predvsem glede velikega števila svetilk, neusklajenosti dokumenta in umestitve razsvetljave v ulice, na katere se je »pozabilo«. Dokument naj bi glede na pripombe ustrezno popravili do naslednje obravnave. Sicer pa so na seji potrdili tudi sklep o uskladitvi zneska enkratne denarne pomoči za novorojence, ki bo nekoliko višji, in sicer bo znašal 217,50 evra. Svet je na seji dal zeleno luč delovni skupini za trgovino, ki bo v roku enega meseca opravila pogovore z investitorjem in poskušala uveljavljati pripombe z zbora občanov. Svetniki so obravnavali postopke za izgradnjo noveg leno luč pristopu k celovitejši zdravstveni oskrbi obi poslovno-stanovanjskega objekta Trgovina Dragomer, ki jo je predložil investitor M3 projekt. To je bilo glede na sklep Zbora občanov, ki je večer pred sejo zavrnil predloženi projekt, tudi pričakovano. So pa svetniki - tako kot je bilo predlagano na Zboru - ustanovili delovno skupino, ki jo bo imenoval župan, sestavljena pa bo iz predstavnikov občinskega sveta, civilne iniciative in drugih članov, ki jih bo župan določil po lastni presoji. Ta skupina bo v roku enega meseca opravila pogovore z investitorjem M3 projekt in poskušala uveljavljati večinske pripombe k projektu, ki so bile izrečene na zboru. Sicer pa bo delovna skupina poleg tega v čim krajšem času proučila tudi druge možne oblike reševanja problematike trgovine v Drago-merju in o rezultatih in predlogih nadaljnjih postopkov in ukrepov obveščala župana in občinski svet. Svetniki so na seji kot informac^o in podlago za nadaljnje reševanje medsebojnih odnosov sprejeli tudi predlog rešitve vsebinskih vprašanj med investitorjem in občino. Zelena luč novemu vrtcu Svet je na seji dal soglasje za začetek vseh postopkov za izgradnjo novega vrtca. Kot so se svetniki v okolici šole odkupila kar nekaj zemljišč. Na enem izmed njih naj bi zrasel tudi zdravstveni center. Kot smo še izvedeli, naj bi do njega prišli z javno-zasebnim partnerstvom, zaradi česar je že oktobra lani občina pozvala k promotorstvu, pri katerem bi se izvedlo zdravstvene storitve v občini. Na povabilo se je odzval samo Center storitev, zavod za komunikac^o in izboljšanje kakovosti življenja iz Podsmreke. V nadaljevanju postopka bo potrebno pripraviti ustrezne akte in voditi postopke v skladu s predpisi o jav-no-zasebnem partnerstvu. Sicer pa naj bi zasebnik zagotovil celovito zdravstveno oskrbo in gradnjo objekta iz lastnih sredstev, občina pa bi v partnerstvo vložila zemljišče. Svetniki so še sklenili, da naj se naredi idejno zasnovo celotnega prostora, namenjenega centralnim dejavnostim. Občinski upravi pa so naložili naj poišče primerljive dobre prakse javno-zasebnega partnerstva na področju zdravstvene oskrbe občanov. Na mize dobili osnutek OPN Ta je sicer trenutno še na usklajevanju na Ministrstvu za kulturo, so pa predstavniki Kaliope svetnice in svetnike vseeno seznanili z infor-mac^o o izdelavi in postopku spre- so dobili tudi osnutek OPN. ve dopolnjen v izvedbenem delu tako, da bo takrat javnosti predstavljen dokument v celoti. Kot je še povedala, bodo z dopolnjenim osnutkom takoj, ko bo ta dobil zeleno luč na ministrstvu, seznanili tudi javnost. Kot so sklenili svetniki in svetnice, bo javna razgrnitev osnutka OPN in okoljskega poročila trajala najmanj dva meseca, javna obravnava pa bo potekala po naseljih. Svet se je še odločil, da bo po koncu javne razgrnitve sprejel stališča do predlogov in pripomb podanih v času javne razgrnitve, sicer pa bo gradivo za javno razgrnitev in javno obravnavo objavljeno tudi v elektronski obliki. Na seji je svet izdelovalcu postavili številna vprašanja, porodila pa se je tudi ideja o pripravi delavnic, na kateri bi se občinski svet in preostali zainteresirani seznanili s tem dokumentom. Sicer pa postopek priprave OPN ne predvideva predstavitve OPN-ja pred samo razgr-nitv^o, temveč je bila informac^a o izdelavi in postopku sprejemanja OPN-ja predstavljena po odločitvi sveta na zadnji seji, in sicer so januarja odločili, naj bipripravljavec OPN-ja in urbanističnega načrta pripravil dokumenta za razpravo na prvi naslednji seji Občinskega sveta. a vrtca ter dali ze-čanov, na mize pa Nadzorni odbor Svet je na seji zavrnil spremembo pravilnika o plačilih občinskim funkcionarjem, članom delovnih teles občinskega sveta, članom nadzornega sveta ter povračilnih stroškov, ki bi zagotovil ustrezno nadomestilo za delo članov nadzornega odbora, v proračunu pa bi za tak ukrep morali nameniti 4.300 evrov več. So pa sprejeli letni program dela tega organa in se seznanili z njegovim delom v minulem letu. Imenovanja Občinski svet je na seji imenoval člane treh teles. V Svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin so bili imenovani Zvone Popit, Marjan Nahtigal, Marko Kraner, Ivan Do-minić in Anica Pleško. V LAS za preprečevanje zasvojenosti v Občini Log - Dragomer so bili imenovani Dar^a Leb, Nejc Kovač, Darja Kumše, Andrej Majcen in Ida Ka-čič. V Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Občini Log - Dragomer pa so bili imenovani Alojz^ Kavčnik, Janez Vtič, Matevž Snoj, Alojz^a Šarabon, Dean Stepančič, Tanja Krušič in Stanko Kokalj. Vesna Erjavec 36 NAŠ ČASOPIS Občina Log - Dragomer 28. februar 2011 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Večinsko zavrnili poslovno-stanovanjski objekt Trgovina Dragomer Log - Dragomer, 19. februar - V torek so krajani Dragomer-ja in Lukovice zavrnili gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta, s katerim bi kraj med drugim dobil trgovino in 42 stanovanj. Čeprav je bilo že v uvodni razlagi odgovorjeno na marsikatero polemiko, pa je kaj hitro postalo jasno, da projektu večina ni naklonjena. Prevladalo je mnenje, da je objekt previsok, preobsežen in arhitekturno neprimeren za Dragomer. Krajane je poleg tega skrbelo, da bi nov objekt sprožil val priseljevanja, ki bi v občino prinesel dodatne težave. Izpostavili so tudi prostorsko problematiko vrtca, rušenje tenis igrišča ter med drugim odpiranje doslej ucev-ljenega potoka Snešak, v katerega je speljana kanalizac^a. Polemiko je sprožilo tudi vprašanje, ali je investitor projekta investic^o finančno sposoben speljati. Na Zboru občanov so se oglasili tudi podporniki projekta, ki pa so v projekt videli tudi rešitev nekaterih že obstoječih težav. Sicer pa je na odnos do projekta kazala številčna udeležba, saj se je v večnamenskem prostoru osnovne šole na zboru zbralo več kot 200 prebivalcev Lukovice in Dragomerja. Že naslednji dan so o po-slovno-stanovanjskem objektu na občinski seji razpravljali tudi svetniki, ki so nato po dveh urah sklenili kompromis ter se odločili upoštevati tudi izraženo voljo ljudstva. Urbanistično presojo so sicer zavrnili, so pa ustanovili delovno skupino, ki se bo z investitorjem en mesec pogajala in poskušala uveljaviti pripombe krajanov, obenem pa bodo v čim krajšem času poiskali tudi druge oblike reševanja problematike trgovine. (ve) A Vi sprašujete, NAŠ ČASOPIS preverja: Januarja smo na uredništvo Našega časopisa prejeli pripombo gospoda Štembergerja, ki je glede imena dializnega centra, ki se gradi, zapisal: »Ta neslovenski napis dela sramoto Občini Log - Dragomer! Sprašujem vodstvo občine, ali bo kaj ukrepalo!« Za mnenje glede uporabe imena Fresenius Medical Care smo povprašali na občini, kjer so nam pojasnili, da imena podjetý niso v pristojnosti občine, temveč so stvar zakonodaje in inšpekc^skih služb. Pravila v povezavi s podjetji ureja Zakon o gospodarskih družbah, kjer so v 20. členu predpisani jezik in omejitve pri izbiri firme. V prvem odstavku tega člena je zapisano, da mora biti firma v slovenskem jeziku, vendar ta odstavek razvrednoti tretji odstavek istega člena, ki pravi: »Ne glede na prvi odstavek tega člena se v firmi lahko uporabljajo besede v tujem jeziku, če ustrezajo firmam, imenom ali priimkom družbenikov, ki so sestavni del firme; ustrezajo registriranim blagovnim ali storitvenim znamkam; gre za domišlj^ska poimenovanja, ki ne vsebujejo tujih črk, ali gre za mrtvi jezik.« Poleg tega lahko sledimo tudi Merilom za ugotavljanje prepoznavanje slovenskosti ali neslovenskosti imen podjety, zavodov, društev in drugih pravnih oseb zasebnega prava, ki jih je naročilo Ministrstvo za kulturo RS, kjer je med drugim zapisano: »Dovoljena so tudi tuja imena podjety, če gre za podružnico v Slovenci.« Iz tega sledi, da je uporaba imena Fresenius Medical Care dovoljena, saj je to mednarodno podjetje z več kot 30-letno tradic^o, ki v bo v Občini Log - Dragomer odprlo svojo podružnico. (ve) Bodo Zrimškovo hišo porušili in zgradili parkirišče? Kot so ugotovili na Občini Log - Dragomer, je rušitev Zrimškove hiše na Ljubljanski cesti najbolj smotrna, saj bi bila obnova obstoječe stavbe celo dražja kot gradnja novega objekta. V prihodnje bi lahko na tem mestu zgradili parkirišče, ki bo zaradi svoje lokacye izboljšalo parkirno problematiko v Dragomerju, saj je zemljišče v neposredni bližini vrtca, športnega parka, gasilskega doma in sedeža občine. Občina je Zrimškovo hišo z garažo kupila konec leta 2009 predvsem zato, ker je stavba stala na zemljišču, ki je takrat že bilo v lasti občine. Lani spomladi je občina naročila oceno stanja stavbe, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je stavbo najbolje porušiti. Zato se je občina odločila za začetek izdelave projektov za gradnjo parkirišča. Jun^a je pridobila ponudbe za izdelavo idejne zasnove in projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki so bili izdelani v novembru, izdelali pa naj bi tudi projekta za odstranitev dveh obstoječih objektov in gradnjo parkirišča. Projekte za parkirišče so nato ustavili zaradi pobude svetnika Cirila Krašov-ca, ki je dejal, da bi bil objekt, če bi vanj vložili 60 tisočakov, primeren za lokalna društva, polovico denarja pa naj bi dobili iz javnega razpisa Fundacije za šport za sofinanciranje gradnje športnih objektov. Na občini so pojasnili, da so Fundacijo povprašali, če lahko kandidirajo na javnem razpisu s projektom obnove hiše, vendar so jim tam pojasnili, da kandidatura s tovrstnim projektom ne bi bila uspešna. »Fundac^a sofinancira novogradnje športnih objektov, posodabljanje športnih objektov, vgradne športne naprave in športno opremo,« so še pojasnili na občini. Kljub temu so na občini nato začeli z oceno možnosti adaptac^e hiše ter k oddaji ponudb pozvali na spletni strani. V pozivu so od ponudnikov pričakovali oceno možnosti ureditve stavbe, in sicer obnovo strehe in ostrešja, sanac^o stropov, vertikalno hidroizolac^o z občasno vodo v kleti, menjavo elektro in strojnih inštalac^, okenskih polic, vrat, ureditev prezračevanja, sanitary ter dvigala. Od Obnova Zrimškove hiše bi bila dražja kot gradnja novega objekta za potrebe društev. ponudnikov so pričakovali tudi oceno predvidenih stroškov obnove skupaj s stroški dokumentac^e in dovoljenj ter pridobitev gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti iz stanovanjske stavbe v stavbo za javno rabo in pridobitev uporabnega dovoljenja. Odzvali sta se dve podjetji, ki sta ugotovili, da bi bilo treba objekt rušiti in izdelati objekt, primeren namenu uporabe oziroma, da je objekt v slabem stanju in bi bili posledično stroški sanac^e neupravičeno visoki. Poleg tega sta obe podjetji ugotovili, da bi bila novogradnja skupaj z vsemi dovoljenji ter rušitvijo obstoječega objekta celo cenejša kot obnova obstoječega objekta. Novogradnja naj bi stala nekaj manj kot 400 tisočakov, obnovitev pa nekaj več kot 400 tisočakov oziroma tja do 460 tisočakov. O nadaljevanju aktivnosti za rušenje stavbe in izgradnjo parkirišča je na februarski redni seji razpravljal občinski svet. Ta je odločil, da objekta za enkrat še ne bodo rušili. Več pa v članku s 4. redne seje Občinskega sveta Občine Log - Dra-gomer. Vesna Erjavec Tudi do zdravstvenega centra z javno-zasebnim partnerstvom Objekt za zdravstvene potrebe naj bi zrasel v bližini šole, v njem pa bi bile vse potrebne dejavnosti s področja zdravstvene oskrbe ter druge zdravstvene dejavnosti, namenjene predvsem lokalnemu prebivalstvu, kot so lekarna, ambulanta, zobozdravnik, pediater, ortoped, fizioterapevt, center za dnevno oskrbo starejših in dolgotrajno oskrbo. Občina Log - Dragomer si že dlje prizadeva pripeljati celovito zdravstveno oskrbo na območje občine, predvsem zaradi potrebe lokalnega prebivalstva, ki se mora sedaj k zdravnikom, zobozdravnikom, v lekarne in po druge zdravstvene dejavnosti voziti v nekoliko oddaljene kraje ter tudi zaradi zakona o zdravstveni dejavnosti, ki navaja, da mrežo javne zdravstvene službe na primarni ravni določa in zagotavlja občina. Zdravstveni objekt naj bi zgradili s pomočjo javno-zasebnega partnerstva. V ta namen je konec oktobra občina na spletni strani objavila poziv za oddajo ponudb za promotorstvo tega partnerstva za izvedbo zdravstvenih storitev v občini, in sicer naj bi občina zagotovila zemljišče, zasebnik pa vsebino, vso potrebno dokumentac^o in izgradnjo objekta, kjer bodo potekale zdravstvene storitve. Na povabilo se je javil Center storitev, Zavod za komuni-kac^o in izboljšanje kvalitete življenja iz Podsmreke, ki bo objekt Zdravstvenega centra zgradil iz lastnih sredstev, in sicer na občinskem zemljišču. V njem pa bodo lekarna, ambulanta, zobozdravnik, pediater, ortoped, fizioterapevt, center za dnevno oskrbo starejših in dolgotrajno oskrbo. Na občini so pojasnili, da je Center storitev je že začel z aktivnim iskanjem potencialnih partnerjev, investitorjev in konzorc^skih pogodbenikov, med katerimi so potrjeni partnerji: Zavod center storitev, zasebna konce-s^ska lekarna Moja lekarna ter Papilot, dnevno varstveni center in bolnišnična oskrba. Zdravstveni center naj bi zrasel v bližini osnovne šole, kjer so lani poleti odkupili veliko zemljišče za potrebe centralne dejavnosti, v postopku % M A m Otipi^:»» Z javno-zasebnim partnerstvom naj bi dobili lekarno, ambulanto, zobozdravnika, pediatra, ortopeda, fizioterapevta, center za dnevno oskrbo starejsih in dolgotrajno oskrbo. Na poziv za promotorstvo javno-zasebnega partnerstva se je odzval Center storitev iz Podsmreke. pa je še odkup dveh zemljišč in ceste, ki bi omogočala dostop do Ljubljanske ceste. Pristop k celoviti zdravstveni oskrbi občanov in informa-c^o o aktivnostih za gradnjo zdravstvenega centra na območju centralnih dejavnosti pri Osnovni šoli Log - Dragomer pa je na februarski redni seji obravnaval občinski svet. Vesna Erjavec Grb Občine Log - Dragomer na naslovnici biltena Ustvarjalce biltena Erjavecia, ki ga vsako leto jeseni izdajo v Slovenskem odonatološkem društvu, je navdušil grb Občine Log - Dragomer, ki krasi naslovnico revye. Poleg te so občini in grbu posvečene še prve tri strani biltena, na katerih sta bralcu predstavljena Občina Log - Dragomer in njen grb. Razlog za tako pro-mocyo občine in grba je v območju, ki ga bilten pokriva. In sicer je ta namenjen predvsem ljubiteljem kačjih pastirjev, v biltenu pa pogosto pišejo tudi o drugih naravovarstvenih in okoljskih vsebinah. Kot je zapisal urednik biltena Matjaž Bedjanič, so za naslovno temo letošnje številke Erjavecie izbrali simbole Občine Log - Dragomer: »Vse, ki pred spanjem redno Občinski grb je navdušil ustvarjalce biltena Erjavecia. in podrobno prebiramo Uradni list Republike Slovence, nas je konec marca pr^etno presenetila objava Občine Log - Dragomer oziroma natančneje njen Odlok o grbu, zastavi, žigih in občinskem prazniku Občine Log - Dragomer. Seveda ne zato, ker bi bili posebni ljubitelji ali proučevalci heraldike, ampak predvsem zaradi tega, ker v občinskih simbolih občine nastopa stiliziran kačji pastir,« je zapisal Bedjanič. Upodobitev kačjega pastirja na občinskem simbolu je edinstvena v Sloveniji, vendar pa se na občinskih simbolih pojavljajo tudi drugod po svetu. V Nemčji, na Švedskem in v Estoniji poznajo po en primer upodobitve stiliziranega kačjega pastirja na grbu, v Francji pa dva. Bedjanič še dodaja, da so občinski simboli Občine Log - Dragomer prav imenitni in lepi, navdušila pa ga je tudi simbolika grba. Ker zelena barva in kačji pastir simbolizirata Ljubljansko barje, čisto okolje, vodo ter splošno naravovarstveno naravnanost občine, si željo, da pri naravovarstveni naravnanosti občine ne bi ostalo le pri besedah in naj se lepota, dinamika in okretnost kačjih pastirjev odrazjo tudi v prihodnjem razvoju občine. V. E. občinskih „ . svetu. V Nemč^i, na Švedskem in v^ston^i poznajo po en primer upodobitve stiliziranega kačjega pastirja na grbu, v Francki pa dva. (levo Unterspreewald Nemč^a in desno Kiili Estonca) 28. februar 2011 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Občina Log - Dragomer NAŠ ČASOPIS 37 V Logu - Dragomerju počastili kulturni praznik Log - Dragomer, 4. februar - V večnamenskem prostoru osnovne šole je Občina Log - Dragomer obeležila kulturni praznik. Prireditev je pripravila občina v sodelovanju s Kulturno-umetniškim društvom Kosec ter Osnovno šolo Log - Dragomer. V goste so povabili priznano slovensko glasbeno ustvarjalko Klariso Jovanovič in kitarista Luko Ropreta. Poleg njyu so za glasbeno razvedrilo poskrbeli še osnovnošolski mladinski in učiteljski zbor ter učenci šole. Nastopila je tudi plesna skupina Žabice. Klarisa Jovanovič, osrednja gostja prireditve, je ob spremljavi kitarista Luke Ropreta zapela nekaj pesmi slovenskih avtorjev. V uvodu je Jovanovičeva obiskovalcem spregovorila nekaj besed o kulturi: »Ko danes govorimo o kulturi, mislimo na svet, ki ga oblikuje človek. Jaz bi si želela, da bi ga oblikovali tako, da nam bo v veselje ali da bo vsaj takšen, da bomo o njem govorili z ljubezn^o.« Sicer pa se je glasbenica obiskovalcem predstavila z uglasbeno sloven- sko poez^o Franceta Prešerna, zapela je njegovega Povodnega moža in Lepo Vido, obiskovalci pa so med drugim lahko slišali še Adama in Evo Kajetana Ko- viča, odpela pa je tudi čudovito pesem v slovenskem narečju. Njen repertoar poleg slovenske uglasbene poezie, ki so jo imeli obiskovalci priložnost spremljala Manca Trček, na violini pa Urška Trček skupaj s še dvema mladima violinistkama. Tudi na tokratni prireditvi so se predstavili mladi glasbeniki, ki Osrednja gostja prireditve, Klarisa Jovanovič, je ob spremljavi kitarista Luke Ropreta zapela nekaj pesmi slovenskih avtorjev. Ponovno je navdušil učiteljski pevski zbor, ki je zapel ob spremljavi violin in klavirja. Na violini se je predstavila odlična Petra Herič. Učenci OŠ Log - Dragomer so se predstavili z mladinskim pevskim zborom in Orffovo skupino. Prireditev so s krajšo plesno točko popestrile plesalke Žabic. slišati na prireditvi, obsega še uglasbeno poez^o in priredbe ljudskih pesmi iz dežel nekdanje Jugoslav^e, južne Evrope in vzhodnega Sredozemlja. Luko Ropreta kitara spremlja že od otroških let, svoje izkušnje in virtuoznost pa je delil že z različnimi glasbenimi skupinami. Sicer pa je prireditev v uvodu z Zdravljico začel učiteljski pevski zbor Osnovne šole Log - Dragomer pod vodstvom Klare Geč Mravlje, ki je v nadaljevanju zapel še Mal čez Izaroin skladbo Jacquesa Offenbacha Balkarolle. Na klavirju jih je so navdušili prav tako kot učiteljski zbor. Na odru se je z Do-miceljevo skladbo Slovenskega naroda sin predstavila Orffova skupina, mladinski pevski zbor pa je odpel Po jezeru bliz' Triglava in ljudsko Ptičja svatba. Tudi tokrat organizatorji niso pozabili povabiti odlične violinistke Petre Herič, ki je svojo glasbeno virtuoznost predstavila v Dvoržakovi skladbi Humoreska in Avsenikovi Pastirček. Sicer pa je kulturni večer s plesno točko popestrila še plesna skupina Žabice. Vesna Erjavec Novičke iz Občine Log - Dragomer • Novičke iz Občine Log - Dragomer • Novičke iz Občine Log - Dragomer • Novičke iz Občine Log - Dragomer V Vrtcu Dragomer bodo sanirali vodovod Naj spomnimo, da je v decembru v starem delu vrtca počila vodovodna cev. Vodovodarji so se nato več dni trudili odkriti mesto, na katerem je puščala cev. Okvaro so začasno sanirali, vendar so ugotovili, da je napeljava preperela in dotrajana in zato potrebna temeljite obnove. V ta namen so na občini objavili razpis, na katerem je bil izbran Gašper Suša, s .p., ki bo za dobrih 20 tisočakov temeljito obnovil vodovod. Tudi Ložane čaka predstavitev kanalizac^e Ta bo predvidoma v začetku marca v večnamenskem prostoru Osnovne šole Log - Drago-mer. Na javni predstavitvi se bodo občanke in občani seznanili s konceptom kanalizac^e za naselje Log, posameznimi rešitvami in se pogovorili o pridobivanju služnostnih pogodb ter financiranju projekta. Za sanac^o plazu skoraj 200 tisoč evrov Občina Log - Dragomer je po septembrskih poplavah, ko se je Pod Lovrencem sprožil plaz, naročila inženirsko-geološko poročilo o plazu. Po priporočilu tega dokumenta so na občini objavili razpis za geološke terenske sondaške preiskave. Na razpisu je bil izbran Geoportal, ki je poleg omenjenih raziskav izdelal še raziskave za potrebe sanac^e plazu ter ugotovil, da je na plazu potencialna nevarnost in ga bo treba sanirati s kamnito zložbo oziroma škarpo v dolžini okoli stotih metrov. Pripravili so tudi predvideno oceno investic^e, ki naj bi stala 187.000 evrov. Sredstva za sanac^o plazu bo občina poskušala dobiti na republiških inštituc^ah, saj v proračunu ni denarja. Trenutno še čakajo na re-cenz^o, ki je podlaga za pridobivanje sredstev. So pa na občini opozorili, da nas pred dejansko sanac^o plazu čakajo še precej dolgotrajni postopki. Kljub temu so optimistični: » Zadeve se odv^ajo, še naprej se bomo trudili in zadeve zagotovo ne bodo zamrle.« Na Dragomerski cesti semaforizirano, pri šoli pa križišče z otoki za umirjanje prometa DRSC je na občino poslal projekt za dve križišči, ki je del večjega projekta za ureditev križišč in pločnikov ob regionalni cesti. Urejeno bo križišče Dragomerske in Tržaške ceste, pri osnovni šoli, kjer je iz vrhniške smeri predviden zav^alni pas, sicer pa bodo promet umirili umirjevalnimi otoki. Na križišču bo urejen tudi osvetljen prehod za pešce in kolesarje, ki si ga pri šoli, zaradi doslej nevarnega prečkanja regionalne ceste, žel^o že vrsto let. Hitrost naj bi bila omejena na 60 km/h. Prav takšno omejitev hitrosti pa predvideva tudi križišče na uvozu v Dragomer, ki bo sicer semaforizirano, prav tako so predvideni umir-jevalni otoki, zaviralni pasovi pa bodo urejeni iz obeh strani. Tako kot do sedaj pa bo na križišču osvetljen prehod za pešce in kolesarje. Nabavili so radarsko tablo Občina Log - Dragomer je kupila preventivno radarsko tablo, ki prikazuje hitrost. Podoben radar je sedaj nameščen na Logu na Tržaški cesti, vendar ni v občinski lasti. Najprej naj bi preventivni radar namestili pri šoli, v prihodnje pa ga bodo prestavili še na druge lokacije v občini. Sicer pa so bila sredstva za preventivno tablo v višini 3.700 evrov zagotovljena v letošnjem proračunu Dragomerski vodovod ima uporabno dovoljenje Novo zgrajeni vodovod na delu Dragomerske ceste, poti Ob Snežaku, Kratke poti in Kotne poti, ki so ga zgradili v avgustu, je bil konec januarja tehnično pregledan, prav tako pa je pridobil tudi uporabno dovoljenje. Obenem so, kot smo že poročali, ob gradnji vodovoda v tem delu Dragomerja položili tudi kanaliza-c^o, ki je prav tako prestala tehnični pregled in dobila uporabno dovoljenje. Vendar zgrajeno kanalizac^sko omrežje v Dragomerju do gradnje čistilne naprave in priključitve nanjo ostaja zaplombirano. Sicer pa v Dragomerju na Dra-gomerski cesti trenutno poteka odmera za potrebe gradnje pločnika. Občina Log - Dragomer išče kandidate za priznanja Tako kot lani bodo naziv častnega občana podelili največ enemu posamezniku za dolgoletne in izjemne uspehe na posameznih področjih družbenega življenja in dela, ki prispevajo k razvoju in ugledu Občine Log - Dragomer. Občina Log - Dragomer je poleg tega priznanja razpisala še dve priznanji: grb Občine Log - Dragomer ter tri priznanja Občine Log - Dra-gomer. Prejemniki priznanj so lahko posamezniki, zavodi, organizac^e, društva in druge pravne osebe. Kandidate in kandidatke lahko predlagajo občani, župan, politične stranke in liste, zastopane v Občinskem svetu Občine Log - Dragomer, zavodi, društva in druge pravne osebe, ki delujejo na območju občine. Upoštevani bodo pisni predlogi skupaj s posebnim obrazcem, ki bodo na naslov občine prispeli najpozneje do 2. marca. Na Logu se obeta pravi spektakel s Siddharto in Pižamo Tam bo maja organizirano tekmovanje za svetovni pokal v balvanskem plezanju. Organizatorji so pripravili veliko presenečenje za občinstvo, ki bo spremljalo finalne nastope tekmovalcev, saj so se dogovorili za sodelovanje z nekaterimi vidnimi imeni slovenske popularne scene. S kom, pa je razkril Lorin Moscha. »Priprave na svetovni pokal so resnično v teku, vse poteka tako, kot si želimo. Potrdili smo tudi že sodelovanje z nekaterimi člani priznane slovenske skupine Siddharta, in sicer Jani Hace bo finalno dogajanje spremljal na kitari in Sergej Ranđelovič na bobnih. Poleg tega v času finala pripravljamo tudi šov, ki ga bo moderiral priznani slovenski komik stand-up Boštjan Gorenc - Pižama,« je povedal Moscha, ki je povabil na tekmo svetovnega pokala, ki bo 7. in 8. maja na Logu. 38 NAŠ ČASOPIS Občina Pogovor s koordinatorjem civilne iniciative Stojčem Tasevom Log - Dragomer 28. februar 2011 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Konstruktivno moramo sodelovati pri pripravi OPN, biti aktivni in kreativni » Prebivalci Loga - Dragomerja že kar nekaj let pričakujejo sprejem občinskega prostorskega načrta (OPN), ključnega prostorskega akta občine, v katerem so opredeljeni cilji in izhodišča občinskega prostorskega razvoja, prostorska ureditev ter pogoji umeščanja objektov v prostor ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev. V celovitem prostorskem aktu občina določa površine za razvoj poslovnih dejavnosti, gospodarsko in družbeno javno infrastrukturo, stanovanjsko gradnjo pa tudi urejanje nasely. Čeprav je postopek zapleten in dolgotrajen, pa občino v prihajajočih mesecih le čaka razgrnitev tega prostorskega akta. V obdobju javne razgrnitve in javne razprave bodo v postopek sprejemanja tega ključnega občinskega dokumenta vključeni tudi občani, ki imajo v tem času možnost podajanja pripomb na predlagani osnutek OpN-ja. O občinskem prostorskem načrtu, Li-parjevem griču in vlogi civilne iniciative smo govorili s koordinatorjem najstarejše civilne iniciative v Občini Log - Dragomer, Stojčem Tasevom. Zakaj Občina Log - Dragomer potrebuje OPN? Občina Log - Dragomer je nastala leta 2006 z izločitvyo iz Občine Vrhnika. Kot nova samostojna občina nujno potrebujemo OPN, ki je eden izmed najpomembnejših dokumentov in temeljev bodočega razvoja občine. S tem dokumentom moramo uresničiti naše razvojne cilje in ga hkrati oblikovati tako, da bo po meri občank in občanov. Sprejem tega dokumenta nam nalaga tudi zakon, in sicer Zakon o prostorskem načrtovanju iz leta 2007 Kdaj in kako je postal zazidljiv Liparjev grič? Ob nastanku je naša občina prevzela veljavne prostorske akte Občine Vrhnika v delu, ki se nanašajo na območje sedanje Občine Log - Dragomer. Na podlagi takrat veljavnega Zakona o urejanju prostora iz leta 1984 in Zakona o urejanju nasely in drugih posegov v prostor (prav tako iz leta 1984) sta bila sprejeta Dolgoročni plan Občine Vrhnika za obdobje 1986 do 2000 (sprejet leta 1988) in Družbeni plan Občine Vrhnika za obdobje 1986 do 1990 (sprejet leta 1987). Na podlagi navedenih aktov Občine Vrhnika je bilo območje L3S/5 (Liparjev grič) leta 1988 predvideno kot zazidljivo. Vendar je v obeh navedenih zakonih zapisano, da se kultura spremembe namembnosti nanaša na obdobje srednjeročnega plana, torej za pet let. Ta dokument še predvideva, da če ne bi prišlo do realizacye zazidave, se bi eventualno to podaljšalo za nadaljnjih 5 let, nato pa bi morali občinski organi to območje vrniti v prvobitno stanje, in sicer v nezazidljivega. Tega takratna Občina Vrhnika ni naredila. Razlogi, zakaj ne, nam niso znani. Poleg tega pa bi že takrat pri izdelavi dolgoročnih planov morali izdelati ustrezne strokovne študye, ki bi utemeljevale razloge in upravičenost zazidljivosti določenega območja, kar je nalagal Zakon o urejanju prostora iz leta 1984. Takrat bi morale biti opravljene študye z vidika ekonomske zmogljivosti občine, socio-demografskega, arhitekturno-obliko-valnega vidika in vidika varstva pred naravnimi nesrečami, kot so stabilnost tal, plazenje, podzemne vode, hudourniške vode in podobno ter tudi z vidika prometne infrastrukture, predvsem dostopnosti glede na reliefne razmere. Iz nam dostopne dokumentacye take študye niso bile narejene, če pa bi bile, sem prepričan, da to območje sedaj ne bi bilo zazidljivo. Zakaj ljudje že takrat niso nasprotovali zazidavi tega območja? Verjetno zato, ker sploh niso vedeli, da je to območje postalo zazidljivo. Za za- zidljivost Liparjevega griča in drugih območy pozidave smo krajani izvedeli šele na zboru občanov, ki je bil 14. 2. 2002 in na katerem so bili sprejeti sklepi in zaključki, med drugim, da Liparjev grič in Dolničarjev breg ostaneta neza-zidljiva. Omeniti moram tudi, da bi že po tedanjih zakonih ljudje morali biti seznanjeni s spreminjanjem rabe prostora, saj bi po zakonu morali biti javna razgrnitev in razprava v prostorih tedanje Občine Vrhnika in tudi v prostorih prizadete krajevne skupnosti. Na območju Krajevne skupnosti Dragomer - Lukovica javne razgrnitve in razprave ni bilo. V osnutku OPN-ja Liparjev grič ostaja zazidljiv. Civilna iniciativa pa si prizadeva za spremembo tega območja v nezazidljivega, kar je bilo izpostavljeno tudi na sestanku z izdelovalcem OPN-ja in občinsko upravo. Zakaj? Zato, ker ob predpostavki, da se bodo gradili novi objekti na območju Lipar-jevega griča, zaradi povečanega števila prebivalcev in posledično precej večje obremenitev, obstoječim prebivalcem ni mogoče zagotoviti nespremenjenih razmer bivanja v Dragomerju. V procesu soočanja z organi občine in pregledovanja uradne dokumentacije iz prejšnjih let pa je bilo pozneje nesporno ugotovljeno, da je bil v nekdanji vrhniški občini postopek spremembe namembnosti Liparjevega griča iz gozdno-kmet^skega zemljišča v zazidljivega voden netransparent-no, nestrokovno in celo v nasprotju s predpisi in temeljnimi načeli Zakona o prostorskem načrtovanju. Ugotovljeno je bilo tudi, da je geološka sestava tal neprimerna za stanovanjsko gradnjo, saj je hrib poln votlin in podzemne vode, območje pa je neprimerno tudi zaradi erozye in plazov. Izjemno problematičen je tudi dostop do predvidenih novogradenj, saj vse tri predvidene obstoječe variante zahtevajo intenziven poseg in so stroškovno izjemno zahtevne (po najbolj ugodnih ocenah od 2,5 do 3 milyone EUR, po drugih pa kar od 5,5 do 6 milyonov EUR). Tega občinski proračun zagotovo ne bi prenesel. Zaradi tega in še drugih razlogov je stališče naše civilne iniciative, da ostro nasprotujemo pozidavi Liparjevega griča. Predvsem zaradi neskladnosti z zakonom in netransparentnosti pri spremembi namembnosti zemljišč, zahtevamo povrnitev statusa zemljišča v prvotno, to je nezazidljivo zemljišče v območju zelenega pasu. Kateri so torej tisti glavni razlogi, zaradi katerih si prizadevate za spremembo zazidljivosti Liparjeve-ga griča? Eden glavnih razlogov je predvsem varnost občanov, tako tistih, ki bi naselili območje Liparjevega griča, kot tistih, ki živyo v dolini. Z določili OPN-ja morajo občine varovati prostor pred neustreznimi posegi. Z novim OPN-jem se mora doseči, da se ne bo gradilo na neprimernih zemljiščih in da prebivalci ne bodo ogroženi, na primer zaradi poplav in plazenja. Tu pa že imamo dokaze o neprimernosti, na terenu smo na primer ugotovili, da so na Liparjevem griču votline in podzemna voda. Če bi pri gradnji slučajno predrli tako mesto, bi bili ogroženi ljudje, ki stanujejo spodaj. To pa je resna zadeva. Drugi razlog je v dostopnosti do griča. Kot rečeno, so vse variante stroškovno zelo zahtevne in težko izvedljive, predvsem pa bi pomenile nedopustno preobremenitev občinskega proračuna za najmanj naslednjih 15 do 20 let. Razlog, da ne podpiramo gradnje, je torej tudi ta, da si glede na ekonomsko moč naša občina ne more privoščiti, da bi to območje ostalo zazidljivo. Proračun je premajhen, mi pa imamo druge prioritete, ki so bolj nujne kot gradnja dostopne ceste za nekoga, ki bo še bolj obremenil naše bivalne razmere. Tudi v primeru, da bi vse stroške dostopa nosil investitor (kar pa je malo verjetno), še vedno ostajajo neizpolnjeni prostorski izvedbeni pogoji, preobremenitve objektov in omrežja vodovoda, preobremenitve elektroomrežja, preobremenitve družbene infrastrukture in javnega dobra, ohranjanje okolja in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vode, potresi. Zato se bi bivalne razmere krajanom zagotovo poslabšale. Kako pa odgovarjate na očitke, da z nasprotovanjem gradnji na Liparjevem griču zavirate možnosti razvoja in da bo tako občina obsojena na stagnac^o? Če bo Liparjev grič zaradi neizpolnjevanja osnovnih pogojev izvzet iz za-zidljivosti, to nikakor ne pomeni, da občina ostane brez možnosti razvoja in kot taka obsojena na stagnacyo. Na ozemlju Občine Log - Dragomeru so se številna območja, ki izpolnjujejo pogoje zazidljivosti. V samem Dragomerju, Lukovici in na Logu več kot 20 let ostajajo nepozidana številna komunalno že urejena stavbna zemljišča. Pozidava le-teh bi lahko prispevala k želenemu razvoju občine, hkrati pa ne bi povzročila negativnih učinkov na obstoječo infrastrukturo. Tako da nevarnosti stagnacye za sedanje in tudi prihodnje generacye ni. Poleg tega morajo biti širitve stanovanjskih območy v skladu z demografskimi podatki in projekcyami rasti prebivalstva v prihodnje; torej mi širimo samo glede na naravni prirastek. Sedaj pa je predlaganih širitev veliko, v osnutku OPN, ki je v osnovi posnetek nekdanje prostorske ureditve Občine Vrhnika. Naša občina ni kriva za tako stanje, saj smo to nasledili. Takrat so se tako odločili, sedaj pa lahko to popravimo. Tudi če se zbriše tri oziroma štiri območja, bo še vedno ostalo dovolj območy za pozidavo v nadaljnjih 50 do 100 letih. Ni se nam treba bati nikakršne odškodninske odgovornosti občine zaradi spremembe zazidljivosti, saj za to ni prav nobene pravne podlage. Poleg tega ZP Načrt iz leta 2007 daje možnost, da se vsa območja iz nekdanje občine, ki se ne skladajo s cilji in dolgoročnim razvojem sedanje občine, v novem OPN izvzamejo iz zazidljivosti. Kako vi gledate na vlogo CI in kdaj bo ključni trenutek za delovanje oziroma kakšni bodo nadaljnji koraki? Civilna iniciativa je bila ustanovljena v 2. polovici leta 2009. Doslej smo zbrali svoje argumente, s katerimi dokazujemo, da je zazidava Liparjevega griča neustrezna. To nam zakon omogoča in k temu nas je pozval tudi župan s svojim pozivom, objavljenim v Našem časopisu januarja 2009. Dal nam je možnost, ki jo bomo v času javne razgrnitve in obravnave osnutka OPN izkoristili. Takrat bomo nastopili s svojimi argumenti in prepričani smo, da so le-ti upravičeni in utemeljeni ter da bomo dosegli izvzetje pozidave Liparjevega griča ter spremembo nazaj v gozdno-kmetysko oziroma nezazidljivo območje. S takšnim izvzetjem se strinja 99 % krajanov Dragomerja, ki so to potrdili s svojimi podpisi v septembru 2010. Kakšno je bilo sodelovanje občine z vašo civilno iniciativo? Župan je občanke in občane s svojim člankom v Našem časopisu iz januarja 2009 spodbudil k organiziranju civilnih iniciativ. Ko smo zvedeli, da se na Li-parjevem griču namerava zidati in smo iskali obliko, kako naj se organiziramo, nas je to spodbudilo k ustanovitvi civilne iniciative. V omenjenem članku je župan opozoril, da so v letu 2009 in 2010 pred nami zelo velike odgovornosti, saj se pripravlja odločilni dokument prostorske ureditve, ki je temelj našega prostorskega razvoja za nadaljnjih 15 let ali več. Pozval nas je, naj pridemo s pobudami. Pozneje, ko smo zbirali dokumentacijo in smo imeli sestanke z občinsko upravo, je pri razpravah prihajalo do vroče krvi, pa ne z namenom, da bi komu škodovali, ampak z namenom, da bi se našle najustreznejše in sprejemljive rešitve. Za nas občane je takšna rešitev samo izvzetje Liparjevega griča iz zazidave. Zupan je že ob ustanovitvi nove občine povedal, da je občinska uprava namenjena nam, občanom, zato utemeljeno pričakujemo, da bo temu tako. OPN mora biti narejen občanom po meri, ne pa kapitalu. Po zakonu mora javni interes vselej prevladati nad ambic^ami kapitala. Sedaj, ko smo samostojna občina, moramo narediti OPN, ki bo izhajal iz naših potreb, ne pa iz interesov nekdanje občine. Ne smemo biti samo kopya vrhniške občine, saj bi sicer ostali občina samo na papirju. Zdaj, ko smo tukaj, moramo sicer vsem tistim, ki so pomagali, da smo prišli do svoje občine, dati potrebno pri- L« znanje. Hkrati pa moramo iti naprej in občino narediti takšno, da bo ustrezala našim ciljem in našim razvojnim ter drugim potrebam, kar bo prispevalo k izboljševanju bivalnih razmer vseh občanov. Ali imajo tudi tisti občani, ki v civilne iniciative še niso organizirani in se na svojem območju srečujejo s podobnimi težavami, še vedno čas za delovanje in organiziranje? Seveda, še vedno je čas, da se organizirajo in ob javni razgrnitvi in razpravi podajo svoje pobude, argumente ter pripombe. Po izteku roka za javno razgrnitev in obravnav, pa pripombe ne bodo več upoštevane. Zato pozivam vse občane, sokrajane, naj se udeležbo javne razprave in podajo svoje pobude. To je bistvenega pomena, če želimo ustvariti OPN po meri občank in občanov. Pri pripravi OPN moramo konstruktivno sodelovati, biti aktivni in kreativni, da se bomo izognili napakam, ki so bile narejene v preteklosti in jih sedaj rešujemo z veliko težavami. Zato še enkrat pozivam vse občanke in občane, naj se v velikem številu udeležyo javne razprave, ki bo na zboru občanov oz. zboru krajanov in podajo svoje pobude, mnenja, predloge in pripombe. Ali čas javne razprave vidite tudi kot obdobje za odpravo napak iz preteklosti? Da, obdobje javne razprave je čas za odpravo vseh tistih napak, ki jih je še mogoče odpraviti in čas za postavitev pravih temeljev dolgoročnega razvoja naše občine. Seveda ob predpostavki, da mora biti prostorska ureditev novih objektov po najnovejših standardih ter standardih, ki bodo primerni tudi čez 50 let. Vesna Erjavec Na podlagi 4. člena Statuta Kulturno-umetniškega društva Kosec Log - Dragomer sklicujem SEJO OBČNEGA ZBORA, ki bo v torek, 8. marca 2011, ob 18. uri v večnamenskem prostoru OŠ Log - Dragomer. Dnevni red: 1. Predstavitev delovanja društva 2. Uresničitev načrtovanih kulturnih dejavnosti v preteklem letu 3. Uresničitev finančnega načrta preteklega leta 4. Načrt dela v prihodnjem koledarskem letu 5. Razno Formalnemu delu bo sledila predstavitev posameznih sekcij kulturnega društva in pogostitev. Pripravili bomo tudi razstavo "razigranih stolčkov", ustvarjenih na delavnici likovne sekcije. Vljudno vabljeni vsi člani društva, pa tudi vsi tisti, ki bi se nam radi pridružiU in v društvo vnesli svoj lastni umetniški izraz. Maja Trbanc Kljun, predsednica KUD Kosec Log - Dragomer KUD^ Kosec Log - Dragomer 28. februar 2011 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Občina Log - Dragomer NAŠ ČASOPIS 39 Kanalizac^'a in odgovornost DeSUS V Občini Log - Dragomer je trenutno precej vročih tem, saj je kup zadev, ki jih je župan peljal zelo 'samostojno', nekaj svetnikov pa vidi mnoge zadeve precej drugače in nismo pripravljeni le potrjevati s strani župana predlagane sklepe. V stranki Desus se dosledno ravnamo po svojem programu in nas zanima samo tisto, kar je dobro za večino - vse občane. Ker to pišem pred sejo občinskega sveta in pred zborom krajanov, se ne bom spuščal v projekt Trgovine Dragomer in projekt Občinskega prostorskega načrta, saj bo v tej številki NČ dovolj polemike na to temo. Čeprav gre po mojem prepričanju v obeh primerih za velike stroške občine in korist zasebnega kapitala, bom naštel neka pomislekov v povezavi s kanalizac^o, ki bo zaradi drugih vzrokov še bolj boleč udarec za vse prebivalce naše občine. V zadnji številki Našega časopisa smo brali, kakšne težave so s financiranjem očiščenja povodja Ljubljanice, kamor spadamo tudi mi. Ker vem, kako se je tega lotil naš župan, sem vtipkal v računalnik: Povodje Ljubljanice in preverjal razna gradiva in celo zapisnike sej odborov v državnem zboru ... Devet občin bi moralo do leta 2015 zgraditi kanalizacyo in čistilne naprave, Evropa da večino sredstev, nekaj država Slovenca in 15 % občina ali gospodinjstva. Evropa financira naselja z več kot 2000 prebivalci po zaključenih projektih z gradbenim dovoljenjem, naselja, med katerimi je več kot 100 m, se ne morejo združevati ... Če tega ne bomo naredili, bomo plačevali kazni, kot se to že dogaja z emis^ami CO2. Izropa-na država bo verjetno račune obesila na gospodinjstva Naša občina ima 3600 prebivalcev, med naselji je 10 m, skupni stroški naj bi bili 20 mio evrov ali 12.000 evrov na gospodinjstvo. Če je nepovratnih sredstev 85 %o, ostane za občino 3 mio evrov, to je dva investic^ska dela proračuna in nekaj sto evrov na gospodinjstvo, toliko, kot je po odloku o komunalnem prispevku razlika med priključkom na čistilno napravo in greznico. Če pametna občina ob razkopavanju položi še kakšen plin, optiko ali dodatne inštalacije, npr. za razsvetjavo, je to slišatii kar sprejemljivo. Toda V večini zapisnikov odborov v Državnem zboru se Občina Log - Dragomer sploh ne pojavlja, včasih govoryo o osmih, včasih o devetih občinah???? Župan se je lotil projekta kot več manjših projektov, nasely ni združil v eno in Log nima 2000 prebivalcev in ne dobi evropskih sredstev; po štirih letih občine je projekt izdelan le za del Dragomerja. Ker še nimamo Občinskega prostorskega načrta, je vprašljivo, kako so dimenzionirani posamezni vodi. Za Lukovico je bil oktobra 2009 predstavljen nekakšen 'predvolilni' idejni projekt, za Log še idejnega projekta ni. Na idejnem projektu za čistilno napravo, ki ga je pripravila še Občina Vrhnika, se nabira prah v arhivu Krajevne skupnosti Dragomer- Lukovica. Dele kanalizacye projektirajo različni izvajaci in vse kaže, da ne bomo 'ujeli kandidiranja' za nepovratna sredstva niti za del občine (zamudili bomo vlak). Jasno je, da nihče ne bo prevzel odgovornost za izgubljenih 17 milyonov evrov, obsojanja vredno bo le moje pisanje. Jeseni 2009 so po nekaj ulicah v Dragomerju položili nekaj cevi in porabili nekaj sto tisoč evrov. Če najdete koga, ki razume, zakaj je to tako, mu takoj dam za liter. Predsednik OO DESUS Ciril Krašovec P.S.: Obiščite stran: desusldl.wordpress.com; pa ne prehitro, ker še nastaja. Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Občinskemu svetu glede načrtovanega poslovno-stanovanjskega objekta v Dragomerju V Športnem društvu Dragomer - Lukovica smo bili s strani Občine Log - Dragomer obveščeni o nameravani gradnji poslovno-stano-vanjskega objekta v Dragomerju. Na pobudo župana Občine Log - Dragomer, g. Mladena Sumine, je kmalu za tem, decembra, sledil sestanek, katerega smo se udeležili predstavniki društva, župan, občinski svetnik, g. Ciril Krašovec, in investitor omenjenega objekta, g. Ermin Topuz. Tema sestanka je bila predstavitev projekta poslovno-stanovanjskega objekta v Dragomerju v povezavi z načrtovanimi posegi v obstoječo infrastrukturo Športnega parka Dragomer, namen sestanka pa, po županovih besedah, poiskati želeno soglasje oz. dogovor s športnim društvom v povezavi s predvidenimi posegi v športni park. Na sestanku smo bili v društvu seznanjeni z dejstvom, da je, zaradi zagotovitve zadostnega števila parkirnih mest eden izmed pogojev za uspešno izvedbo omenjenega projekta rušitev balinišča in spremljajočega objekta (brunarice). Investitor in župan sta v zameno za izgubljena balinišča predstavila predlog, po katerem bi na površinah zdajšnjega teniškega igrišča (enojno igrišče med občino in vrtcem) postavili nadomestni (po vsej verjetnosti pokrit) objekt z novimi balinarskimi stezami. V zameno za morebitno porušeno teniško igrišče sta se bila pripravljena tako investitor kot župan zavezati k gradnji novega teniškega igrišča na lokacji, kjer je, po županovih besedah, v prihodnosti predvidena širitev Športnega parka Dragomer. Pri tem je treba izpostaviti dejstvo, da občina v tem trenutku (še) ni lastnica površin, na katerih obljublja izgradnjo novega teniškega igrišča, zaradi česar se postavlja še dodatno pereče vprašanje, kdaj, če sploh, naj bi do izgradnje novega teniškega igrišča prišlo. Vse to je v nasprotju z Zakonom o športu, ki določa, da je v primeru, da se javnemu športnemu objektu spremeni namembnost, treba zagotoviti nadomestni javni športni objekt. Izguba teniškega igrišča bi bila za Športno društvo Dragomer - Lukovica in njene člane velik udarec k izvajanim športnim dejavnostim. Ne moremo mimo dejstva, da društvo z več kot 300 člani, glavnina katerih so člani teniške sekcje (okrog 150), uspešno deluje in opravlja svojo dejavnost prav na podlagi sredstev, ki jih vsako leto pridobi z naslova članarin, ki jih prispevajo člani teniške sek-cje. Obenem velja, da znaša letna članarina za teniško sekcjo, v katero je vključena neomejena uporaba teniških igrišč v letnem delu sezone, le 50 evrov na osebo, kar je najcenejše teniško udejstvovanje daleč naokoli. Tenis je poleg tega edina oblika športne rekre-acja v občini, ki v takšnem številu občankam in občanom vseh starosti omogoča redno in kakovostno športno vadbo. Ukinitev enega igrišča, četudi le začasna, bi društvo prisilila v zmanjšanje članov teniške sekcje iz sedanjih 150 na 100, s čimer bi za nekatere občane teniško rekreacjo preprosto ukinili! Vse skupaj je dodatno nesmiselno tudi z vidika vsem nam dobro znane gradnje novega, velikega večnamenskega športnega objekta, postavljenega v osrčje Športnega parka Dragomer. Namen izgradnje objekta je jasen: povečati oziroma zagotoviti kakovost spremljajočih storitev vsem uporabnikom športnega parka. Novi objekt kot tak je tudi naravna priložnost širitve športne dejavnosti med doslej neaktivne člane občine, kar je vsekakor treba pozdraviti in spodbujati. V tem trenutku pa smo, namesto da bi (okrepljeni z možnostmi, ki jih ponuja nova infrastruktura) razmišljali o načinih povečevanja športno aktivnih občank in občanov, postavljeni pred dejstvo, po katerem bi bilo treba zmanjšati število športno aktivnih! Izguba teniškega igrišča bi zaradi prezase- dobo let, ki bi bila potrebna za postavitev novega igrišča. S predlogom sta se načelno strinjala investitor in župan, proti pa je bil vodja teniške sekcje znotraj ŠD Dragomer Lukovica, Blaž Gerbec, ki od vseh prisotnih najbolje pozna stanje znotraj teniške sekcje. Negativno mnenje o takšnem predlogu je pozneje izrazil tudi Ciril Krašovec. O samem predlogu je konec decembra istega leta razpravljal tudi občni zbor športnega društva in ob tem izrazil vrsto negativnih pomislekov, vsi člani, ki so takrat nagovorili občni zbor, pa so se izrekli proti sprejetju takšnega kompromisa. Omenjeni predlog kompromisa do današnjega dne ni dobil nobenega otipljivega epiloga. Predlog poslovno-stanovanjskega objekta v Dragomerju za marsikaterega prebivalca Občine Log - Dragomer pomeni napredek z vidika življenjskega standarda, verjetno predvsem v pomenu izgradnje dolgo pričakovane trgovine v naselju Dragomer. Na žalost pa je denosti igrišč samih povzročila tudi popolno zaustavitev teniške šole za naše mlajše člane (Športno društvo Dragomer - Lukovica je član Teniške zveze Slovenje in ima v tem trenutku registrirana tudi dva tekmovalca), s čimer bi tudi na tem področju napravili korak nazaj in za nedoločeno število let med mladimi v občini popolnoma ustavili razvoj in popularizacjo tenisa. Prav tako bi bilo onemogočeno kakršno koli prihodnje sodelovanje v 3. teniški ligi, ki za vsak prjavljen klub oziroma društvo pogojuje teniško infrastrukturo z vsaj tremi teniškimi igrišči! Decembrski sestanek med županom, občino in Športnim društvom se je sicer končal z mojim predlogom kompromisa, po katerem bi morebitno izgubo teniškega igrišča nadomestili s takojšnjim pokritjem preostalih dveh teniških igrišč, pri tem pa bi se tako investitor kot občina zavezala za sofinanciranje samega pokritja z balonom in pripadajočih letnih stroškov za tako, da s seboj prinaša tudi breme številnih negativnih posledic, nekatere izmed njih sem predstavil tudi v tem pismu. Na tej točki se moramo vprašati, kakšna občina (družba) smo oziroma želimo postati - bodo apetiti po čim udobnejšem nakupovanju pretehtali nad spodbujanjem k športni aktivnosti in zdravemu načinu življenja? V tem trenutku kot predsednik Športnega društva Dragomer - Lukovica predlagam naslednje: 1. Občinski svet naj pogojuje sprejetje predloga poslovno-stanovanjskega objekta v Dra-gomerju (vsaj) s predhodnim dogovorom s Športnim društvom Dragomer - Lukovica. 2. Če je takšen dogovor sploh mogoč, bo o njem v skladu s statutom društva najprej odločal njegov izvršni odbor, za njim pa še občni zbor društva, ki je najvišji organ društva in katerega sklep bo za Športno društvo Drago-mer - Lukovica dokončen in zavezujoč. 3. Občinski svet naj budno spremlja pogovore med Športnim društvom Dragome- Lukovica, občino in investitorjem ter poskuša pomagati ali poiskati strokovno pomoč pri vprašanjih, ki bodo presegala strokovno usposobljenost sodelujočih (strokovne presoje morebitnih zavezujočih pogodb vpletenih strani in daljnosežnih posledic, ki jih le-te prinašajo). Naj na koncu še enkrat poudarim, da Športno društvo Dragomer - Lukovica pod opisanimi pogoji izdaja negativno mnenje k predlogu gradnje športno-stanovanjskega objekta in je odločno proti rušitvi obstoječih objektov brez izgradnje nadomestnih objektov, kar je bilo razbrati tudi na zadnjem, rednem občnem zboru društva, decembra 2010. Predsednik ŠD Dragomer - Lukovica Uroš Kovač Krajani Dragomerja in Lukovice za drugačno trgovino 15. 2. 2011 smo se na zboru zbrali vsi, ki si po dolgih letih čakanja želimo trgovino v naselju Dragomer. Zbrali smo se z namenom povedati izbranim občinskim predstavnikom, kaj si mislimo o edinem predlogu novogradnje, ki naj bi vključevala tudi trgovino. Razprava je bila živahna in je pokazala našo skupno željo po trgovini, a je bila velika večina prisotnih na sklepčnem zboru proti nameravani gradnji zaradi naslednjih najpomembnejših razlogov: - predstavljeni stanovanjsko-poslovni objekt zaradi velikosti in oblike ne sodi v to okolje, - naziv trgovsko-stanovanjski objekt je neustrezen, ker veliko večino objekta predstavljajo stanovanjske površine, - objekt kot tak ne ustreza Odloku o splošnih merilih in pogojih prostorskih ureditvenih pogojev za Občino Vrhnika o umeščanju objektov v prostor in je zaradi tega načrtovan nezakonito, - niso rešena glavna infrastruktura (kanaliza-cja, promet, dodaten oddelek vrtca in šole, itn. ...), kar bo še poslabšalo bivanjske razmere krajanov, - investitor ne more dobiti gradbenega dovoljenja, če občina ne odstopi 2000 m^ kakovostnega zazidljivega zemljišča za njegov zasebni projekt, - obstaja bojazen nedokončanja investicje zaradi slabe bonitete investitorja, - ni zagotovil, da bo trgovina sploh obstala, saj bo Mercator le najemnik, ker je zemljišče prodal investitorju, - vsiljevani objekt kot izgovor za trgovino ni edina možnost in smo prepričani v alternativne možnosti, ki jih občinska oblast ni proučila. Predlagano je bilo, naj župan in Občinski svet ob pomoči Odbora za trgovino proučjo tudi druge možnosti, ki obstajajo in ne nazadnje je to župan pisno potrdil civilni pobudi za trgovino že pred letom in pol. Stane Plevnik 40 NAŠ ČASOPIS Občina Log - Dragomer 28. februar 2011 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Občina LOG - DRAGOMER Dragomer, Na Grivi 5 p. p. 09 1358 Log pri Brezovici tel.: 01/75 07 700 fax.: 01/75 07 705 obcina@log-dragomer.si Na podlagi 7. in 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 97/01 - ZSDP, 27/02 - Odl. US, 110/02 - ZGo-1 in 15/03 - ZOPA), določil 4. in 5. točke Nacionalnega programa športa (Uradni list RS, št. 24/00 in 31/00), 5. člena Pravilnika o sofinanciranju športa v Občini Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 122/07, 80/09), Letnega programa športa Občine Log - Dragomer za leto 2010 (sprejet na 3. redni seji Občinskega sveta 22. 12. 2010) ter sklepa župana o objavi javnega razpisa (št. 671-6/2010 z dne 3. 12. 2010), objavlja Občina Log - Dragomer, JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE ŠPORTNIH VSEBIN IZVAJALCEV LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA NA OBMOČJU OBČINE LOG - DRAGOMER, V LETU 2011 1. NAROČNIK JAVNEGA RAZPISA: Občina Log - Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Log pri Brezovici 2. PREDMET JAVNEGA RAZPISA: Predmet javnega razpisa je sofinanciranje športnih vsebin, ki so v javnem interesu v Občini Log - Dragomer in sicer: I. Športna vzgoja otrok, mladine in študentov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom zunaj obveznega izobraževalnega programa 1.1. Interesna športna vzgoja predšolskih otrok: "Zlati sonček" "Ciciban planinec" ostali programi, ki jih organizirajo izvajalci športnih programov za predšolske otroke 1.2. Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok: "Zlati sonček" "Krpan" "Naučimo se plavati" mladi planinec, planinska šola, planinski tabor drugi programi za skladen razvoj gibalnih sposobnosti otrok in mladostnikov 1.3. Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport (od 6 do 14 let): • cicibani in cicibanke • mlajši dečki in mlajše deklice • starejši dečki in starejše deklice 1.4. Športna vzgoja otrok s posebnimi potrebami: Občina Log - Dragomer v letu 2011 ne predvideva sredstev za sofinanciranje tovrstne dejavnosti. 1.5. Interesna športna vzgoja mladine: • programi športa, katerih namen je izboljšanje športnih znanj, zagotavljanje psihofizičnih sposobnosti mladine, odpravljanje negativnih vplivov sodobnega življenja, preprečevanje zdravju škodljivih razvad in zadovoljevanje človekovih potreb po igri in tekmovalnosti 1.6. Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport (od 15 do 18 oz.20 let): 1. kadeti in kadetinje 2. mladinci in mladinke 1.7. Športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami: Občina Log - Dragomer v letu 2011 ne predvideva sredstev za sofinanciranje tovrstne dejavnosti. 1.8. Interesna športna dejavnost študentov: • programi športa, ki so dopolnilo intelektualnemu delu študentov in pripomorejo k polnejši uresničitvi človeka, bogastvu njegovega telesnega in duševnega zdravja ter integriteti osebnosti II. Športna rekreac^a programi vadbe v različnih športnih panogah III. Kakovostni šport programi priprav in tekmovanj ekip in posameznikov, registriranih športnikov, ki nimajo objektivnih strokovnih, organizac^-skih in materialnih možnosti za vključitev v program vrhunskega športa in ki jih program športne rekreac^e ne zadovoljuje, so pa pomemben dejavnik razvoja športa IV. Vrhunski šport Občina Log - Dragomer v letu 2011 ne predvideva sredstev za sofinanciranje tovrstne dejavnosti. V. Šport invalidov Občina Log - Dragomer v letu 2011 ne predvideva sredstev za sofinanciranje tovrstne dejavnosti. VI. Športni objekti Na podlagi Meril za vrednotenje športa v Občini Log - Dragomer, se upravljavcem športnih objektov občinskega pomena iz 6. točke prej omenjenih meril sofinancira objekte, ki jih lahko uporabljajo vsi občani - v času, ko se na teh objektih ne izvaja letni program športa. VII. Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu Občina Log - Dragomer sofinancira izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev, ki delajo pri izvajalcih športnih programov v Občini Log - Dragomer in se obvežejo, da bodo pri teh izvajalcih opravljali strokovno delo še najmanj tri leta ter izpopolnjevanje strokovnih delavcev, ki delajo pri izvajalcih športnih programov v Občini Log - Dra-gomer že najmanj eno leto. Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov poteka s sodelovanjem Inštituta za šport in OKS-ZŠZ. VIII. Velike mednarodne, državne, medobčinske in občinske športne prireditve Občina Log - Dragomer sofinancira materialne stroške športnih prireditev, ki jih opredeljuje 52. člen Zakona o športu, medobčinske in občinske prireditve, ki imajo namen pospeševati motivac^o za šport in športno aktivnost ter imajo promoc^ski učinek na šport, gospodarstvo in turizem. Med te prireditve se ne štejejo šolska športna tekmovanja. IX. Informac^ski sistem na področju športa Občina Log - Dragomer v letu 2011 ne predvideva sredstev za sofinanciranje tovrstne dejavnosti. X. Delovanje društev in športnih zvez, ki opravljajo na ravni lokalne skupnosti stro-kovne,organizacqske in razvojne naloge v športu Občina Log - Dragomer s sredstvi za kritje osnovnih materialnih stroškov in plačilo storitev, povezanih z njihovo dejavnostjo, sofinancira delovanje športnih društev in zvez, ki na občinski ravni opravljajo strokovne, organizac^ske in razvojne naloge v športu. 3. SUBJEKTI, KI SE LAHKO PR^AV^O NA JAVNI RAZPIS: Izvajalci letnega programa športa v Občini Log - Dragomer so: • športna društva; • zveze športnih društev, ki jih ustanovno društva za posamezna območja oziroma športne panoge; • zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizac^e, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa; • vrtci in osnovne šole; • ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu in so splošno koristne in neprofitne; • organizac^e invalidov, ki izvajajo športni program za invalide. 4. POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI IZVAJALCI ŠPORTNIH VSEBIN: Na razpisu lahko sodelujejo izvajalci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: • biti najmanj devet mesecev registrirani s sedežem v Občini Log - Dragomer v skladu z veljavno zakonodajo in izvajati programe, namenjene občanom Občine Log - Dragomer; • imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizac^ske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti. Športna društva in zveze imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju letnega programa športa. Občinska proračunska sredstva, namenjena športnim vsebinam, lahko izvajalci pridobio le na osnovi kandidature na javnem razpisu. Posamezni izvajalci športnih vsebin lahko s svojimi programi za občinska proračunska sredstva kandidirajo za posamezne vsebine le enkrat letno. Športne zveze lahko kandidirajo za sredstva le na podlagi tistih športnih programov, ki jih izvajajo same in ki jih posamezna društva, članice športne zveze, ne vključujejo v svoje programe, s katerimi kandidirajo za sredstva. 5. VIŠINA RAZPOLOŽLJIVIH SREDSTEV: Višina sredstev razpisa po sprejemu Proračuna Občine Log - Dragomer za leto 2011 je 37.800 €. Sredstva bodo na podlagi Letnega programa športa Občine Log - Dragomer za leto 2011 namenjena za: I. Športno vzgojo otrok, mladine in študentov, ki se prostovoljno ukvarja s športom zunaj obveznega izobraževalnega programa 55,50 % in sicer: 1.1 Interesna športna vzgoja predšolskih otrok 2,00% 1.2 Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok 15,00% 1.3 Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport 20,00% 1.4 Športna vzgoja otrok s posebnimi potrebami 0,20% 1.5 Interesna športna vzgoja mladine 3,00% 1.6 Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport 15,00% 1.7 Športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami 0,30% 1.8 Interesna športna dejavnost študentov 0,50% II. Športno rekreac^o 9,50% III.Kakovostni šport 8,00% IV.Vrhunski šport 0,00% V. Šport invalidov 0,00% VI. Športne objekte 3,00% VII. Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu 2,50% VIII. Znanstveno-raziskovalna dejavnost 0,00 % IX. Založniška dejavnost 0,00 % X.Velike mednarodne, državne, medobčinske in občinske športne prireditve 3,00% XI. Informac^ski sistem na področju športa 0,00% XII. Delovanje društev in športnih zvez, ki opravljajo na ravni lokalne skupnosti strokovne, organizac^ske in razvojne naloge v športu 18,00% 6. MERILA ZA VREDNOTENJE ŠPORTNIH VSEBIN: Merila za vrednotenje športnih programov so določena s Pravilnikom o sofinanciranju športa v Občini Log - Dragomer. 7. DOLOČITEV OBDOBJA, V KATEREM MORAJO BITI PORABLJENA SREDSTVA: Sofinancirajo se programi, ki se bodo izvedli v letu 2011. Rok za porabo sredstev je 31. 12. 2011. Sredstva niso prenosljiva. 8. ROK IN NAČIN ZA PREDLOŽITEV VLOG: Z zbiranjem vlog na Javni razpis pričnemo v ponedeljek, 28. 2. 2011. Predlagatelji morajo vloge oddati kot priporočeno pošiljko po pošti na naslov Občina Log - Dragomer, p. p. 09, Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Log pri Brezovici, najkasneje z datumom 14. 3. 2011 ali osebno dostaviti na sedež Občine Log - Dra-gomer, Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Log pri Brezovici, najkasneje do 12. ure tega dne. Vloga mora biti izdelana na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentac^e ter vsebovati zahtevane priloge. Nepravočasno oddane vloge ne bodo upoštevane. Vloga v zaprti kuverti mora biti označena z imenom in naslovom predlagatelja, v spodnjem levem kotu pa opremljena s pripisom »Razpis - šport 2011«. 9. DATUM ODPIRANJA VLOG: Odpiranje vlog bo komis^a za vrednotenje športnih vsebin opravila po preteku razpisnega roka. V primeru nepopolno izpolnjenih vlog s pomanjkljivo dokumentac^o bodo predlagatelji pozvani, da v roku 8 dni vlogo dopoln^o. Nepopolne vloge, ki jih po določenem roku predlagatelj ne dopolni, se s sklepom Občine Log - Dragomer zavržejo. 10. DODATNE INFORMACUE: Vse dodatne informac^e v zvezi z razpisom so vam na voljo na Občini Log - Dragomer, Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Log pri Brezovici, po telefonu 750 77 03, oziroma po elektronski pošti obcina@log-dragomer.si. 11. RAZPISNA DOKUMENTACUA: Razpisno dokumentac^o lahko zainteresirani dvignejo na sedežu Občine Log - Dra-gomer, Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Log pri Brezovici, od dneva objave javnega razpisa do dneva, ko se izteče rok za oddajo vlog. Razpisna dokumentac^a je objavljena na spletni strani www.log-dragomer.si in jo je možno dobiti tudi po elektronski pošti. 12. IZID JAVNEGA RAZPISA: Predlagatelji programov bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v roku 30 dni po preteku rokov za pritožbe. Številka: 671-6/2010 Datum: 28. 2. 2011 OBČINA LOG - DRAGOMER ooo Občina LOG - DRAGOMER Dragomer, Na Grivi 5 p.p. 9 1358 Log pri Brezovici Tel.: 01 / 75 07 700 Fax.: 01 / 75 07 705 e-naslov: obcina@log-dragomer.si Uradne ure: Ponedeljek: 9.00-12.00 Sreda: 9.00-12.00 in 14.00-16.00 Petek: 9.00-12.00 Tajništvo ima uradne ure vsak dan med poslovnim časom. Uradne ure urbanistke so v sredo med 15. in 16. uro, ob predhodnem naročilu stranke, se lahko uradne ure podaljšajodo 17. ure. 28. februar 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani NAŠ ČASOPIS 41 Pravo za občane Koliko znaša pravična odškodnina za nepremoženjsko škodo? Pozorni bralci Našega časopisa se bodo gotovo spomnili, da sem o knjižni uspešnici s področja prava že pisal v Našem časopisu daljnega leta 2001. Pravo se razv^a, saj je odraz medčloveških odnosov. Še posebno, kadar gre za (ožje) področje odškodnin, ki posegajo na nepremoženjsko škodo. Zato v tem prispevku ne bom pisal o drugih oblikah škode (npr. navadna škoda, ki je preprečitev povečanja premoženja ali o izgubljenem dobičku (člen 132 Obligac^skega zakonika, v nadaljevanju OZ)). Osredotočil se bom zgolj na nepremoženjsko škodo, ki je po zakonski regulativi povzročitev telesnih ali duševnih bolečin ali strahu drugemu ter okrnitev ugleda pravne osebe. Ko sem pred desetimi leti pisal prikaz predhodnice te knjige1, sem kar domneval, da bomo čez čas prejeli ažurirano delo, izredno koristen pripomoček - zbirko za vsakdanjo prakso tistim, ki se vsak dan ukvarjamo s tovrstnimi škodnimi primeri, pa najsi gre za sodnike, odvetnike, tožilce, pravobranilce, študente prava, zavarovalne agente itn. Tudi navadnemu državljanu tovrstni izčrpni pregled sodne prakse glede dosojanja denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo v sodni praksi Vrhovnega sodišča RS (harmoniziranega na ravni EU in Sveta Evrope) ne bo na odmet. Čeprav primeri in objava uveljavljene sodne prakse slovenskega Vrhovnega sodišča glede presoje pravične odmere denarne odškodnine za nepre-moženjsko škodo (zaenkrat še) niso formalni pravni vir po domačem pravu, pa ne gre zanikati, da prav enotna sodna praksa sodišč daje argumentirano oporo za razlago pravnih standardov, kot je pojem nepremoženjske škode po vzoru anglosaksonskega prava (common law), ki vedno bolj prodira v slovenski pravni red in predvsem sodno prakso. Prav enotna sodna praksa sodišč daje argumentirano oporo za razlago pravnih standardov, pri čemer je treba kritično opozoriti, da pojem nepremoženjske škode ni združljiv z nikakršno tarifo ali tabeliranjem ustreznih odškodnin za posamezne pravno priznane oblike tovrstne škode. Vendarle pa so zbirke sodne prakse instančnih sodišč v praksi nepogrešljivo okvirno vodilo, ki služi kot pomembna usmeritev sodnikom, prizadetim oškodovancem in vsem tistim, ki se v tovrstnih postopkih aktivno vključujemo. Zato se prav pri odmeri pravične odškodnine za nepremoženjsko škodo še izraziteje »teoretično-pravnim« izhodiščem ob bok postavlja spremljanje sodne prakse ter posledično poskusi sistematičnega prikaza višine prisojenih denarnih odškodnin v podobnih primerih nastanka in utrpele nepremo-ženjske škode. Predmetna publikac^a zajema sistematični pregled sodne prakse za obdobje zadnjih desetih et.2 1. OBSEG IN STRUKTURA KNJIGE: V primerjavi s prejšnjo knjigo je ta novejša, obširnejša (obsega 1.315 strani), je večjega formata, tudi preglednejša. Knjiga se začne z iskreno zahvalo za podporo in pomoč vrhovni sodnici -svetnici Alenki Jelenc Puklavec in vrhovni sodnici dr. Dunji Jadek Pensa. Slednja v predgovoru pojasnjuje temeljno vprašanje, na katerega poizkuša knjiga odgovoriti. Kolikšna je pravična denarna odškodnina, v posameznem škodnem dogodku, ki upošteva izravnalni in preventivni namen odškodninskega prava? Bralec bo že v uvodu in pozneje našel obširni znanstveni aparat, kjer se (v teorii) obravnava navedena problematika. Iz kazala razberemo, da je knjiga členjena na dva dela. V prvem delu se pod naslovom Har-monizac^a na ravni EU in Sveta Evrope ter uvodna pojasnila členi devet poglav^, in sicer: Uvod, Harmoni-zac^a ureditve denarnih odškodnin za nepremoženjsko škodo, Pojasnila o obdelavi odločb, Preglednica odškodninskih primerov glede na višini prisojene odškodnine, Preglednica po starosti po poškodbenih skupinah, Preglednica povprečne mesečne neto plače na zaposleno osebo v Slovenci (le do decembra 2009, ko je le-ta znašala 957,14 EUR, op. p.), Mesečna razpredelnica srednjih tečajev BS tolarja (SIT) v primerjavi z evrom (EUR) skozi izbrana obdobja, Literatura ter Stvarno kazalo. V drugem delu je pregled sodne prakse Vrhovnega sodišča RS, ki je razvrščen v 19 skupin: Poškodbe glave in možganov, vida, sluha, zob in čeljusti, rok in ramenskega obroča, hrbtenice in reber, prsne in trebušne votline, zunanjih spolovil, okolčja in stegnenice, kolena in goleni, skočnega sklepa in stopala, kože, izguba okončin in drugih organov, sistemske bolezni, duševne motnje, posebno težka invalidnost bližnjega, smrt bližnjega, okrnitev svobode in poseg v druge pravice osebnosti. V uvodu avtorica poudarja, da se v bazo nepremoženjske škode Vrhovnega sodišča vnašajo dokumenti od leta 1990 naprej, ta knjiga pa zajema sistematični pregled sodne prakse za obdobje zadnjih desetih let. V tem času je nastala pravna reforma, ki je delno spremenila okoliščine odločanja o nepremoženjski škodi in odmeri pravične odškodnine. Stari Zakon o obligac^skih razmerjih (dalnjega oktobra 1978, op. p.) je zamenjal Ob-ligac^ski zakonik (prej ZOR, sedaj OZ 2002), ki prinaša nekaj pomembnih novosti. Na primer: kot posebno obliko nepre-moženjske škode je v 183. členu OZ dodal okrnitev ugleda pravne osebe, s čimer je uzakonil že razširjeni pojem nepremoženjske škode, nastale s kršitv^o osebnostne pravice, kot objektivno škodno kategor^o, ki je neposredno posledica škodnega ravnanja ter neodvisna od obstoja duševnih bolečin.3 Pomembno je opozorilo avtorice v uvodu, da je novost prinesla novela Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D), ki med drugim prinaša celovito reformo reviz^skega postopka pred Vrhovnim sodiščem. Tu naletimo na težavo, da je takšna zbirka lahko tudi nepopolna. Da se kot problematičen lahko izkaže občuten izpad sodne prakse VS RS v povezavi z odmerami denarnih odškodnin za nepremoženj-sko škodo pod vrednostnim pragom 40.000 EUR. Pri tem je treba vedeti, da v pravdnih postopkih za zahtevke pod 2.000 EUR novo uvedena dopuščena reviz^a v ZPP-D sploh ni mogoča (razen v delovnih sporih). Ko smo praktiki začeli uporabljati novelo ZPP-D, smo ugotovili: težje je argumentirati razloge za dopuščeno Od^lUJdnins zii ncpnemûïtnjskcï ^koda Avtorica: mag. Alenka Berger Škrk Izdajatelj: GV Založba Recenzenta: dr. Dunja Jadek Pensa in dr. Damjan Možina Naklada: 600 izvodov, Ljubljana 2010, 1.315 strani Cena: 124 EUR reviz^o, kot pa pozneje samo reviz^o, če le-ta ne dosega uzakonjenega limita 40.000 EUR.4 Za praktika bodo še posebno dragoceni podatki v knjigi o kategorizac^i telesnih poškodb po Fischerju (povzet iz nemškega pravnega modela)5, ki razvršča in kategorizira odškodninske primere.6 Fischerjev sistem kategorizira telesne poškodbe v šest glavnih skupin: - zelo lahki primeri (odrgnine, podplutbe, površinske poškodbe kože, kot so odrgnine in površinske urezni-ne, lahki izvini in drugo), - lahki primeri (rane mehkih delov brez razmika, ki bi ga bilo treba umetno združiti - šivati, enostavni zlomi brez premika - na primer zlom ko-željnice, nosnega korena, zlom rebra, enostavni izpahi in izvini sklepov, enostavne rupture bobniča, pretres možganov z zelo kratko nezavestjo, izguba enega do dveh zob, izguba enega členka na prstu), - srednje hudi primeri (srednje težki zlomi brez zapletov (tudi zlom čeljusti in celo zlom lobanjskega svoda), prelom več reber, težji izpahi s pre-trganjem vezi in trajnejšimi posledicami, pretres možganov z nekoliko daljšo nezavestjo, dobro pozdravne poškodbe trebuha (tudi izguba vranice), poškodba oči brez trajnih posledic, izguba enega prsta, izguba treh do petih zob), - hudi primeri (zlomi kosti s kom-plikac^ami in daljšim zdravljenjem in naknadnimi zdravniškimi posegi, zlom stegnenice, operac^a trebušne votline s kompliciranim potekom, odstranitev ledvice, ileus v recedivu, poškodbe oziroma prekinitev sečne cevi, fruktura grla, poškodbe oči z motnjami vida, izguba šest ali več zob), - zelo hudi primeri (zlomi ter poškodbe mehkih delov z dolgim potekom zdravljenja, bolečo oskrbo in poznejšimi bolečimi posegi, večkratnimi operac^ami, ki na koncu po nekaj mesecih zdravljenja vendarle pripeljejo do zaključka, pri čemer pa nastanejo težke trajne posledice, amputac^e, psevdoartroza velikih kosti oziroma lažni sklepi, poškodbe s posledico odvajanja blata zunaj danke (na boku oziroma trebuhu), izguba očesa oziroma obojestranska oslabitev vida, poškodbe s posledico nemožnosti oploditve, huda skaženost (npr. izguba uhlja, izguba lasišča), - izredno hudi primeri (izguba obeh očes, popolna oglušitev, zlom hrbtenice s popolno prekinitv^o stržena in ohromitv^o obeh nog, mehurja in danke, dvojne amputac^e, amputacija s fantomskimi bolečinami, druge hude trajne posledice, povezane s trajno nemočjo (strani 69 do 72)). Preveč obsežno bi bilo navajanje vseh navedenih primerov iz sodne praske ter temelja in višin denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo. 2. PREGLEDNICA ODŠKODNINSKIH PRIMEROV GLEDE NA VIŠINO PRISOJENE ODŠKODNINE: Za bralca so najzanimivejše preglednice z naslednjo vsebino: - Preglednica odškodninskih primerov glede na višino prisojene odškodnine (strani 76 do 81) Preglednica je namenjena primerjavi med podobnimi odmerami odškodnin v okviru različnih temeljnih po-škodbenih skupin. Zlasti zanimiva je primerjava najvišjih zneskov prisoje-nih odškodnin. Tako se pokaže, da je bila doslej v Sloven^i najvišja odškodnina do-sojena v višini 454 povprečnih neto plač7 na zaposlenega v RS ob izdaji prvostopenjske sodbe. Šlo je za fanta, starega 18 let, ki je utrpel katastrofalno poškodbo glave in možganov. V knjigi so členjene posamezne postavke priznane odškodnine v letu 2001 (iz naslova telesnih bolečin, strahu, duševnih bolečin zaradi skaženosti in zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti). Šlo je za impres^ski zlom leve temenske kosti, raztrganine, otekline in obtolčenine možganov, krvavitev v možganovino, zavihanje tankega črevesja, popoškodbeno božjast in kronično psihično disfunkc^o. Tož-nikova invalidnost je ocenjena na 90 %, ne more komunicirati z okoljem, omejena je možnost šolanja, poklica, reintegrac^e v primarno psihofizično okolje, ne bo mogel imeti ljubezenskih in spolnih stikov, ne more govoriti, pogosto zapada v obup in depres^o in je v celoti odvisen od pomoči matere ter vezan na invalidski voziček. Pomembno je, da je reviz^ska odločba poudarila, da je tožnik utrpel takšno katastrofalno škodo, kjer je zaradi prepletenosti telesnih, duševnih bolečin in strahu razčlenitev na posamezne oblike škode praktično nemogoča. Ko človek po pregledu več kot 1.200 strani opisanih odškodninskih primerov pogleda še tiste, ki so na koncu preglednic (poseg v druge pravice osebnosti), ugotovi, da je sodišče priznavalo nepremoženjsko škodo tudi v precej vsakdanjih dogodkih v našem okolju. Tako je ženska dobila odškodnino 55.000 (takratnih) SIT zato, ker jo je toženec udaril z roko po obrazu predvsem iz naslova intenzivnega primarnega strahu, ki ga je povzročilo toženčevo grobo in nasilno ravnanje, z možnostjo strahu, da bi se dogodek ponovil (stran 1.312). Če se spustim na nekoliko trivialno raven, je prav tako eno povprečno neto slovensko plačo sodišče dosodilo oškodovancu, ki mu je ob priložnosti ureditve meje toženec rekel: »Prase, kaj imaš iskati na moji zemlji,« ter mu zatem pljunil v obraz (stran 1.313). Enako odškodnino je sodišče doso-dilo, ko je toženec oškodovanca na javnem mestu pretepal, ga brcal ter ustil ležati na tleh. najbolj pikantna pa je zadeva, ko je tožnik moški, 20 let (leta 2003),prejel odškodnino zato, ker je toženka podala lažno kazensko ovadbo, da jo je tožnik otipaval in lizal po prsih, o čemer je pripovedovala tudi pr^ate-ljem. Najvišja in najnižja odškodnina (454 povprečnih neto plač na zaposlenega v RS - do ene plače) navajam le kot ilustrac^o. Koliko stane klofuta, izbit-je enega ali več zob itn., naj si bralci preberejo sami. Tudi tovrstne vsebine so v knjigi. Iz preglednice si lahko sami izračunate povprečne mesečne neto plače na zaposleno osebo v Slovenci (stran 87) ter mesečne razpredelnice srednjih tečajev BS tolarja (SIT), v primerjavi z evom (EUR) skozi izbrana obdobja, kot pomagalo. Kot po navadi je pri resnih znanstvenih delih navedena uporabljena literatura (strani 92 do 96) ter stvarno kazalo (strani 97 do 101). 3. SKLEP Avtorici Alenki Berger Škrk pa tudi izdajatelju in založniku GV Založba, Ljubljana velja vse priznanje za trud in vestno opravljeno delo, čeprav je (kot že v uvodu poudarjeno) knjiga po eni strani nadaljevanje prejšnjih zbirk odškodninskih primerov (GV Založba, 1995, 2001), po drugi strani pa plod raziskovalnega dela avtorice pri magistrskem štud^u s področja evropskega prava (Univerza Utrecht, Nizozemska) ter ob delu kot višja pravosodna svetovalka na Vrhovnem sodišču RS. Knjižno delo ima dodatne vsebine, saj je v prvem delu avtorica izčrpno opisala aktualen proces harmoniza-c^e ureditve denarnih odškodnin za nepremoženjsko škodo na ravni EU in Sveta Evrope, v drugem delu pa je zbrala in uredila 1.255 odškodninskih primerov v času zadnjih desetih let, kadar je bila predmet sodnega spora višina odškodnine za nepremoženj-sko škodo. Zbrana sodna praksa, ki jo je v okviru reviz^skega presojanja obravnaval civilni oddelek Vrhovnega sodišča RS, je razvrščena v 19 temeljnih poškodbenih skupin glede na vrste poškodb, znotraj skupin pa glede na višino prisojene odškodnine. Slovenska sodna praksa zadnjih desetih let je pokazala, da je pri odločanju o višini odškodnine za nepremoženj-sko škodo najpomembnejše vrednotenje v vsakem posamičnem primeru. Nikakršnih preglednic ali tarif ni. Pa vendar so prikazani primeri lahko vsakomur, ki se ukvarja s tem področjem, vodnik pri temeljni orientac^i, v kakšnih gabaritih (glede temelja kot višine zahtevkov) naj se giblje. Zato ocenjujem, da je avtorica odgovorila na glavno vprašanje: »Kako v denarju ovrednotiti psihično in fizično trpljenje?« Doc. dr. Bojan Kukec, odvetnik na Vrhniki 1 Takrat so gradivo Vrhovnega sodišča RS zbrali in uredili mag. Dunja Jadek Pensa in še tr^e soavtorji, tokrat pa so v prikazanem delu dr. Dunja Jadek Pensa in dr. Damjan Možina recenzenti. 2 Zajeti so vsi tisti odškodninski primeri, ki še niso bili obravnavani v omenjeni zadnji zbirki sodne prakse iz leta 2001 oziroma jih je obravnaval civilni oddelek Vrhovnega sodišča v obdobju od drugega polletja leta 2000 do prvega polletja 2010. 3 Avtorica (stran 19) tudi opozori, da je slovenska ureditev ustreznejša kot po- polna opustitev objektivno-subjektivnega koncepta, kot je svoj odškodninski sistem zasnoval novi hrvaški Zakon o obveznim odnosima (ZOO/2005). Iz lastnih izkušenj, ko sem predaval hrvaškim kolegom v Zagrebu in Splitu, sem zaznal, da imajo s tako širokim konceptom osebnostnih pravic velike težave, saj so odstopili od (še vedno) slovensko sprejetega načela »numerus clasusus«, kar pomeni, da so pravno priznane škode zgolj tiste, ki so naštete v OZ. Njihova sodišča so zato »zasuta« s tovrstnimi tožbami. Po moji sodbi so šli preširoko in slišati je že prve glasove, da se bodo morali vrniti bližje prejšnji urediti, podobno slovenski. 4 Leta 2009 je bilo v civilnem oddelku VS RS vloženih 292 predlogov za dopustitev reviz^e, od tega je do 27. 5. 2010 ostalo nerešenih 23 odškodninskih zadev, od vseh pa je le v šestih zadevah VS RS s sklepom dopustilo reviz^o glede vpra- šanja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo - poenostavljeno rečeno: Sta dve bistveni določili , ki ju je treba izkazati: različna sodna praksa ter pravna pomembnost zadeve za razvoj odškodninskega prava. 5 Že v letu 1977 je v naš sistem tovrstno metodo teoretično prenesel prof. dr. Lojze Ude. 6 Glej strani 69 do 75 knjige. Upoštevaje zadnje statistične podatke bi danes odškodnina znašala 449.006 R, če vemo, da eu: decembru 2010 989'E je povprečna mesečna plača v gospodarst EUR (vir: SURS). vu RS znašala v 42 NAŠ ČASOPIS Skupne strani 28. februar 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Inž. Marko Popit, predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Vrhnika, ki letos praznuje 35-letnico nastanka: »S poštenim delom lahko dobro živiš, ne moreš pa v enem letu zaslužiti za celo življenje!« Kriza, s katero se že dve leti otepamo, je zelo načela tudi slovenske obrtnike in male podjetnike. Mnogi, predvsem povezani z velikimi gradbenimi sistemi, so znašli v bankrotu, drugi so odpustili večino delavcev in zmanjšali obseg poslovanja na raven, ki ga lahko še obvladajo s skromnimi finančnimi resursi, kajti tudi banke niso več tako »radodarne« s posojili, kot so bile pred izbruhom krize. Dva največja gradbena sistema, SCT in Vegrad, sta klonila in za sabo potapljata množico obrtnikov in podjetnikov, ki so kot podizvajalci opravili dela na objektih, kjer sta bili podjetji glavna izvajalca. Obrtniki in mali podjetniki zdaj čakajo na drobtinice, ki jih bodo morda dobili bodisi po poti prisilne poravnave bodisi iz stečajne mase obeh podjety. V stečajih pa so se znašla tudi druga velika gradbena podjetja, kar ima pomembne multiplikativne učinke na poslovanje podizvajalcev, ki ostajajo brez dela in plačil za že opravljeno delo. Med obrtniki in malimi podjetniki je globoko usidrano mišljenje, da država z svojimi ukrepi ekonomske politike gospodarskemu sektorju ne namenja temu dovolj skrbi in se še vedno mačehovsko obnaša do njega. Zato javno opozarjajo, da nas iz krize ne bodo izvlekle zdrahe in afere, ampak ustvarjalno, trdo in vztrajno delo, podjetniška iniciativnost in poslovno ravnanje, dobiček in ne izguba, odličnost in kakovost, znanje, poštenost, čast in etičnost. To so vrednote, ki so žal v Slovenci iz dneva v dan bolj zanemarjene. K temu dodajajo, da je v državi, kjer je siva ekonomka postala »socialni korektiv«, kjer je pošteno zaslužiti greh, kjer ni kaznovan tisti, ki ne plača v roku, kjer se vse več ljudi in podjety zanaša na pomoč iz proračuna, zagotovo ni vse prav. Zagotovo pa tudi ni vse narobe, kot poskušajo dokazovati vsi tisti, ki se z vsemi silami bor^o proti kakršnim koli spremembam in poskušajo restavrirati stare odnose in stare navade. Podjetniki smo za spremembe, vendar za spremembe, ki bodo sprostile in motivirale podjetniško iniciativnost in ustvarjalnost. Iz krize nas ne more rešiti iz dneva v dan bolj prazen proračun države! Nujni so ukrepi, ki bodo takoj sprostili podjetniško aktivnost in pospešili rast podjety, razbremenili gospodarstvo, davčno podprli investic^e in zaposlovanje in zmanjšali obremenitev gospodarstva! Ustaviti je treba plačilno nedisciplino, zmanjšati sivo eko-nom^o, sprostiti trg delovne sile in zagotoviti delovanje pravne države! Tudi pri nas se je v zadnjem desetletju dvajsetega stoletja in prvem desetletju enaindvajsetega zgodila »tiha revoluc^a«. Struktura gospodarstva se je bistveno spremenila, razpadla je večina velikih gospodarskih gigantov in konglomeratov, namesto njih in ob nekaterih, ki so preživeli prvi val podjetniške revoluc^e, pa se je pojavilo nekaj deset tisoč novih podjety in podjetnikov. Skupaj jih je danes v Slovenci več kot 130 tisoč, med njimi tudi veliko takšnih s potencialom rasti, saj imajo izviren izdelek ali storitev. In kako pospešiti rast teh podjety? V zbornici pravdo, »da bi morali razviti poslovno okolje, ki bo podjetništvu in podjetnikom pr^azno. Izkoristiti moramo visoko stopnjo inovativnosti, ki jo na mednarodnih letvicah dosegamo zadnja leta. Spodbuditi in razviti aktivne strategie povezovanja podjetnikov za nastop na tujih trgih in oprostiti dela dajatev vse, ki izvažajo. Omogočiti moramo normalno delovanje trga dela ob hkratnem izboljšanju razmer za delo, za napredovanje, spodbuditi lojalnost in pripadnost ter osebno rast zaposlenih. Povečati dostopnost strokovnjakov in podjetniškega menedžmen-ta, ki zna voditi podjetja do mednarodnih razsežnosti, ter razviti izobraževalni sistem, ki bo kadre pripravljal za ustvarjalno in inovativno delo. Da bi bila Slovenca bogata, da bi ustvarjali visoko dodano vrednost, moramo vsi, tako delavci kot podjetniki, zaslužiti mnogo več kot doslej. Usmeriti se moramo v končne izdelke in razviti nekaj zmagovalnih blagovnih znamk. Poleg tega pa mora država z davčnim sistemom spodbuditi odpiranje novih delovnih mest in investic^e, sprostiti finančni trg in vlaganja narediti zanimiva tudi za tuji kapital. Če to zagotovimo malim gospodarskim subjektom in med njimi podjetjem s potencialom rasti, potem bodo v času ponovne hitre rasti slovenskega gospodarstva tudi vse druge reforme bistveno manj boleče in tudi lažje izvedljive«. Tako razlagajo v Obrtno-podjetniki zbornici Slovence svoje cilje. Zato pa bi morali nemudoma urediti plačilno disciplino in sivo ekonomko, ki sta rak rana v naši družbi. Zapisali so, da je treba nemudoma najti pot in sredstva za spopad s plačilno nedisciplino, ki grozi s propadom tisočem slovenskih podjet^ in z brezposelnostjo deset tisočem zaposlenih, za obračun s sivo ekonomko in delom na črno, ki dejansko pomeni hudo stopnjo državljanske nepokorščine, z delovanjem bolj fleksibilnega trga dela, z uveljavitv^o pravne države previdnejši. Pri nas smo bili previdnejši tudi zato, ker so staremu očetu po vojni nacionalizirali njegovo delavnico na Logu. Sčasoma se je tudi v družbi spremenil odnos do obrtništva? Počasi, zelo počasi se je spreminjal ta odnos. Čeprav so se pogoji za delovanje obrti liberalizirali, pa so se zasebni obrtniki vseskozi soočali z različnimi ovirami v razvoju in tudi z nesmiselno miselnostjo med ljudmi, da so sami zajedavci, ki ne plačujejo davkov, ali pa se jim izmikajo kjer se le da, odirajo ljudi, jih goljufajo itn. Toda med njimi ne boste našli primerov, ki smo jim priče danes, ko sodobni menedžerji kupujejo tovarne, še prej pa jih osiromašio, da bi jih kupili čim ceneje, mečejo ljudi na ceste in prav nič jim ni mar za bedo, ki jo povzročajo. To so ljudje, ki niso niti povohali notranjosti delavnice ali tovarne, vse gledajo le skozi številke, ne pa kaj se skriva z njimi. (kjer so v mnogočem prav samostojni podjetniki in mikropodjetja še vedno zapostavljeni in v neenakopravnem položaju z drugimi pravnimi in fizičnimi osebami). O tem smo se pogovarjali tudi z Markom Popitom, predsednikom Območne obrtno-podjetniške zbornice Vrhnika. Pred petintridesetimi leti so se v svoje združenje povezali tudi obrtniki tedanje Občine Vrhnika, ki je takrat sicer slovela še po razviti usnjarski, lesarski, elektro in kemični industrii. Delo v tovarni je bilo prestižno, obrt pa je capljala za razvojem in ni imela zadostne družbene podpore. Kako je nastajalo povezovanje obrtnikov? Najprej so se obrtniki kot nekakšna sekc^a znašli pod dežnikom tedanje Socialistične zveze delovnega ljudstva. S spremembami okoliščin, pa tudi s širšim družbenim spoznanjem, da je treba obrti namenjati v razvojnem pomenu več skrbi, je nato iz združenja obrtnikov nastala obrtna zbornica in za njo zdajšnja oblika organiziranosti obrtnikov in malih podjety - Območna obrtno-podjetniška zbornica. V prejšnjem sistemu oblasti niso bile naklonjene zasebni pobudi in na njej temelječem razvoju obrtništva, saj so povsod videli nevaren kapitalizem. Razvoj zasebnih obrtnih delavnic so dejansko onemogočale s predpisovanjem dovoljene kvadrature za delavnico, s številom zaposlenih in mačehovskim odnosom do obrtnikov na področju pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja. V sredini sedemdesetih let je moj oče gradil novo delavnico, vendar bi zaradi predpisov lahko obsegala le 75 kvadratnih metrov. Togo zapoved je zaobšel tako, da je zgradil več manjših objektov. V tistem času sicer niso več podirali delavnic, vendar tistega, ki ga enkrat kača piči, postane Obrtniki, ki imajo večinoma status samostojnega podjetnika, so nekakšni mojstri za vse v proizvodnem in poslovnem procesu, vsaka poslovna odločitev pa prinaša s sabo tudi tveganje, saj zanjo odgovarja z vsem premoženjem? Tako je. Za vse, kar počnem, odgovarjam ne le z denarjem na računu, ampak tudi z delavnico in hišo, če bi bilo treba. Družbe z omejeno odgovornostjo, ki jih imamo tudi v obrtno-podjetni-ški zbornici, le s premoženjem družbe. Sicer pa si mali podjetniki in obrtniki res ne moremo privoščiti rež^e, saj bi bile naše storitve predrage. Zato delamo praktično ves dan. So pa zdajšnje razmere zares neznosne in ne omogočajo normalnega razvoja in življenja. Še zlasti obupujejo podizvajalci v gradbeništvu, ki zaradi plačilne nediscipline, prisilnih poravnav in stečajev ostajajo brez vsega. V nevarnosti se je znašlo premoženje, ki so ga ustvarjale tri generac^e ljudi. Nekateri so čez noč ostali brez vsega. Fantje delajo samomore, drugi iščejo vse mogoče možnosti za rešitev. Na območju vaše zbornice za zdaj ni čutiti prevelikega osipa obrtnih delavnic in malih podjetý, čeprav verjetno kriza udarja po vseh? V našo območno zbornico, ki deluje v občinah Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer, je vključenih skupaj 686 obrtnikov in družb z omejene odgovornostjo. Borovnica ima 92 obrtnikov, Log - Dragomer 105, Vrhnika pa 489. Skupaj nas je torej 686. 134 je družb z omejeno odgovornostjo in 552 samostojnih podjetnikov. Tako imamo, denimo, 72 prevoznikov, 85 kovinarjev, 46 avtomobilskih servisov, 48 gostincev in živilcev, 58 inštalaterjev - energetikov, 143 gradbincev itn. Lani je 72 obrtnikov prenehalo z dejavnostjo, na novo pa je bilo registriranih 60 samostojnih podjetnikov. Opažamo, da nekateri podjetniki, se razbremenili, ponujajo svojim zaposlenim, da preidejo v status samostojnega podjetnika, kar je na neki način zmanjševanje zaposlenih, vendar brez ovir in stroškov, ki jih vsebuje de-lovno-pravna zakonodaja. Takšen način zmanjševanja zaposlenih zaradi poslovnih razlogov je izhod v sili, kajti odpuščanje delavcev, pa tudi zaposlovanje novih, je v naši zakonodaji preveč togo urejeno in ovira nastanek fleksibilnega trga dela. Toda na zavodih za zaposlovanje so množice ljudi, ki ne vedo, ne kod ne kam! In hkrati morate dodati, da marsikdo med njimi ni pripravljen prevzeti dela, ki se mu ponuja. Ljudje so na zavodu, dob^o nadomestilo in s še socialnimi podporami dob^o več, kot če bi bili zaposleni. Mnogi hočejo biti na zavodu, da do-b^o nadomestilo, hkrati pa delajo na črno, nam nelojalno konkurirajo, država pa od njihovega dela na črno ne dobi nič. Če so dobri, si v do-glednem času ustvar^o zadosten kroga strank in tudi po izgubi pravic na zavodu delajo naprej na črno. Cene njihovih storitev pa niso bistveno nižje od obrtnikov, ki redno plačujejo vse dajatve, izdajajo račune za opravljeno delo in jamčio za kakovost storitve. Skoraj deset miliard evrov se obrne na sivem trgu, kar ni le nelegalna konkurenca vsem tistim, ki delajo legalno, temveč pomeni tudi višjo obremenitev vseh, ki plačujejo davke in prispevke, saj tako velik obseg sive ekonomie pomeni tudi velik izpad prihodkov javnih blagajn. Kaj storiti? Naša zbornica je predlagala splet ukrepov, kako se lotiti omejevanja sive ekonomie. Predlog zakona o preprečevanja dela in zaposlovanja na črno je bistveno bolšji od dosedanjih ukrepov na tem področju. Kljub temu pa bi morali še zmanjšati izjeme, ki se ne štejejo kot delo oziroma zaposlovanje na črno, v večji meri mora postati naročnik dela in ga vzpodbujati, da se ne bo posluževal dela na črno. Naša zbornica tudi predlaga, da se spremeni zakon o graditvi objektov v lastni žirii ali pa naj velja takšen način gradnje le za manjše, pomožne objekte do največ 20 kvadratnih metrov površine. Dobro bi bilo tudi, če bi na novo določili obseg dopolnilnih dejavnosti na kmetiah, ki morajo biti vezane na primarno kmetisko dejavnost - tako imajo urejeno tudi v Avstrii in v Italii -, vse druge dejavnosti, ki jih zdaj kmetje opravljajo kot dopolnilne, pa naj se opravljajo kot klasične pridobitne dejavnosti, v statusni obliki samostojnega podjetnika ali gospodarske družbe, torej pod enakimi pogoji, kot to počno drugi gospodarski subjekti. In še na nekaj je treba opozoriti. Le z represivnimi ukrepi ne bo mogoče zmanjšati obsega sive ekonomie. Po oceni naše zbornice bi lahko k redu na tem področju veliko prispevale sti-mulacie za vse državljane. Temu pravimo, da »vsak račun šteje«. Zato bi morali doseči samokontrolo med državljani na eni strani in na drugi nagraditi državljane za poslovanje z računi. Zato predlagamo, da se povsem na novo uredi obdavčitev dohodkov državljanov, torej dohodnina, in to tako, da je v načelu vsak evro obdavčljiv, razen, ko se njegova poraba izkaže z verodostojno listino. Z računom ali pogodbo. Na tak način bi lahko naredili največ za zmanjševanje sive ekonomie in jo spravili na raven, kakršno imajo, denimo, v Švici in v Avstrii. Če bi spremenili družbeno ozračje do tega problema, se ne bi slabo počutil tisti, ki zahteva račun od obrtnika, ampak tisti, ki ga ne izda. 28. februar 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani NAŠ ČASOPIS 43 Katere bistvene sprememba predlagate na področju delovno-pravne zakonodaje? Pri tem boste zagotovo trčili na ostre ugovore sindikatov, ki so proti vsakim spremembam? Sindikati se z vsemi močmi upirajo spremembam delovno-pravne zakonodaje, kar ni dobro in duši gospodarski razvoj. Mi se zavzemamo za, da zakonodajalec z zakonom ureja le minimalne pravice iz delovnih razmer^. Zato predlagamo, da se skrajša odpovedni rok, če odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delodajalec, na 30 dni, če ima delavec manj kot 15 let delovne dobe pri delodajalcu. 60 dni pa naj bi bil rok, če ima delavec najmanj 26 let delovne dobe pri delodajalcu. K našim zahtevam sodi tudi znižanje odpravnine delavcu, če se z njim prekine pogodba iz poslovnih razlogov ali zaradi njegove nesposobnosti. Odpravnino naj bi tudi ob odpovedi enotno znižali na eno petino osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri njem več kot eno leto. Hkrati pa bi morali še letos ustanoviti tripartitni sklad za odpravnine. Dobro bi bilo tudi, če bi ob spremembah zakonodaje razmislili o de-finic^i »starosti«, s katero opredeljujemo starejšega delavca, predvsem pa, ali je še ustrezno določeno, da zakon določa pravice, ki zaradi stroškov pomembno vplivajo na zaposljivost starejšega delavca. Mislim na dodatek za minulo delo, letni dopust, odpravnino ob upokojitvi, saj so to za delodajalca veliki stroški. Najhujši problem je ta čas v plačilni nedisciplini. Najbolj jo občutno mi-kro- in mala podjetja, predvsem tista, ki so podizvajalci pri večjih podjetjih, kajti ponekod so se plačila dobesedno ustavila. Vlada se sicer zaveda problema, tudi ukrepa, vendar po mnenju Obrtniško-podjetniške zbornice ne dosega želenih rezultatov. Ukrepati bi morali že zdavnaj, saj so zamude pri plačilih že dolgo znan pojav v Sloven^i. Pa očitno tudi drugod po Evropi. Zato je Komis^a Evropske un^e izdala direktivo o 30-dnevnem plačilnem roku, ki jo je treba implementirati v Slovenci. Najprej je po našem mnenju treba uzakoniti obvezen pobot, ki naj bo vsakih 60 dni in v katerem bo treba pr^aviti vse zapadle terjatve. Spremeniti je treba insolvenčno zakonodajo tako, da se ukine zakonska prisilna poravnava ali pa se na drugi sistemski način uredi zaščita in pravice malih upnikov. Po našem predlogu izvršba naj ne bi zadržala izplačila, neplačevanja podizvajalcev pa naj se uredi pri javnih naročilih tako, da naročnik neposredno plačuje podizvajalcem v celotni verigi. V zadnjem času je vlada bolj prisluhnila našim predlogom, jih vključuje v svoje ukrepe in zakonski material, vendar mora marsikaj sprejeti še parlament, njegovi mlini pa meljejo počasi. Predlagali ste tudi podaljšanje veljavnosti zakona o delnem povračilu nadomestila za plače v času krize? Že v lanskem jul^u smo to naredili, saj je naša zbornica že takrat zaznala vse večje probleme v gradbeništvu, ki je dandanes zares v krizi. Zakon, ki je bil sprejet pred dvema letoma, je namreč koristil predvsem večjim podjetjem, v bistveno manjši meri pa so ga koristili majhni podjetniki. Denar, ki je bil namenjen za nadomestila plač, pa ni bil izkoriščen. Zdaj bi ta ukrep koristil predvsem gradbincem za subvencioniranje čakanja na delo, saj bi omogočil delodajalcem, da bi s svojimi obstoječimi kadri prebrodili krizo. Če se povrneva na nekatere specifičnosti dela v obrti, se postavlja vprašanje, zakaj se ljudje neradi odločajo za zaposlitev pri obrtniku in raje delajo v tovarni? Zagotovo ne zaradi plač, saj so praviloma plače pri nas višje. Pred časom sem ponujal delavcu iz Kovinarske zaposlitev pri meni in za polovico višjo plačo, kot jo je imel tam. Ni hotel sprejeti moje ponudbe. V Kovinarski je delal osem ur in po končanem delavniku je bil prost in svoboden. Pri obrtniku ne moreš tako natančno končati delavnika kot v tovarni. Lahko tudi dela na črno. V preteklosti je bilo delo v tovarni zagotovljeno, varno, v obrti pa je bilo več tveganja. No, kakor koli že, danes je človek brez službe, jaz pa še zmeraj delam s svojimi sodelavci.. In kako zase obračunavate mesečno plačo? Za zaposlene velja takšen sistem kot drugje. Bruto plača, prispevki in nato neto plača. Lastnik obratovalnice in podjetnik pa nimata plače, ampak plačujeta prispevke glede na ustvarjeni dohodek. Mene v bistvu davkar^a uvrsti, glede na višino dobička, v razred za plačilo prispevkov. So pa plače dejansko preveč obremenjene pri nas. Če dobi delavec 2.000 evrov bruto plače, znaša njegov neto osebni dohodek 1.100 evrov, kar je v primerjavi z drugimi v Evropi zares veliko. Sicer pa težko dobimo delavce, čeprav so plače boljše kot v tovarnah. Mladi ne bi bili radi umazani, ampak bi v glavnem vsi šli na gimnaz^e in nato še naprej študirali. Če bo šlo tako naprej, bomo imeli le družboslovce, trgovce, ljudi, ki bodo poslovali s kovčki in mobiteli. Le kdo bo pa delal in ustvarjal novo vrednost, me zanima? Kar poglejte v naše poklicne šole. Ne dobiš več Slovenca, ki bi se šolal za gradbenega delavca, kovinarja Zato pa prihajajo k nam, predvsem v gradbeništvo, skupine delavcev iz nekdanjih jugoslovanskih republik, ki opravljajo takšna dela? Organizira jih »gazda«, človek, ki je navadno že dalj časa v Slovenci, jih pripelje sem in nato delajo v nemogočih razmerah in brez vsake varnosti na deloviščih. »Gazde« so navadno registrirani kot podjetniki in delavce prodajajo na posameznih projektih. V resnici nimamo slabe zakonodaje v takih primerih, veliko papirjev potrebuješ, če hočeš zaposliti delavca, a sem na lastne oči videl, kako preprosto in z lahkoto so »gazde« prihajali do delovnih dovoljenj in zaposlovali ljudi. Hudo mi je smrdelo na korupc^o. Sam pa sem imel kar precej težav z vsemi dovoljenji za enega človeka z juga. V kakšno pomoč pa je lahko obrtnikom občina? Sistem financiranja lokalne samouprave je postavljen tako, da so občine odvisne od števila prebivalcev, po glavarini, ne pa tudi od gospodarske dejavnosti. Razen nadomestila za stavbno zemljišče v bistvu ne dob^o od obrti in podjetnikov ničesar. Pa vseeno so se v nekaterih občinah v prejšnjem obdobju zelo potrudili in ustvarili z obrtnimi conami ustrezne pogoje za razvoj obrti in industrie. Če pogledate sosednjo logaško občino, lahko vidite, kaj lahko stori občina, ki noče postati le spalno naselje, ampak se tudi industr^sko razvrati ter omogočati svojim ljudem, da dob^o zaposlitev. Na Vrhniki nobene industr^ske ceno nismo razvili do konca, propadel je zametek podjetniškega inkubatorja pod Hrušico in tisti, ko smo kupili zemljišča za svoje delavnice v tej industr^ski coni, nismo zadovoljni s postorjenim s strani občine. Ne vem, zakaj se občinski možje tako boj^o industrie in malce močnejšega obrtništva na Vrhniki? Ne vsa umazana industr^a, ki bi zastrupljala okolje. Vrhnika je na tem področju izgubila razvojni korak in dejansko postala spalno naselje, kar se lahko občini tudi maščuje. Dobro, če prebivalci imajo službe drugje, pa še dobro plačane, dobiva občina več. Kaj pa če se naseljujejo ljudje z majhnimi plačami, ljudje brez stalnih služb in socialno šibki? Takrat pa trpi občinski proračun, saj je treba investirati v nove vrtce, šole, v zdravstvo in nenazadnje tudi pomagati občanom, ki so socialno ogroženi. Upam, da bo sedanji župan, ki izhaja iz gospodarstva, tematiki gospodarskega razvoja občine namenil vrč skrbi in skupaj z nami ter drugimi dejavniki soustvarjal atmosfero, ki bo spodbujala podjetništvo. Podjetniki in obrtniki ničesar ne zahtevamo od občine zastonj, ravno velik strošek za občino pa tudi ne bi bil, če bi imela človeka, ki bi nadaljeval delo na industr^skih in obrtniških conah. Zdaj naši člani zaposlujejo poleg sebe še okrog 850 ljudi, kar je zagotovo lepa številka. Seveda morajo biti tudi cene zemljišč konkurenčne, omogočena mora biti možnost za širitev dejavnosti, vendar za zdaj vrhniška cona tega ne omogoča in naši podjetniki se raje odločajo za svoje delovanje v logaški občini. V letošnjem proračunu Občine Vrhnika je zaznati novi veter, saj so se subvenc^e gospodarstvu povečale iz devet na 15 tisoč evrov. Gre za subvencioniranje obrestne mere za posojila, sofinanciranje nastopov na sejmih in za izobraževanje. Ni velik denar, je pa dobra poteza. Članstvo v obrtno-podjetniški zbornici je obvezno. Kritike na ta račun, pa tudi na račun kmet^sko-gozdarske zbornice, ki ima prav tako obvezno članstvo, se stopnjujejo. Toda očitno kaj kmalu še ne bo prostovoljnega članstva. Kako razporejate članarino znotraj sistema v državi? Vsaka območna zbornica je samostojna pravna oseba s svojim računom. 32,5 odstotka članarine odvajamo Obrtno-podjet-niški zbornici Slovence, torej naši krovni organizac^i, preostalo pa ostane na območju za njeno delovanje. Članarina je odvisna od števila zaposlenih delavcev, ki jih ima obrtnik. Če dela sam, plača na mesec 20 evrov članarine, do treh zaposlenih plača 30 evrov, do 10 zaposlenih štirideset in več kot deset zaposlenih 50 evrov. Takšnih, ki bi imeli več zaposlenih, pa je zelo malo. Doslej so bili v glavnem v gradbeništvu. Članstvo je obvezno za tiste, ki opravljajo obrtno ali obrti podobno dejavnost kot glavno dejavnost. Drugi pa se lahko prostovoljno vključno v zbornico in imajo enake pravice kot obvezni člani. Tudi nekaj prostovoljnih članov imamo. Sicer pa imamo na območni zbornici več sekc^, ki so aktivne, članstvo pa sproti obveščamo z aktualnimi odločitvami zborničnih organov v državi, s spremembami zakonodaje in na različnih seminarjih izobražujemo naše člane. Pri tam se poslužujemo mesečnika Poročevalec, ki je glasilo Območne obrtno-podjetniške zbornice Vrhnika. Sicer pa je razvito tudi športno in družabno udejstvovanje članov in naših upokojencev, ki jih decembra vsako leto pogostimo na srečanju. Pred novim letom imamo tudi novoletni ples, poleti pa piknik. In kako boste obeležili petintrideseto obletnico združevanja obrtnikov na našem območju? V začetku jun^a bo množično srečanje članov s kulturnim programom. Sam si najbolj želim, da bi mladi rodovi vse bolj hodili po poteh njihovih staršev in nadaljevali obrtniško in podjetniško dejavnost v novih okoliščinah, ki zagotovo terjajo tudi več znanja, uporabe novih tehnolo-g^ in zahtevnejši je boj na konkurenčnem trgu. Zato bi morala v družbi prevladati miselnost, da se lahko le s poštenim delom dobro živi in da ni mogoče v enem letu zaslužiti za vse življenje, kar marsikdo misli dandanes. Marjan Horvat (foto: S.S.) Horoskop za mesec marec OVEN V tednu, ki je pred vami boste največ časa posvetili poslovnim zadevam, ki vam že nekaj časa ne dajo miru. Počasi bo potrebno narediti kakšen korak in se soočiti z nastalo situa-c^o. Veliko dela se obeta preko poznanstev. Nekaj več dobre energie boste deležni na ljubezenskem področju. BIK V prvi polovici tedna se vam bodo nakopičili dogodki, s katerimi ste do sedaj odlašali. Največ sreče boste imeli tisti, ki se ukvarjate s prodajo. Na čustvenem področju vas lahko zmoti nerazpoloženje partnerja, ki se ukvarja s svojimi težavami in se ne bo sposoben prilagoditi vaši situac^i. DVOJČKA Postajate vedno bolj nestrpni, saj se vam zadeve kopičko. Tisti, ki ste v fazi izobraževanja, boste morali čim prej zaključiti. Veliko energie vam bodo jemale malenkosti, ki bodo po eni strani nepomembne, po drugi strani pa potrebne rešitve. Zdravje vam bo dobro služilo. RAK Glede na vaše trenutno stanje na čustvenem področju se vam lahko začnejo zadeve podirati, če se ne boste posvetili situ-ac^i. Partner vas pogreša, vendar vam tega ne bo povedal na glas. Organizirajte kakšno romantično večerjo ali pa ga peljite na izlet v naravo. Pogovorita se! LEV V prvih dneh tedna boste deležni nekoliko slabšega počutja. P^te več tekočine in se gibajte, s tem boste preprečili negativne energie. Ljubezen vam bo naklonjena, vendar se boste morali zanjo na nek način boriti. Tudi samskim se obeta nova, pr^etna oseba, ki vas bo navdušila. DEVICA Nikar ne imejte občutka, da ste sami na svetu, saj imate prijatelje, ki se lahko zanesete na njih. Le poklicati jih morate. V četrtek se vam bo nakopičilo ogromno dela, ki ga boste sami težko opravili, zato bi bilo priporočljivo, da za pomoč prosite svoje sodelavce ali pr^atelje. TEHTNICA Utrujenost, ki ste ji bili priča v zadnjem obdobju se počasi umika vstran. Prihajate v obdobje, ko se boste počutili močne in zadovoljne. Zato je ta teden dober čas, da se začnete posvečati novim projektom ali zadevam, ki so že nekaj časa na vidiku, pa nekako niste imeli energije zanje. ŠKORPION Vaša pozitivna energija bo prisotna povsod, kjerkoli se boste pojavili. Reševali boste tudi situacje drugih, saj ste trenutno v obdobju, ko ste zelo močni in samozavestni. V družbi se boste veliko smejali in dvigovali energjo ostalim prjateljem. Bodite čim bolj objektivni. STRELEC Z veseljem se boste lotili poslov, ki so pred vami, saj se vam preko njih obeta čudovit zaslužek, ki vas bo nekoliko rešil na finančnem področju. Zaljubljeni boste v svojega partnerja in težko vas bo kdo od tega odvrnil. Samski pa se poskusite več gibati v družbi. KOZOROG Nič se vam ne bo zdelo nemogoče, še posebej v prvih dneh prihajajočega tedna. Sedaj imate možnost, da se rešite določenih dvomov, ki ste jih imeli zaradi svoje nesigurnosti. Ljubezen vam bo naklonjena še posebej čez vikend, ko bosta imela s partnerjem tudi nekaj več časa zase. VODNAR Vodnarji se boste v tem tednu posvečali reševanju poslovnih in finančnih zadev, s katerimi ste nekoliko v zaostanku. Priporočljivo je, da se obrnete na prjatelja, ki te zadeve obvlada in ga prosite za nasvet. Najboljše se boste počutili v soboto, ko boste deležni družbe osebe, ki vam je všeč. RIBI V ponedeljek in torek vas čakajo manjše preizkušnje na ljubezenskem področju. Pazite, koliko in kaj boste povedali, da si ne naredite nepotrebnih težav. Nekdo vas bo v določeni situacji narobe razumel. Finančne zadeve pa bodo potekale brez večjih zapletov, ustaljeno. 44 NAŠ ČASOPIS Skupne strani 28. februar 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Smeti, kam z njimi? Čeprav je Slovenca med novejšimi članicami evropske družine zelo dejavna pri ločevanju odpadkov, jo na tem področju še vedno čaka veliko dela, saj naj bi po nekaterih podatkih na odlagališčih še vedno pristalo okoli 80 odstotkov odpadkov, medtem ko je povprečje v Evropski un^i 40 odstotkov. Potrebno bo torej učinkovitejše ločevanje, kjer občinam Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer ni kaj oporekati, saj so prek Komunalnega podjetja Vrhnika vodilne na področju ločevanja v Slovenci. V luči te problematike smo obiskali nekaj glavnih akterjev »smetarske« zgodbe v naših občinah in predstavili njihovo delovanje, viz^o in razvoj. Prav tako smo se razpisali tudi o novih odlagališčih odpadkov, kajti po letu 2015 bo lahko v Slovenci delovalo le okoli deset tovrstnih odlagališč. (gt) Sodobni center tudi za Horjul in Dobrovo - Polhov Gradec Od Evrope pričakujejo več kot 70 mil^onov Dobrovsko-polhograjska in horjulska občina imata urejeno ravnanje z odpadki prek javnega podjetja Snaga. To je eno največjih tovrstnih podjety v Slovenci, zato se jima za prihodnost odlaganja odpadkov zagotovo ni treba bati. V teku je namreč več deset milyonov evrov vredna investicya, ki naj bi za več de-setlety uredila odlaganje odpadkov. Skupni reg^ski center za ravnanje z odpadki načrtujejo tudi Slovenska Bistrica, Dolenjska, Puconci, Primorska, občine Gorenjske, Nova Gorica, občine Notranjske, Istre in Krasa, medtem ko na območju Podravja še vedno potekajo dogovori med občinami Maribor, Ptuj in Ormož z okolico. Je pa izgradnja reg^skega centra za ravnanje z odpadki (CERO) le eden izmed ciljev države na področju ravnanja s komunalnimi odpadki. Glavna naloga čaka posamezne izvajalce javnih služb po občinah, ki morajo zagotoviti cilje ločenega zbiranja odpadkov, ki so povzeti iz različnih evropskih direktiv Območje Snage na Barju. Z rdečo je označeno območje, predvideno za izgradnjo objektov za predelavo odpadkov. Spodaj levo je novo polje za odlaganje nenevarnih odpadkov. Če bi nadaljevali s takšnim načinom in količino odlaganja odpadkov, kot je trenutno, bi na odlagališču Barje zmanjkalo prostora že leta 2013. Poleg tega se je na področju odlaganja odpadkov zaostrila tudi zakonodaja, ki zapoveduje zmanjšanje količin organskih, biološko razgradljivih odpadkov in prepoveduje odlaganje neobdelanih odpadkov. Zato se je Snaga z občinami sovlagateljicami, ki so prek Javnega holdinga Ljubljana njene solastnice, že pred leti odločila za projekt nadgradnje Regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana (RCERO). Projekt obsega izgradnjo novega odlagal- nega polja za nenevarne odpadke, čistilne naprave za izcedne vode in objektov za predelavo odpadkov. Čistilna naprava in odlagalno polje sta že zgrajena, za tretji, najzahtevnejši del - izgradnjo objektov za predelavo odpadkov - pa je trenutno v teku izbira izvajalca. V projekt so vključene Mestna občina Ljubljana in še 24 občin širše ljubljanske regje ter seveda Snaga. Vrednost načrtovanih investicj med letoma 2010 in 2015 znaša kar 144 miljonov evrov, pri čemer računajo na okoli 77 miljonov iz evropskih sredstev kohezjskega sklada, 16 miljonov iz državnega proračuna, 12 mi- ljonov iz okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, skoraj 12 miljonov pa naj bi primaknile še občine sovlagateljice. Objekti RCERO bodo omogočali predelavo odpadkov, kar pomeni, da bodo skoraj 80 odstotkov zbranih mešanih odpadkov obdelali v obratu za predelavo odpadkov, hkrati pa omogočali pridobivanje bioplina, ki ga nameravajo uporabiti za proizvodnjo električne energje. Poleg tega, da bo z nadgradnjo RCERO rešen problem zapolnjenosti sedanjih zmogljivosti odlagališča Barje in količina odloženih odpadkov zmanjšana za šestkrat, bo zmanjšane deleža biorazgradlji-vih odpadkov, odloženih na odlagališču, prispevalo tudi k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov. (gt) V Borovnici raste smetišče Dol pri Borovnici - Na Dolu pri Borovnici, med nogometnim igriščem in čistilno napravo, počasi, a vztrajno raste deponya gradbenih odpadkov. Tam je območje Nature 2000 in krajinskega parka, lastnica zemljišč pa je občina. Zato se nekateri občani sprašujejo, zakaj si občina zatiska oči pred problemom oziroma zakaj celo z nekaterih njenih projektov gradbinci vozyo gradbeni material na omenjeno deponyo. Območje deponje je zamočvirjen svet, ki je v preteklosti že služil kot deponja, a jo je pred leti občina očistila. Toda po nekaj letih premora je začel kup znova rasti: asfalt, pesek, gramoz, železo, beton, opeka ^ Ker priložnost dela tatu, so priložnost izkoristili še posamezniki in se na deponji znebili svoje šare, ki se jim je valjala po kleteh. Zagotovo takšna deponja ni niti varna niti ni nobenemu v kraju v ponos. Zato so nekateri občani začeli opozarjati občino na nastali problem. Ta je postavila tablo, da je odlaganje smeti stiogo prepovedano in si na tak način Po mnenju nekaterih občanov občina vleče samo sebe in občane za nos, saj naj bi obšla lastna pravila. Na drugi strani župan pravi, da je depon^a le začasna in dajo bodo po končanih delih sanirali. umila roke. A zatem se je zgodil velik paradoks. Na deponjo so začeli voziti gradbene odpadke tovornjaki, ki so sodelovali pri občinskih projektih. Župan Andrej Ocepek si glede tega ne beli glave. V kratkem pisnem odgovoru nam je pojasnil, da je več izvajalcem (izvajalci del na rekonstrukcji občinskih cest in kanalizacje) občinskih projektov v borovniški dolini ustno dovolil odlaganje odvečnega materiala in gradbenih odpadkov na deponji. Podlago za njegovo ravnanje naj bi mu dajala uredba za ravnanje z odpadki. Kot je pojasnil tudi nekaterim drugim medjem, je to začasna deponja, ki naj bi jo odstranili takoj, ko bodo dela končana. Pojasnil je še, da gre izključno za podjetja, ki so izvajala občinske projekte in da za odlaganje na deponji niso plačevala. Na naše vprašanje, kdo je nadzoroval odlaganje na deponji, da tam ne bi zasipali komunalnih ali celo nevarnih odpadkov oziroma kaj je bilo storjeno, da se kaj takega ne bi zgodilo, pa je odgovoril, da so to bili pooblaščenci izvajalcev. Skupina Borovničanov se je konec januarja lotila čiščenja deponje in v pičli uri samo na površju nabrala za en manjši tovornjak raznih odpadkov in jih demonstrativno zložila pod občinski napis Strogo prepovedano odlaganje odpadkov, ki stoji v bližini. Kot so pozneje dejali, so želeli na tak način opozoriti javnost na dvoličnost občinske politike in neukrepanje državnih organov. V teh dneh so se s primerom seznanili tudi na inšpektoratu za okolje in prostor, kjer pravjo, da ga bodo vključili v letni načrt dela in v njegovem okvirju preverili zakonitost posega v okolje. Gašper Tominc Na Lomu naj bi nastal nov center za ravnanje z odpadki Vrhnika, Borovnica, Log - Dragomer - Občina Vrhnika se je že odločila za podpis pogodbe za pristop k projektu gradnje centra za ravnanje z odpadki na Lomu, borovniško in ložansko-dragomersko občino pa to še čaka. Slovenja mora do leta 2015 na podlagi direktive Evropske unje do leta 2015 imeti zgolj okoli deset deponj za neobdelane odpadke. Logaške deponje, kjer vrhniška, borovniška in ložansko-dragomerška občina sedaj odlagajo odpadke, ne bo več. Zato bo treba odpadke, ki so trenutno v črnih »kan-tah«, čim bolj obdelati, da jih bo čim manj in da bodo okolju čim manj škodljivi. V Ljubljani v ta namen za prestolnico in številne druge obljubljanske občine gradjo poseben center na deponji Barje, notranjske, primorske in kraške občine pa so začele razmišljati o lastnem tovrstnem centru. Ideja, ki že dobiva prve stvarne obrise, je zelo sveža in zaradi kratkih rokov v polnem zagonu. Zainteresirane občine morajo namreč pohiteti in vložiti vlogo skupaj z javnim naročilom za gradnjo do julja na Mministrstvo za okolje in prostor, če željo še sodelovati v igri za okoli 35 miljonov evrov nepovratnih sredstev evropskih kohezjskih sredstev. Nosilka projekta bo Občina Logatec, ustanovili pa so tudi projektni svet, v katerem sta poleg piranskega podžupana Mišiča še župana Logatca in Vrhnike, Berto Menart in Stojan Jakin. Kot nam je pojasnil slednji, naj bi bilo v projekt vključenih 17 občin notranjske, kraške in primorske regje, ki bi zajemale okoli 200 tisoč prebivalcev. Tako bi nastala druga največja smetarska regja v državi, takoj za ljubljansko. V okviru projekta, ki je trenutno ocenjen na Na nedavni seji je vrhniški župan Stojan Jakin dobil s strani občinskega sveta pooblastilo za podpis pristopne pogodbe, a s pridržkom, da jo sme podpisati sele^otem, ko jo bodo v enakem besedilu sprejele tudi druge občine. okoli 40 miljonov evrov, bi na Lomu za avtocestnim postajališčem zgradili kompleks objektov za ravnanje z odpadki, ki bi jih predelovali po trenutno še nedogovorjeni metodi (anaerobna ali kombinacja aerobne in anaerobne). Računajo, da bi dve tretjini investicje poravnali iz naslova nepovratnih državnih in evropskih sredstev, tretjino pa bi morale primakniti lokalne skupnosti. Ključ za delitev stroškov med občinami je številčnost prebivalstva in dosedanje količine odloženih odpadkov. Ker so občine Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer na tem področju izredno dobre oziroma imajo dobro vpeljan sistem ločevanja smeti, naj bi občina Vrhnika prispevala 6,2 %, Borovnica 1,7 % in Log - Dragomer 1,5 % sredstev od skupne vsote, ki bi jo morale primakniti občine. V številkah bi to pomenilo, da bi občina Vrhnika morala primakniti okoli miljon evrov. Na vprašanje, kam bodo občine vozile odpadke, ki bodo na koncu zapustili center, Jakin odgovarja, da zaenkrat še ni nič dorečenega. »V igri je več deponj v naši okolici: Globoko, Nova Gorica, Ljubljana, Novo mesto, Trebnje ^ Mogoče pa niti ne bo treba voziti, kajti mogoče bo Center na Lomu čez čas omogočal preobrazbo tovrstnih odpadkov v energjo.« Centru, ki so ga poimenovali CERO NIK (Center za ravnanje z odpadki Notranjske, Istre in Krasa), naj bi začeli graditi že prihodnje leto, končan pa naj bi bil v enem. Gašper Tominc 28. februar 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani NAŠ ČASOPIS 45 Pogovor z inšpektorico mag. Marijo Ajdič Francelj »Divja odlagališča ne upadajo« Bliža se velika barjanska čistilna akcja, ki bo v marcu. Povprašal bi vas o stanju divjih odlagališč v naših občinah. Se število divjih odlagališč v primerjavi s prejšnjimi leti povečuje ali manjša? »Na splošno ni upada divjih odlagališč. To zagotovo ne. Porast težko komentiram z odstotki, ampak odlaganje na nedovoljenih odlagališčih je vedno prisotno. Kar se Borovnice tiče, prej ni bilo dosti nedovoljenega, je pa zato letos toliko več. Dobili smo štiri prgave, uvedeni so bili štirje postopki, tr^e so zaradi nedovoljenega odlaganja.« Pa Vrhnika in Log - Dragomer? »Na Vrhniki so črna odlagališča, kar pa se tiče Občine Log - Dragomer, gre pa v večini primerov za nedovoljeno nasipanje kmet^skih zemljišč - kar bi tudi lahko šteli v enem segmentu kot črna odlagališča. A načeloma gre za kmet^ske površine - tudi v Borovnici - tako da to odstopimo pristojni inšpekc^i.« Torej se MIRED ne ukvarja z odlaganjem odpadkov na Barju oz. krajinskem parku? »Ne, ker gre za kmet^ska zemljišča. Po eni strani gre za Naturo 2000, po drugi strani za krajinski park, tako da je za to pristojna kme-t^ska oz. gradbena inšpekc^a, če gre za gradbene odpadke. Načeloma, če gre za »črna« odlagališča in da so komunalni odpadki, gremo mi pogledat. Včasih tudi najdemo kakega povzročitelja in ukrepamo, a večinoma gre za nasipanje in je to v pristojnosti kmet^ske oz. gradbene inšpekc^e.« Katerih odlagališč je največ, s komunalnimi ali gradbenimi odpadki? »Če gre za večja, so to definitivno gradbeni odpadki. Odlagališča komunalnih odpadkov so ponavadi majhni kupčki. Razlika je v tem, da ti gospodinjski, komunalni odpadki so v večini primerov poleg ekoloških otokov. Se pravi, da se nekateri ljudje ne vključujejo v sistem zbiranja oz. ne ločujejo odpadke in je to pristojnost medobčinskega inšpektorata.« Se morda srečujete s primeri, ko na črno odlagajo gradbena podjetja, da bi se izognila plačilu na uradnih depon^ah? »So tudi primeri, ko odlagajo gradbena podjetja, čeprav mislim, da je bilo lani tega malo manj. V preteklosti je bilo tega več. Po moje tudi glede na zmanjšan obseg gradnje. V bistvu so se ta gradbena podjetja predvsem posluževala dovažanja izkopnih materialov na Barje.« Se morda kje srečujete s primerom, da je občina kršitelj okoljske zakonodaje? »Ne. Nikdar se nismo srečali s tem, da bi občina kot instituc^a odlagala. Je pa res, da je precej odpadkov odloženih tudi na občinskem ali zemljiščih Sklada kmet^skih zemljišč in gozdov.« Pa v primeru Borovnice, konkretneje deponije na Dolu? »O konkretnih primerih ne bi govorila, ampak glede na to, da imamo tri uvedene postopke, dva od teh je bil odstop, proti enemu kršitelju pa vodimo inšpekc^ski in prekrškovni po- stopek. Ker če dobimo fizično osebo, ki odloži komunalne odpadke na nedovoljenem mestu, uvedemo inšpekc^ski postopek in takoj vzporedno še prekrškovni.« Kolikšne pa so kazni? »Okrog 200 evrov za posamezno kršitev. Največkrat je tako, da ta kršitelj krši vsaj dva člena odloka oz. dve določbi v odloku o odlaganju odpadkov. Za posamezno kršitev je 209 evrov in potem v steku ali je to krat 2 ali krat 3, s tem da je potem še sodna taksa. Za pravne osebe je kazen nekajkrat večja, mislim da okrog 1000 evrov.« Torej se občani lahko praktično za vse zadeve obrnejo na vas ali naj se za določene zadeve obračajo na pristojne državne inšpektorate? »V skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku mi, če dobimo prgavo občanov za kršitev, ki ni v naši pristojnosti, zadevo odstopimo naprej. Ni problem, tudi če se obrnejo na nas in mi nismo pristojni, to odstopimo, lahko pa tudi že sami pošljejo na druge inšpektorate.« Kako je z učinkovitostjo MIRED? Kolikšen delež primerov reši? Pokrme z globami svojo dejavnost? »Mislim, da število primerov ni merilo uspešnosti in tudi globa ne. Jaz bi bolj rekla, da je merilo uspešnosti našega inšpektorata upad kršitev. A načeloma je potem problem pri občinskih svetih ali na splošno v razumevanju, ker če imamo uvedenih manj postopkov, se avtomatsko smatra, da manj delamo, kar ni res. Nas zelo veseli, če vidimo, da ni toliko pr^av, kolikor jih je bilo prejšnja leta. V preteklem letu je bilo uvedenih 230 inšpekc^skih in prekrškovnih postopkov, leto poprej pa 302. Tako, da je upad, čeprav je treba tu upoštevati, da je redarska služba prevzela del pristojnosti, ki jih je imela prej inšpekc^a, npr. zapuščena vozila.« Se srečujete z organizac^skimi problemi, na primer s slabo komunikac^o z občinami ali državo, kadrovsko podhranjenostjo? »Glede na to, da pokrivamo sedem občin in sva v bistvu dva inšpektorja, pa še to je eden zadolžen za vodenje inšpektorata in redarstva, se pravi, da je precej obremenjen z organizac^-skimi zadevami, a ne toliko, da bi rekli, da je potem na inšpekc^i le eden in pol. Sodelovanje z občinami in državnimi organi pa je absolutno zadovoljivo. Povratne informac^e z drugih inšpekc^ vedno dobimo, res pa je, da malo dlje traja. Po mojih informac^ah je okoljska oz. gradbena inšpekcija tako ali tako zasuta s pr^avami, tako da je treba tudi to upoštevati, da je pri nas odzivni čas dosti manjši kot pri njih. Kar je logično, ker smo mi lokalno prisotni. Mi se trudimo, da četudi ne najdemo, da je nekaj v naši pristojnosti, vseeno ukrepamo, in se ne poslužujemo kar vse povprek odstopov.« Damjan Debevec O B V E S T I L O Komis^a za izvedbo javnega natečaja obvešča, da bo v marcu 2011 v Uradnem listu RS, na spletnih straneh občin ustanoviteljic in na Zavodu Republike Slovence za zaposlovanje, objavila javni natečaj za DIREKTORJA JAVNEGA PODJETJA KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA, d. o. o. To obvestilo ne velja kot uradna objava razpisa. Komis^a za izvedbo javnega natečaja Tečaj varnega dela z motorno žago Zavod za gozdove Slovence, krajevna enota Vrhnika, organizira dvodnevni tečaj varnega dela z motorno žago. Tečaj bo potekal 7. in 8. aprila 2011na Vrhniki in v okoliških gozdovih. Ker je število udeležencev omejeno, so predhodne prgave obvezne. Pr^avite se ko na tel. št. 7556-153 ali pri svojem revir- lah: nem gozdarju. Janko Vidmar CRO Vrhnika se bo širil Center za ravnanje z odpadki Vrhnika, ki je od leta 2007 v lasti družbe Saubermacher Slovenija, že od lanskega jun^a pripravlja OPPN. Kot je povedal direktor Marko Kocjančič, tega pripravlja vrhniški Primis. Sicer pa si žel^o na tem območju narediti novo sortirnico komunalne in nekomunalne embalaže ter obrat, velik kar 3000 m2, na katerem bodo frakc^e predelovali v alternativno gorivo. »Najprej se izloči vse frakc^e, ki so primerne za sekundarne surovine, nato pa se iz preostanka izdela alternativno gorivo,« je pojasnil Marko Kocjančič. Sicer pa naj bi bili v OPPN-ju predvideni tudi skladiščni prostori, delavnice in preostali pripadajoči objekti. Načrt CRO-ja je narediti večji in sodobnejši obrat, ki bi bil avtomatiziran in ne bi nič bolj obremenjeval okolja. Kocjančič je še povedal, da bo OPPN določal, kako in kakšne objekte bodo lahko zgradili na tem območju. V ta namen so pridobili že vse smernice, sedaj pa čakajo še na Celovito presojo varstva okolja in Oceno poplavne ogroženosti. Nato bo na vrsti javna obravnava, na kateri bodo občani lahko povedali svoje pripombe; le-ta naj bi prišla na vrsto predvidoma maja. Kocjančič je pojasnil, da trenutno sprejemajo samo komunalne embalaže iz vrhniške komunale, Logatca in Cerknice ter manjših industr^skih obratov, v prihodnosti pa naj bi CRO postal največji tovrstni center v Slovenci. Konkurence Cera NIK v Logatcu, za katerega so prejšnji mesec dvignili roke vsi župani notranjske, istrske, kraške reg^e, se ne boj^o: »Cero NIK ne bo konkurenca, saj gre za čisto drugo dejavnost. V Logatcu bodo ločevali mešane komunalne odpadke, ki se sedaj odlagajo. Novi standardi pa so taki, da bo treba po no- vem iz odpadkov izločiti vse, kar je koristnega,« je pojasnil Kocjančič. Dejavnost, s katero se ukvarja CRO, pa so že ločeni odpadki, torej tisti, ki jih občani prinesejo na ekološke otoke. Sicer pa ima CRO v lasti tudi kompostarno, ki je v prejšnjih letih šla v nos okoliškim prebivalcem, in to zaradi smradu. V ta namen so kom-postarno pred leti posodobili ter lani izvedli vrsto ukrepov, s katerimi so po Kocjančičevih besedah uspeli zmanjšati smradne emis^e v proizvodnih objektih na najmanjšo mero. Kocjančič je povedal, da od jun^a naprej naj ne bi bilo več smradu v neposredni bližini centra in v bližnjih naseljih. Po Kocjančičevih besedah je začelo zopet smrdeti pred novim letom in kot zagotavlja Kocjančič, kompostarna CRO ni krivec. »Poskušali bomo dokazati, da smrad ne izvira od nas, in sicer tako, da bomo naredili vremensko postajo in jo dali on-line na internet. Tako bo vsak občan lahko preveril, v katero smer je pihal veter tisti dan, ko je smrdelo,« je dodal direktor CRO, ki je zaključil: »Mi trdimo, da smo kompostarno sanirali do te mere, da več ne zasmrajujemo Vrhnike.« (ve) Vrhniška komunala vodilna pri ločenem zbiranju odpadkov Vrhniška komunalna služba je bila lani najuspešnejše slovensko komunalno podjetje na področju ločevanja odpadkov, saj so v vseh treh občinah skupaj izločili skoraj 65 odstotkov koristnih odpadkov. Lani so na deponji Ostri vrh v Logatcu odložili 35 odstotkov odpadkov, in sicer 3007 ton, kar je bistveno manj kot leta 2009, ko je bilo v Logatcu odloženih 4362 ton. Kako uspešna je vrhniška komunala, kaže tudi »nova uredba v nastajanju«, ki količino ločenih odpadkov, ki jih je KPV zbrala lani, predvideva v letu 2020. Uspeh komunale je pripisati trdemu dolgoletnemu delu komunalnega podjetja, ki je rezultat dobre programske sheme, ozaveščanja in pridnih in ozaveščenih občanov, ki ločeno zbirajo odpadke. denarja, je zgrešena," je povedal Jernej Fefer s KPV, ki je dodal, da če se zna delati, se to lahko naredi boljše, krajše in cenejše. Takim načelom na KPV dosledno sledijo, kar so dokazali tudi s svojim uspešnim delom. Kljub temu pa na vrhniški komunali dodajajo, da je največjo zaslugo za uspeh podjetja treba pripisati občanom vseh treh občin: »Uspeh vrhniške komunale je posledica uspešnega ločevanja, občanov občin Vrhnika, Log - Dragomer in Borovnica, kajti oni pridno in vestno prinašajo ločeno zbrane odpadke na ekološke otoke in s tem pripomorejo k manjšemu odlaganju odpadkov na odlagališču v Logatcu. Na logaškem odlagališču smo v letu 2010 odložili 1355 ton manj mešanih komunalnih odpadkov kot leta 2009,« je povedala Jožica Rupnik z vrhniške komunale. Rupnikova je še povedala, da večina občanov odpadke že ločeno zbira, nekaj težav pa je le pri večstanovanjskih hišah, zato bodo ozaveščali predvsem njih. Na komunali so še pojasnili, da so pri gospodinjstvih ljudem dali več kot 2000 opozoril, kako pravilno ločevati, vendar ni bil še nihče kaznovan. Rupnikova je še povedala, da ločeno zbiranje ni koristno le zaradi manjšega onesnaževanja okolja, temveč se bo po novem poznalo tudi v proračunu občin. Tako naj bi po novi Uredbi o okoljskih dajatvah vse tri občine v proračune dobile več denarja kot pa tiste občine, ki slabo ločujejo. Pridno ločevanje se je v preteklosti »splačalo« tudi občanom, saj za te tri občine cene odvoza ostajajo nespremenjene že osem let. Rupnikova je še povedala, da je sistem ločenega zbiranja odpadkov, kot je urejen v teh treh občinah, dober, saj so odpadki, zbrani na ekoloških otokih, zelo čisti, kar pomeni, da nimajo primesi odpadkov, ki gredo potem na odlagališče. (ve) Komunalno podjetje Vrhnika, dandanes eno najuspešnejših komunalnih podjety na tem območju, ki po rezultatih sodi tudi v vrh EU, je z ločevanjem odpadkov začelo že pred 15 leti. Že dve leti po začetku ločevanja so prešli na tedensko zbiranje organskih odpadkov, istega leta pa so začeli tudi z intenzivnimi akc^ami ozaveščanja občanov. Leta 2007 so začeli nadzorovati ločevanje odpadkov, ki so ga v letu 2009 intenzivirali. Lani pa je komunala v želji po čim več zbranih ločenih odpadkih prešla na 14-dnevni odvoz ostankov komunalnih odpadkov, prav tako pa so zamenjali skupinske zbiralnice na odročnejših predelih ter namestili nove ekološke otoke. KPV je zdaj z uspešnimi akc^ami ozaveščanja in sodelovanjem občanov pri ločevanju izjemno uspešno, zato o dobrih praksah seznanjanja in ozaveščanja občanov uč^o tudi druge slovenske komunale. »Ozaveščanje je izredno pomembno. Zelo velikokrat se sredstva porabljajo tako, da ne prinašajo večjih učinkov. Če osveščanje nima prave usmeritve so velika denarna sredstva z majhnimi učinki. Da pa se narediti ravno obratno, in sicer z majhnimi sredstvi lahko dosežemo velike učinke. Miselnost, da je potrebno za osveščanje veliko 46 NAŠ ČASOPIS Skupne strani 28. februar 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Tradicionalna, 5. povezana akcya prostovoljcev Stop divjim odlagališčem na barju 2011 Vabilo vsem tistim, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja z naravo Ljubljanskega barja. Velika tradicionalna, že 5. leto povezana akcia prostovoljcev z nazivom STOP divjim odlagališčem na Barju bo letos potekala v soboto, 26. marca 2011. Razveseljivo je, da je udeležba prostovoljcev vsako leto večja. Izboljšala se je tudi kultura varovanja okolja, kljub temu pa je takšna akcia na Barju še vedno potrebna. Res je, da spomladanske čistilne akcie v vseh barjanskih občinah niso nič novega. Prepričani pa smo, da je s povezavo prostovoljcev za okolje narejenega več. Tako kot drugod po Barju se akcii tradicionalno pridruži tudi veliko nevladnih organizaci in posameznikov z območja občin Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer. Brez udeležbe številnih prostovoljcev iz gasilskih društev, lovskih in ribiških družin, članic in članov turističnih in športnih društev, šolarjev, skavtov, tabornikov in drugih okoljsko ozaveščenih posameznikov si uspešne izvedbe takšne akcie ni mogoče zamišljati. Akcie si zato ne more in ne sme lastiti nihče. Nenazadnje tudi zato, ker bomo s čisto naravo brez divjih odlagališč pridobili vsi. Kakovost življenja se ne meri samo z denarjem, ampak bo prej kot slej merilo postalo tudi stanje narave in okolja. Res je tudi, da je po zakonu o varovanju okolja za odstranitev divjega odlagališča v naravi odgovoren lastnik zemljišča, kjer so odpadki, pa je večina kupov smeti ob javnih poteh in kolovozih, ki so v lasti lo- STOPI kalnih skupnosti in ravno odstranjevanju teh je namenjena akcia. Organizatorji tradicionalne povezane čistilne akcie na Barju bomo poskušali prostovoljce še dodatno motivirati, zato jim bomo poskušali zagotoviti večjo varnost in vidljivost s pomočjo odsevnih brezrokavnikov in posebnih rokavic. Z njimi bo zagotovljena prepoznavnost njihove udeležbe na akcii, lahko pa jih bodo uporabljali tudi kot udeleženci v prometu čez leto. Vabimo torej vse posameznike iz številnih prostovoljnih društev v občinah Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer in vse okoljsko ozaveščene posameznike, da se pridružio skupinam, ki bodo čistile naravo na njihovem koncu. Vse podrobnosti o zbirnih mestih skupin, ki bodo sodelovale pri čiščenju naravem, bodo objavljene na spletnem portalu www.barje.net. Prostovoljci se lahko od-ločio za čiščenje svoje okolice ali se pridružio skupinam na drugih lokaciah. Na spletnem portalu www.barje.net želimo poudariti prispevek vsake organizirane skupine prostovoljcev, zato bomo veseli informaci o vsaki skupini in območju, ki so ga očistili. Informacie z navedbo skupine, številom prostovoljcev in koordinatorjem bomo tudi javno objavili. Organizirano bo tudi žrebanje udeležencev akcie za lepe nagrade (poleti z balonom nad Barjem, knjižne nagrade, organizirani izleti po Barju, vožnja po Ljubljanici itn.. ) Za dodatne informacie lahko pokličete na telefonsko številko 040/464 326 Okoljevarstveno društvo Barjanski zmaj 'Prejeli smo! •Prejeli smo! •Prejeli smo! •Prejeli smo! •Prejeli smo! •Prejeli smo! •Prejeli smo! Vrhničani na nogah zaradi smradu iz dveh kompostarn Slovenski kulturni praznik smo Vrhni-čani preživeli v zadušljivem smradu, ki se širi iz Centra za ravnanje z odpadki in kompostarne, ki je nastala na pogorišču IUV v Ligojni, ki je last podjetja Rating, podjetja za gospodarski inženiring, d. o. o., Tržaška cesta 42, Ljubljana in očitno posluje pod imenom Roks, d. o. o. Smrad je bil en teden tako intenziven, da smo bili prebivalci zelo ogorčeni, saj smo morali zapirati okna, umikati stvari z balkonov, svoje malčke pa z avtom odpeljati ven z Vrhnike. Tudi druge dni ni dosti bolje. Nova vzhajajoča kompostarno na Vrhniki je na neurejenih parcelah 2491/1 na poti do Velike Ligojne (gre še za Staro Vrhniko). Lastnik kompostarne Rating, d. o. o., ni vpisan v seznam okoljevarstve-nih dovoljenj za kompostiranje pri Agencii za okolje. Večkratni ogledi številnih prebivalcev so potrdili, da kompostarna nima filtrov in ustrezne sodobne opreme, zato se nevarni smrad nezadržno širi po Vrhniki. Odpadke vozio z vseh koncev Slovenie, saj je to izjemno dobičkonosna dejavnost. Stanovalci so opazili več različnih tovornjakov v različnih dnevih, tudi iz tovarn s spornim slovesom in aferami v preteklosti. Lokacia za predelavo pri Veliki Ligojni je tako rekoč idealna, saj je ljudem skrita, zato se je ne najde zlepa in le dobro ozaveščen prebivalec ve, kaj se tam dogaja. Če greste proti Veliki Ligojni, na ravni cesti zaviete na desno na stransko makadamsko cesto in pridete do hal. Tudi če sledite samo smradu, vas bo le-ta sam pripeljal naravnost do visokih in zanemarjenih hal kompostarne. Nič bolje ni na Tojnicah, kjer domuje Center za ravnanje z odpadki. Tam je sicer oprema sodobnejša in nekaj so vendarle storili v vseh teh letih. Problem je, da še vedno smrdi tudi Pozimi se je ob obdelavi materiala v li-gojnski kompostarni iz streh objektov kar kadilo. od tam in odgovorni se sprenevedajo, da bo vsak hip vse v najlepšem redu, vendar se slepomišenje do javnosti dogaja že vse od leta 2008. Ne vemo, katere odpadke predelujejo v obeh kompostarnah (tudi podatki CrO so skopi), kakšen je trenutni vpliv na okolje in na zdravje ljudi, samo domnevamo lahko, da ne najboljši. Uradno poročilo o meritvah obremenitve zunanjega zraka z vonji, ki ga je opravil Zavod za zdravstveno zavarovanje Ce- lje pred nekaj leti, pred obnovo, je skrb zbujajoč. Analiza za kompostarno na Toj-nicah je pokazala, da rezultata zraven kupov komposta ni bilo mogoče navesti, saj je intenzivnost vonjav tudi pri največjem razredčenju vzorca 262144-krat še vedno previsoka za meritev. Preiskave komposta izpred nekaj let Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor pa so pokazale, da kompost po stopnji onesnaženosti sodi med komposte za nekmetisko rabo. Vsak dodaten komentar je odveč. Dokumenti, ki že krožio po soseski, bodo javnosti dostopni na Facebooku, kjer sodelujejo Vrh-ničani: Vrhnika moje mesto, Vrhnika in Nočemo smradu na Vrhniki, saj imamo pravico vedeti, kaj se na Vrhniki dogaja, odgovorni pa očitno občino upravljajo le iz svojih salonov. Po našem vedenju odgovorni še niso napravili analize za kompostarno v Ligojni, niti jih k temu ni pozvala Občina Vrhnika, saj informacie o tem ni na spletu. Lahko samo domnevamo, da je stanje še bolj alarmantno. Pridite večkrat in različne dni na kraj dogajanja, posnemite fotografije in filme ter jih objavite na Facebooku ali pa pošljite na e-naslov: maks.jeza@gmail.com. Kako dolgo bomo še trpeli smrad in neukrepanje odgovornih? Duh in smrad z njim sta očitno ušla iz steklenice. Maks Jeza, dipl. inž. kem. teh. Obvestila kmet^ske svetovalne službe Kmetiska svetovalna služba Nada Gabrenja, univ. dipl. inž. agr. Obvestilo - sprememba lokac^e Kmetiska svetovalna služba, Enota Dobrova, bo od 1. marca 2011 na naslovu: Ulica Vladimirja Dolničarja 2 1356 Dobrova (Zadružni dom na Dobrovi) Nova telefonska številka: 01/ 366 31 92. Povrnitev trošarine za leto 2010 Vlogo za vračilo trošarine za leto 2010 je treba vložiti na obrazcu TRO-A do 31. marca 2011 pri pristojnem carinskem organu (osebno ali poslati po pošti). Obrazci so enaki kot lani in so na voljo na internetni strani carine www.carina.gov.si. Neposredna plačila v kmet^stvu Oddaja zbirne vloge bo mogoča v času od 1. 3. do 6. 5. 2011 (+ 25 zamudnih dni z 1 % znižanjem plačil/delovni dan). Na obrazcu B se navede stalež rejnih živali na dan 1. 2. 2011. Pred vnosom Zbirne vloge uredite GERK-e na pristojni Upravni enoti. Rok za oddajo zbirne vloge je za 10 dni krajši kot lani, zato si pravočasno zagotovite termin za vnos vloge! Zaradi selitve so v začetku marca mogoče še težave. Predtisk Samo na spletu so objavljeni: 1. podatki o plačilnih pravicah (http://pregled.arsktrp.gov.si/rpp.php ) 2. navodila za izvedbo ukrepov kmetiske politike in 3. grafični podatki RKG (http://rkg.gov.si/GERK/viewer.jsp) Nosilci prejmejo: 1. numerične podatke iz RKG - stanje na dan 16. 1. 2011, 2. informacio o neusklajenih podatkih v RKG, 3. podatke o vključenosti GERK-a v VVO, VVO_1 in NATURA 2000, 4. kratek opomnik za uveljavljanje ukrepov (4 strani). Največja vrednota, ki jo človek lahko ima, je zdravje! Misliti na zdravje, ko je človek zdrav, bi moralo biti temeljno življenjsko pravilo vsakogar od nas. Odpiramo vrata novega ZDRAVSTVENEGA CENTRA ZLATICA - ZA PREVENTIVO IN IZOBRAŽEVANJE, ki je v trgovskem centru Špar na Vrhniki, poleg lekarne Zlatica. Za vas smo pripravili: • PREDAVANJA ONKOLOGINJE O BOLEZNIH DOJK Z EDUKATIVNIM PREGLEDOM DOJK Začetna znamenja bolezni lahko odkriete same, če jih le poznate in ste nanje pozorne. Med take bolezni sodi tudi rak na dojki. In ker v Slovenii vsako leto za tem rakom zboli več kot 1000 žensk, ne odlašajte - udeležite se predavanj onkologinje o boleznih dojk z edukativnim pregledom dojk v dneh: o četrtek, 10. 3. 2011, ob 19. uri, o četrtek, 17. 3. 2011, ob 19. uri, o četrtek, 24. 3. 2011, ob 19. uri, o četrtek, 31. 3. 2011, ob 19. uri. Predavanja in preglede bo opravila specialistka ginekologinja, onkologinja, primari mag. Vida Stržinar, dr. med. Svojo prisotnost predhodno sporočite na telefonsko številko 7502-447 vsako sredo, četrtek in petek od 8. do 12. ure, da vas bomo razvrstili v dogovorjene termine. • PREVENTIVNE PREGLEDE PROSTATE Prostata je spolna žleza, po obliki in velikosti podobna plodu divjega kostanja, njena poglavitna naloga pa je izločanje semenske tekočine. Kmalu po 45. letu starosti začnejo moški »zaznavati« obstoj žleze v spodnjem delu trebuha, ki jo imenujemo prostata. Le-ta lahko s postopnim zvečanjem povzroči nadvse neprietne težave pri odvajanju seča. Žal ugotavljamo, da se pojav raka prostate v Slovenii bolj povečuje kot pojavnost drugih oblik raka pri moških. Rak na prostati je dolgo pritajena bolezen. Zato ne dovolite, da napreduje predaleč: odkrite jo pravočasno in jo ustavite. Poznamo dva načina obrambe: - seznanite se z rakom na prostati, - po 50. letu starosti enkrat na leto opravite pregled prostate, ki obsega prstni rektalni pregled in test iz kapljice - PSA, ki ga določimo laboratorisko. Predavanja in pregleda se lahko udeležite v dneh: o sredo, 9. 3. 2011, ob 17. uri, o sredo, 23. 3. 2011, ob 17. uri, o sredo, 6. 4. 2011, ob 17. uri. Predavanja in preglede bo opravil zdravnik Primož Rus, dr. med., spec. splošne medicine, druž. medicine. Svojo prisotnost predhodno sporočite na telefonsko številko 7502-447 vsako, sredo, četrtek in petek od 8. do 12. ure, da vas bomo razvrstili v dogovorjene termine. • PREDAVANJA, KAJ VSE LAHKO SAMI NAREDIMO ZA BOLJ ZDRAVO SRCE Srce je votla mišica, približno tolikšna kot stisnjena pest. Ta najpomembnejša mišica v telesu se od rojstva do smrti nenehno krči in razteza ter tako po telesu pošilja hrano v obliki s kisikom obogatene krvi. Večina od nas si predstavlja, da lahko najpomembnejšo mišico v telesu varujemo in zdravimo z medicinsko znanostjo v obliki novih zdravil, nove kirurške tehnike, laserja ali kaj podobno zapletenega in neskončno dragega. V času velikega napredka tehnologie smo od medicine že kar nekako vajeni pričakovati, da nam »od zunaj«, brez večje lastne udeležbe odpravlja bolečine in vrača zdravje. Kar težko zares verjamemo, da na videz preproste odločitve, ki jih vsak zase sprejema dan za dnem - kakšno hrano jemo, kako se odzovemo na stres, se vdajamo razvadi kajenja ali ne, se redno in dovolj gibljemo, koliko ljubezni podarjamo in sprejemamo - lahko zelo vplivajo na naše zdravje in kakovost življenja. Predavanja se lahko udeležite v dneh: o ponedeljek, 14. 3. 2011, ob 17. uri, o ponedeljek, 21. 3. 2011, ob 17. uri, o ponedeljek, 28. 3. 2011, ob 17. uri. Predavala bo Angelika Mitrevski. Svojo prisotnost predhodno sporočite na telefonsko številko 7502-447 vsako sredo, četrtek in petek od 8. do 12. ure, da vas bomo razvrstili v dogovorjene termine. Vljudno vabljeni! ZDRAVSTVENI CENTER ZLATICA ZA PREVENTIVO IN IZOBRAŽEVANJE NAROČNIK OGLASA: STUDIOR. d.o.o., Na Klancu 22, 1360 Vrhnika 28. februar 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kultura NAŠ ČASOPIS 47 Družabno srečanje članov kulturnih društev Kultura združuje in zbližuje Vrhnika, 28. januar - Vrhniški javni sklad za kulturne dejavnosti pod vodstvom Nataše Bregant Možina je v osrednjem vrhniškem kulturnem hramu pripravil kulturno in kulinarično poslastico za člane kulturnih društev treh občin: Borovnica, Vrhnika in Log - Dragomer. je pisano. Ker je igra nekoliko krajša, kot smo običajno vajeni, so dogajanje vmes popestrili še folklorni plesalci. Na koncu se je Nataša Bregant Možina zahvalila vsem sodelujočim na odru in v za-kulisju, zahvalo pa je izrekla tudi vsem članom kulturnih društev, ki prispevajo svoj kamenček v mozaik kulture občin Borovnica, Vrhnika in Log - Dragomer. »Na omenjenem območju je prisotnih veliko kulturnih dejavnosti, še največ petja in glasbe. Vesela sem, da se prebuja gledališka dejavnost. Že tretje leto pa se razvija tudi likovna dejavnost.« Opozorila je na novost, in sicer na literarno skupino, ki se je začela sestajati lani. »Upam, da se bo ob letu, tako kot pri mlajši generac^i, tudi pri tej skupini pojavila kakšna zbirka izbranih besedil.« Po koncu kulturnega programa so v avli in v galeriji Cankarjevega doma poskrbeli še za pogostitev in druženje, (gt) Ligojnska dramska skupina Sadika je pripravila komed^o Življenje je pisano. Pravzaprav so kulturni posladek pripravili kulturniki iz Ligojne, združeni v dramsko skupino Sadika in Folklorno skupino Cepci. Kot je pojasnila Nataša Bregant Možina, so se po lanskem prvem srečanju kulturnikov Ligojnčani sami ponudili, da bi pripravili program za naslednje druženje. Pošteno so pljunili v roke in zavihali rokave in še enkrat dokazali, da sta dramska in folklorna sekc^a pri njih še kako aktivni. Prav posebej za srečanje so se namreč igralci pod režisersko taktirko Janeza Cankarja ^besedilo je pripravila Anita Sefer) naučili^ veseloigro v treh dejanjih Življenje Vodja JSKD RS Območna izpostava Vrhnika Nataša Bregant Možina se je zahvalila vsem kulturnikom za njihov prispevek h kulturnemu mozaiku občin Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer. Radio Slovenca v Cankarjevem domu na Vrhniki Vošnjak in Fritz gosta Arsovega etra Vrhnika, 3. februar - Cankarjev dom je gostil javno rad^sko oddajo 3. programa Radia Slovenca - programa Ars, v kateri sta bila gosta domači pesnik, pisatelj, pisec aforizmov in satirik Uroš Vošnjak ter pesnik, dramatik, dramaturg in prevajalec Ervin Fritz. Oddaja je bila ena iz niza literarno-glasbenih Arsovih večerov, javnih rad^-skih postaj, ki jih je v letu, ko je Ljubljana svetovna prestolnica knjige, začelo pripravljati uredništvo za kulturo, da bi poslušalcem in obiskovalcem približalo poez^o, glasbo, lepo besedo in program Ars Radia Slovenia. V dobro uro dolgem pogovoru, ki so ga poslušalci radia lahko spremljali neposredno v živo prek rad^skih valov, sta se sogovornika dotaknila številnih tem, ki zadevajo njuno Uroš Vošnjak iz Dragomerja in Erwin Fritz med snemanjem rad^-ske oddaje v Cankarjevem domu ustvarjanje. Med drugim sta govorila o notranjih vzgibih, ki pripomorejo k pisanju, o patosu, oblasti in kulturi, nenazadnje tudi o Ivanu Cankarju, ki ga oba gosta, kot sta dejala, zelo cenita. Sicer pa so gledal- Opravičilo in popravek: Novoletni koncert Simfonike in MePZ Mavrica z gosti ponovno navdušil V zadnji številki Našega časopisa je bil na 44. strani objavljen prispevek »Novoletni koncert Simfonike ponovno navdušil«, v katerem so bile napačne navedbe. Vsakoletni novoletni koncerti potekajo v sodelovanju z orkestrom Simfonike, MePZ Mavrice z Vrhnike in gosti. Letošnje leto sta v goste povabila MePZ dr. Frančiška Lampeta iz Črnega vrha nad Idr^o. Obema zboroma se za nastalo napako in morebitno prizadetost, iskreno opravičujemo. ci in poslušalci del njunega ustvarjalnega opusa lahko tudi »okusili«, saj sta med intervjujem tudi prebrala nekaj svojih pesniških del. Večeru je dal dodatno popestritev še Jerko Novak, kitarist in skladatelj, širši množici najbolj znan kot uglasbitelj Mačka Mur^a. A tokrat poslušalcev ni ponesel v mačji svet, marveč prek kitarskih melody glasbenih velikanov na različne konce sveta. Prireditev je potekala v sodelovanju Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, Cankarjeve knjižnice in Radia SlovenCa.(gt) Cankarjev dom Vrhnika Kruh, vesolje, sonca^ f Darko Slavec pred svojim delom »črna luknja«. Vrhnika, 1. februar - V galerii osrednjega vrhniškega hrama je razstavljal v Postojni rojeni Darko Slavec, mag. slikarstva in grafike. Gre za slikarja, ki je kmalu po štud^u krenil na samosvojo ustvarjalno pot, ki ga danes loči od ostalih slikarjev. Posledica so za nekatere nenavadni motivi v prostorih časa in dimenz^e, ki hkrati govorno o genialnosti slikarja. Na Vrhniki se je predstavljal predvsem z dvema ciklusoma del: Kruh, svet in kozmos ter Sonca. Prvi cikel zaznamuje izreden realističen pristop, kontrastna kombinac^a svetlob in senc ter skrajni občutek za še tako majhno podrobnost. V ospredju so vedno kruh, astro-navtska fol^a (tudi prt) in vesolje. Miza, prt in kruh so za Slavca osnovni simboli našega civilizac^skega obstajanja, ki ga določajo obdajajoči monoliti, tkanine, ki spremljajo od rojstva do smrti sleherni dan kot kruh na naših s prtom pogrnjenih mizah. A nobena civilizac^a ne more obstajati brez sonca, zato se je podal tudi v slikarsko raziskovanje naše najbližje zvezde. Na velikih platnih je s pomočjo »driping tehnike« ustvaril Za cikel »Kruh, svet in kozmos« je značilna neobičajna kombinac^a predmetov, predvsem pa izredno realističen pristop. različna življenjska obdobja sonc: od rojstva modrega sonca do črne luknje. Kot je na prireditvi pojasnil Slavec, ga je k tovrstnim motivom pripeljala življenjska izkušnja v rani mladosti. Stara hiša v kateri so živeli, je bila po njegovem mnenju polna teme in skrivnosti. A obenem je ponujala varno zavetje. Razstavo si je ogledalo veliko ljudi, še posebej slikarski poznavalci, saj Slavec velja za širše znanega slikarja.(gt) Pevska tradic^a v Podlipski dolini V Podlipi je glasbena tra- dic^a zelo živa, saj v žup-n^i delujejo kar tr^e zbori: otroški, cerkveni mešani in cerkveni mešani zbor Kultur-no-umetniškega društva Pod-lipa - Smrečje pod vodstvom Primoža Malavašiča. Začetki Cerkvenega mešanega zbora KUD Podlipa-Smrečje segajo raznih prireditvah v krajevni skupnosti in zunaj nje. V sezoni 2006-2007 se je s pri-družitv^o fantov iz Podlipe, Smrečja, Žažarja in okoliških vasi iz ženskega preoblikoval v mešanega in tako dandanes šteje skupno več kot 30 članov, jedro zdajšnjega zbora pa so še vedno nekatere pev- svetih mašah v domači župniji, pot pa nas je ponesla tudi v rodno vas naših sedanjih in nekdanjih sopevcev v Zažar, na Vrhniko in v ljubljanske Dravlje. Še posebno pa nam bo v spominu ostal jesenski izlet v Mursko Soboto, kjer smo na povabilo tamkajšnjega zbora peli pri sv. maši, dan v pozna osemdeseta leta, ko je v Podlipo prišel službovat župnik Tone Gradišek. Na njegovo pobudo je bil leta 1987 ustanovljen Mladinski pevski zbor, katerega vodenje je prevzel Tomaž Močnik iz Cerkelj na Gorenjskem, zdaj priznani orglarski mojster. Zbor je pod njegovim vodstvom sodeloval zlasti pri nedeljskem in prazničnem bogoslužju, v letih delovanja pa se je preoblikoval v Dekliški pevski zbor, saj moških predstavnikov v zboru ni bilo več. Leta 2000 je vodenje dekliškega zbora prevzel Primož Malavašič, akademski cerkveni glasbenik, in pod njegovo taktirko dosegel vidnejši razcvet. Zbor se je začel udeleževati območnih rev^ pevskih zborov, dekan^-skih srečanj, začel je prirejati letne koncerte, sodelovati na ke iz začetnega obdobja. V zadnjih letih z zborom redno sodelujemo pri cerkvenem bogoslužju, udeležujemo se tudi različnih revij in tekmovanj, posegamo pa tudi po čedalje zahtevnejšem glasbenem programu z izvajanjem skladb iz vseh obdoby cerkvenega leta in slovenskih ljudskih skladb v izvirnih obliki in priredbah. Zbor je obenem tudi eden izmed bolj aktivnih članov KUD Podlipa - Smrečje Leto 2010 je bilo eno bolj delovnih, saj smo se udeležili Re-v^e odraslih pevskih zborov na Vrhniki, dekan^ske Rev^e cerkvenih pevskih zborov na Vrhniki, v septembru pa smo popestrili vaški praznik ob odprtju in blagoslovu novih asfaltiranih cest v naši krajevni skupnosti. Peli smo pri pa sklenili z ogledom lepot severovzhodne Slovenije. Veseli nas, da se število pevcev skoraj vsako leto poveča za nekaj dobrih novih glasov. Sestavljamo ga d^aki, študentje, zaposleni, žene, možje in starši, povezujeta pa nas predvsem ljubezen do lepega cerkvenega petja in želja po medsebojnem druženju. Med vajami je vedno tudi mnogo smeha in dobre volje. Veliko podporo zboru nudi naš župnik, ki skrbi, da nas na vajah ne zebe, občasno pa nas po vajah preseneti s kakšno dobroto. Poleg osebnega zadovoljstva je naš trud darilo kraju in krajanom, s katerim predvsem lepšamo bogoslužje in praznike. Da bi bilo tudi v letu 2011 tako uspešno. Katarina Železnik Logar 48 NAŠ ČASOPIS Kultura 28. februar 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Koncert ob Prešernovem dnevu KUD Drenov Grič - Lesno Brdo je prvo soboto v februarju pripravil prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. V prvem delu koncerta se je predstavil domači Mešani pevski zbor, ki je poleg slovenske himne zapel še nekaj slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Pevci smo tokrat prvič zapeli pod taktirko zborovodje Gorazda Jana, ki je glasbeni pedagog, ki prihaja z Vrhnike. Katarina Lenarčič je med posamezne točke vpletla poezijo našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Mateja Bartol je na kratko orisala razmere v času, ko je živel Prešeren, in prebrala del pisma, ki ga je pisal svojemu prijatelju. Patricia Koprivec je pokazala, kako Rdeča Kapica zveni, če raztegne svoj meh in tipka po belih in črnih tipkah harmonike. Patricia obiskuje glasbeno šolo na Vrhniki. Osrednji gost tokratne prirej ditve je bil godalni kvartet GŠ Ljubljana Vič - Rudnik. Poleg domačinke Klare Jelovšek, ki igra 2. violino, so v sestavu še Rebeka Kotar, Aljaž Moravec in Jošt Pekolj. Mladi glasbeniki se pod mentorstvom Tanje Babnik pripravljajo na regijsko tekmovanje. Izvedli so predpisani tekmovalni program, ki so mu dodali še eno skladbo. V lanskem decembru so prejeli 1. nagrado na mednarodnem tekmovanju v Trstu. Nastopajoči smo bili veseli obiska številnih poslušalcev, ki ň i ' i 'i £ f-r^/. » iVifrrr'!. Prireditev sta sklenila dva harmonikarja, ki igrata pod mentorstvom Rudija Poljanška. Nejc Tome je zaigral skladbo z naslovom Tovomjakar, ki ^jo izvaja Ansambel Pogum, Črt Mrzlikar pa je zaigral Miheli-čevo Ko lastovke gnezd^o in Poljanškovo Veselo v Kamnik. so z aplavzom pokazali, da jim je bila prireditev všeč. Po koncertu smo se zadržali v pogovoru, na mizi so nas čakale doma narejene slaščice in prigrizki. Prisluhnili smo tudi pr^etnim zvokom harmonike. Bernarda Novak Fotografija: Marko Frank Novoustanovljeni fotoklub na Vrhniki Na pobudo nekaterih fotografov in likovnikov je končno ustanovljen fotoklub, ki so ga člani novonastalega kluba poimenovali Fotoklub OKULAR Vrhnika. Zamisel o ustanovitvi fotokluba še zdaleč ni nova, saj smo se o tem pogovarjali že pred leti, vendar je vse ostalo le pri pogovoru in željah. Tokrat je pobudo dal g. Rado Krasnik, ki ga je skupščina na svoji prvi seji izvolila za predsednika. Poslanstvo kluba naj bi bilo združevanje, poučevanje in informiranje fotografov ter ohranjanje kulturne dediščine na Vrhniki in njeni okolici. Fotografi si bomo predvsem prizadevali obogatiti fotografsko kroniko Vrhnike, saj smo na tem področju relativno revni. Klub ima namen prirejati fotografske razstave domačih avtorjev ali gostiti tuje. Vsekakor je na tem področju zijala velika luknja, saj na Vrhniki doslej ni bilo nobenega kluba, ki bi združeval fotografe. Klub si tudi prizadeva, da bi dobil lastne prostore, kjer naj bi potekale fotodelavni- ce, razstave in debatni večeri. Zaenkrat nam dobro kaže, saj se bomo poskusili združiti z vrhniškim umetnikom kiparjem Bojanom Mavsarjem; z njim bi si delili skupne prostore in tako tudi na likovnem področju pridobivali znanje. Vsekakor je idej in energi- je veliko in čaka nas veliko dela. Trenutno ima klub 18 članov in upamo, da nas bo z vsakim dnem več. Za več informac^, nam lahko pišete na e-naslov: fotklub.okular@gmail.com Besedilo in fotografija: Elo Mihevc, AFIAP Simona Černetič - Aynee Uspeva ji z iskreno Ijubezn^o do glasbe in ustvarjanja Simona Černetič, doma iz Ligojne, je v Slovenci bolj znana kot Aynee. Pred nedavnim je pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenca izdala svoj drugi avtorski CD. 26. marca jo bo mogoče videti tudi na domačem terenu; prireja celovečerni koncert. Aynee, s kitaro in pesmimi, ki jih pišete, ste postali prepoznavni po vsej Slovenci. Sedaj vas večkrat vidimo na televiz^i, kot pa srečamo na ulici. Kako vam je uspelo? Z vztrajnostjo, ki ni prisiljena, je le posledica iskrene ljubezni do glasbe in ustvarjanja, ki me vodi ves čas. Delam toliko, kot zmorem. Po skoraj desetih letih ste izdali svoj drugi CD z naslovom Zdaj sem tu. Kaj se je dogajalo v tem času? Poleg tega, da sem si ustvarila družino, je bilo v ospredju ves čas ustvarjanje. Pisala sem nove skladbe, ki jih imam vedno veliko v glavi, predalu omare, računalniku, na mobitelu, mini-disku ... Selekc^o delam, preden grem posnet končno različico v studio. V želji, da me spozna občinstvo širšega območja, sem se odločila, da se prgavim na glasbene razpise. Tako je bila pesem Si to ti uvrščena na zgoščenko Val 08. Imamo dobro glasbo (razpis radia Val 202), pesem Sivo mesto na Slovensko popevko 2008, pesem Zdaj vem pa na Emo 2009. Nastopili ste tudi na zadnji Slovenski popevki 2010. Vsi izbori so mi precej pomagali pri promoc^i, so pa festivali naporni. Ves večer se je treba osredotočiti le na izvedbo ene pesmi. Potem moraš v treh minutah pokazati, kaj znaš. Veliko raje imam nastop, ki traja dlje, da ima uvod, jedro in zaključek. Tako lažje in bolj sproščeno izražam svoje bistvo, spontano se ustvari vzdušje ob stiku s poslušalci. To sem s časom izluščila iz vsega skupaj. Vendar je bilo vredno truda. Dobila sem tudi zaupanje pri založbi ZKP RTV, ki mi je sedaj izdala novi CD z naslovom Zdaj sem tu. Z njim sem zaokrožila delovanje med letoma 2002 in 2010. Upam, da bom sedaj z ustaljeno ekipo lažje in produktivneje ustvarjala in naredila kak koncert več. Vse je namreč pogojeno prav s prepoznavnostjo. Na ovitku CD-ja Zdaj sem tu je navedeno veliko sodelujočih glasbenikov. Druga plošča je nasploh produkc^sko zelo razgibana. Enajst pesmi je bilo posnetih v šestih različnih studiih z različnimi producenti. Po prvem CD-ju je bilo pred mano še vedno precej vrat zaprtih, zato sem iskala okna. Vsak premik sem naredila sama. Spoznavala sem različne ljudi, ki so mi pomagali pri aranžmajih in produkc^i. Za mano je obdobje precejšnjega eksperimentiranja z zvokom, kar se sliši na plošči. Res pa je, da ji nihče ne more očitati nerazgibanosti oziroma produkc^ske nerazno-vrstnosti. V vsaki stvari se vedno najde nekaj pozitivnega. Posnete imate tudi tri videospote. Pri videospotih se je nujno treba količinsko omejiti, ker so »drag špas«, vendar zopet, po-men^o promoc^o. Obredla sem večino slovenskih večjih in lokalnih televiz^. Največji učinek je imel videospot za pesem Spomladi. Čeprav se mi zdi, da tudi Beli sneg in Avto še nista »od-delala« svojega do konca. Letos se pripravljam na snemanje še enega, morda dveh, za pesem Najlepši dan in za pesem o čebeli. Na plošči je tudi pesem v angleščini. Naslov pesmi je Like a bee. Govori o čebeli, ki v panj prinese vedno najboljšo stvar. To lahko prenesemo v naša življenja in družbo. Lepo bi bilo, če bi vsak dal od sebe največ in najboljše, nesebično za druge. Svet bi bil tako precej drugačen. Sicer je vse skupaj slišati precej naivno, vendar kaj nam preostane drugega, kot da upamo v boljši svet. Če bomo samo »jamrali«, zagotovo ne bomo prišli nikamor. Treba je gledati pozitivno in konstruktivno. Vsako stvar lahko gledamo z dveh strani, odvisno, kakšna očala si nadenemo. Pesem Like a bee je napisana za mednarodno fundac^o Moro, zato je pesem v angleščini. Pesem je bila napisana za omenjeno fundac^o, ki zbira sredstva za šolanje na mednarodni šoli po licenci IBO (International Baccalaureate Organisation). Občasno vas je videti tudi pri vrhniških glasbenih projektih. Videli smo vas na odru Cankarjevega doma, ko ste prepevali z otroki iz Vrtca Barjanček. Lahko pričakujemo še kaj podobnega? Morda CD z otroško glasbo? Pri meni glasba nastaja spontano, po navdihu. Če sem vesela, nastane vesela in pozitivna pesem, včasih izpovem svojo žalost. Vsak nosi v srcu več razpoloženj. Tudi otrokom večkrat prepevam. Lani pozimi sem obiskala otroke v vrtcu Barjanček in jim zapela nekaj svojih otroških skladb, ki jih imam »na zalogi« in čakajo na pravi trenutek. Vzgojiteljice so me prosile, naj napišem kakšno pesem o pomladi in res je nastala Prišla je k nam pomlad. Vsi otroci v vrtcu so se je naučili, otroci in vzgojiteljice so jo prepevali. Tako smo jo lansko pomlad skupaj zapeli tudi v Cankarjevem domu na prireditvi Ta pomlad je nagajiva. Mislim, da se bo zgodba o otroških pesmicah še nadaljevala in razv^ala. (nč),foto: Aleš Bravničar Datum koncerta: sobota, 26. marec 2011 v Dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki Skd JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI Območna Izpostava Vrhnika VABILO NA SKLADOVE PRIREDITVE Cankarjev dom Vrhnika, sreda, 2.3. 2011, od 17.00 do 20.00 ure. Obvezna predhodna prhava. LITERARNA DELAVNICA Ustvarjalno srečanje s pesnico Ano Porenta. Cankarjev dom Vrhnika, sreda, 9. 3. 2011, ob 18.00 uri. Vstopnina 3 EUR, otroci gratis vstopnice. V^AVAJA 2011 Območna rev^a plesnih skupin občin Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer Cankarjev dom Vrhnika, sreda, 16.3. 2011, ob 18. uri. Vstop prost ODPRTJE FOTOGRAFSKE RAZSTAVE Humanističnega umetniškega društva Karel Barjanski »BARJE« Razstavljajo: Marko Gorenc, Tomaž Krašnja, Žiga Rebolj, Vid Rotar Recenz^a: Karl Plemenitaš, akademski slikar Avtorska glasba: Charli Brown Cankarjev dom Vrhnika, petek, 18.3. 2011, ob 19.00 uri. Vstopnina 4 EUR 44. OBMOČNA REV^A ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV IN SKUPIN občin Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer Cankarjev dom Vrhnika, sreda, 30.3. 2011, ob 18.00 uri. Vstopnina 3 EUR, otroci gratis vstopnice. »ŽIV ŽAV« OBMOČNA REV^A OTROŠKIH PEVSKIH ZBOROV občin Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Vrhnika Tržaška cesta 25, 1360 Vrhnika Tel.: 01 750 20 39; E - mail: oi.vrhnika@jskd.si 28. februar 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kultura NAŠ ČASOPIS 49 ■ ■ Programprireditevzamarec2011 nika Razstave v Cankarjevem domu na Vrhniki TOREK 1. 3. 2011 ob 18. uri Vstop prost ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Martina Žerjal DOŽIVLJAJI Razstava Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki Razstava bo odprta do 3. aprila 2011 SREDA 2. 3. 2011 od 17. do 20. ure Obvezna predhodna najava JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OI VRHNIKA LITERARNA DELAVNICA Ustvarjalno srečanje s pesnico Ano Porenta Pisarna JSKD, 1. nadstropje Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA 6. 3. 2011 ob 19. uri (103 min.) Vstopnina: 3 € ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO TURIST Romantični triler Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA 9. 3. 2011 ob 18. uri Vstopnina: 3 € Otroci gratis JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OI VRHNIKA VIJA VAJA 2011 Območna revija plesnih skupin občin Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK 10. 3. 2011 ob 20. uri Vstopnina: 15 € ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GLEDALIŠKI ABONMA in za IZVEN SNG Drama Ljubljana Ulrike Syha ZASEBNO ŽIVLJENJE Prva slovenska uprizoritev Režija: Ivana Djilas Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK 11. 3. 2011 ob 20. uri Vstopnina: 12 € ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA ZORAN PREDIN Gregorjev koncert Kantavtorski večer Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA 12. 3. 2011 ob 16. uri Vstopnina: 5 € ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA OTROŠKI ABONMA ENAJSTA ŠOLA in za IZVEN Čarodej Jani Jošovc EKO ČAROVNIJE Tematska predstava Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA 13. 3. 2011 ob 17. uri (87 min.) Vstopnina: 3 € ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO GULLIVERJEVA POTOVANJA Pustolovska komedija, podnapisi Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PONEDELJEK 14. 3. 2011 od 7. do 14. ure RDEČI KRIŽ VRHNIKA KRVODAJALSKA AKCIJA Cankarjev dom Vrhnika TOREK 15. 3. 2011 od 7. do 14. ure RDEČI KRIŽ VRHNIKA KRVODAJALSKA AKCIJA Cankarjev dom Vrhnika SREDA 16. 3. 2011 ob 18. uri Vstop prost JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OI VRHNIKA Humanistično umetniško društvo Karel Barjanski »BARJE« Marko Gorenc, Tomaž Krašnja, Žiga Rebolj, Vid Rotar Recenzija: Karl Plemenitaš, akademski slikar Avtorska glasba: Charli Brown Fotografska razstava bo odprta do 15. aprila 2011 Avla Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK 18. 3. 2011 ob 19. uri Vstopnina: 4 € JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OI VRHNIKA 44. OBMOČNA REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV IN SKUPIN občin Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA 20. 3. 2011 ob 17. uri (100 min.) Vstopnina: 3 € ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO ZLATOLASKA Animirana, sinhronizirana družinska pustolovščina Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK 24. 3. 2011 ob 20. uri Vstopnina: 15 € ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KUD BOOM Teater SVETOVALNICA Komedija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki_ SOBOTA 26. 3. 2011 ob 19. uri Vstopnina: 5 € SIMONA ČERNETIČ AYNEE Koncert ob izidu druge zgoščenke Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA 27. 3. 2011 ob 17. uri (87 min.) Vstopnina: 3 € ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO MARMADUKE Animirana, igrana akcijska pustolovščina Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA 30. 3. 2011 ob 18.00 uri Vstopnina: 3 € Otroci gratis JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OI VRHNIKA »ŽIV ŽAV« Območna revija otroških pevskih zborov občin Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Predprodaja vstopnic za prireditve Turistični informacijski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9. Tel.: 01 755 10 54, e-pošta: tic@zavod-cankar.si Ponedeljek - petek: od 8. do 18. ure. Sobota: od 8. do 14. ure in pol ure pred predstavo na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika. Nakup vstopnic preko spleta: www.moiekarte.si. Dodatne informacije o prireditvah in morebitne spremembe:www.zavod-cankar.si, www.vrhnika.si it ^ ^ ^Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Zavod Ivana Cankarja Vrhnika vas vljudno vabi na odprtje razstave izolske slikarke Martine Žerjal DOŽIVLJAJI. Odprtje bo v torek, 1. marca 2011, ob 18. uri v Galerii Cankarjevega doma na Vrhniki. Razstava bo odprta do 3. aprila 2011 od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti OI Vrhnika in Humanistično umetniško društvo Karel Barjanski BARJE vas vljudno vabita na odprtje fotografske razstave Marka Gorenca, Tomaža Krašnje, Žige Rebolja in Vida Rotarja. Odprtje bo v sredo, 16. marca 2011, ob 18. uri v avli Cankarjevega doma na Vrhniki. Razstava bo odprta do 15. aprila 2011 od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure. Vse razstave si je mogoče ogledati tudi ob nedeljah od 10. do 12. ure in ob preostalih prireditvah v Cankarjevem domu na Vrhniki. Vabljeni! Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Gledališki abonma in IZVEN Cankarjev dom Vrhnika Četrtek, 10. marec 2011, ob 20. uri Zaradi bolezni je predstava SNG Drame KO SEM BIL MRTEV, napovedana na začetku abonmajske sezone 2010/2011, nadomeščena s predstavo: Ulrike Syha ZASEBNO ŽIVLJENJE Prva slovenska uprizoritev SNG DRAMA Ljubljana Rež^a: Ivana Djilas Igrajo: Uroš Furst, Barbara Cerar, Branko Šturbej, Saša Tabaković, Andrej Nahtigal, Nina Valič nem sredstvu, ki se ga bolj kakor drugih drži pridih nostalgie. A kakor v sodobnem vlaku z njegovimi neosebno dizajniranimi kupeji in s pokrajino, ki je le še ogolelo postindustr^sko smetišče, ni skoraj ničesar več romantičnega, tako v nastajajočem ljubezenskem odnosu ni več klasičnih spremljajočih pojavov - strele z jasnega, preskakovanja iskric, občutka uso-jenosti, nagnjenosti do iracionalnih dejanj ... Njuno srečanje je kajpak naključno, a tudi ko čez nekaj ur spet naletita drug na drugega, je to pač novo naključje in njun (ne)odnos ostaja zaznamovan z naključnostjo in bežnostjo še celo potem, ko skupaj preživita noč v hotelski sobi... Predstava traja uro in 45 minut in nima odmora. Predstava KO SEM BIL MRTEV bo na sporedu naslednjo abonmajsko sezono. Ona in On se prvič srečata na vlaku, transport- Hvala za razumevanje in vljudno vabljeni! BOOM teater predstavlja v Cankarjevem domu na Vrhniki v četrtek, 24. marca 2011, ob 20. uri novo komed^o SVETOVALNICA. Scenar^ in rež^a: Miki Bubulj Igrajo: Jernej Kuntner, Nina Ivanič, Maja Martina Merljak in Ranko Babić. Viki, sodobna emancipirana ženska 30-ih let, je vse bolj nesrečna in nezadovoljna s svojim starokopitnim fantom Erikom, zato ga začne varati s poročenim moškim srednjih let. Erik vidi rešitev v zakonski svetovalnici. Vas zanima, kaj se zgodi, ko vse male sladke laži pridejo na plan? Predstava se na komičen način ukvarja z večnim bojem med moškim in žensko, govori o razpadu vedno več zakonov, ker se v družine vrinjajo sodobne "vrednote", hkrati pa nam ponuja zabavno primerjavo med tradicionalnim in novodobnim zakonom. Vljudno vabljeni! Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vas vabi v Cankarjev dom na Vrhniki v petek, 11. marca 2011, ob 20. uri na GREGORJEV KONCERT kantavtorja ZORANA PREDINA. Zoran Predin se v letu 2011 sam s kitaro zopet odpravlja na glasbeno pot. Pripravil je koncert svojih največjih uspešnic (Praslovan, Čakaj me, Naj ti poljub nariše ustnice, Lid^a in novejših hitov, ki so jih poslušalci že vzeli za svoje (Mentol bonbon, Bolj star bolj nor, S tote-ga konca, Če se nasmehneš Kantavtorski večer povezuje z duhovitimi zgodbami in zanimivimi razlagami vsebin svojih "nerazumljivih" komadov. Svojo trubadursko turnejo je začel januarja v Mariboru, jo nadaljuje križem po Slovenci in Hrvaški. V petek, 11. marca 2011, bo z Gregorjevim koncertom priklical pomlad tudi na Vrhniko. Vljudno vabljeni! Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Otroški abonma 11. šola in za IZVEN Cankarjev dom Vrhnika Sobota, 12. marec 2011, ob 16. uri. Jani Jošovc EKO ČAROVNUE Tematska predstava S predstavo EKO čarovn^e nam bo Čarovnik Jani pričaral zgodnjo pomlad, ki se nam bo pokazala v najlepši mogoči luči, saj jo bomo očistili zimske navlake. Spoznali bomo, kako varovati okolje, ločevati odpadke in zmanjševati količino odvrženih stvari in le-te potem reciklirati in ponovno uporabljati. Otroci med poučno, komično predstavo postanejo čarodejevi pomočniki in se naučio, kako ohraniti naravo lepo, čisto in zdravo tudi za prihodnje rodove. Čarodej Jani, otroci nasmejani! Predstava je primerna za otroke od 3. leta naprej in traja 30 minut. Vljudno vabljeni! 50 NAŠ ČASOPIS Kultura 28. februar 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si •Klub Zakon • Klub Zakon • Klub Zakon • Klub Zakon • Klub Zalkom • Klub Zakon • Pustne karaoke Sobota, 5. marca - klub Zakon Pustna sobota je spet tu! Vabljen/-a, da na tradicionalnem pustovanju v klubu Zakon zaplešeš na razigrane ritme ter se posladkaš s krofi, ki bodo na voljo vsem maškaram. Seveda pa ne pozabi na karaoke, kjer boš imel/-a priložnost, da zapoješ komad, ki se že od nekdaj preigrava po tvoji glavi. Še to: najboljše maske in najuspešnejše pevce čakajo nagrade! :) Seznam pesmi za karaoke najdeš na: www.kvs-klub.si/program. html#pust. Urbane legende Četrtek, 17. marca, ob 20. uri - klub Zakon Med neštetimi zgodbami o tem in onem, ki si jih pripovedujemo vsak dan, se pogosto najdejo neverjetne, nenavadne, smešne, bizarne ali celo grozljive pripovedi o »resničnih« dogodkih, za katere pa se nikoli ne more natančno ugotoviti, ali so se zares zgodili. Take zgodbe, znane tudi kot sodobne povedke ali urbane legende, se rojevajo in živ^o povsod okoli nas - slišimo jih od pr^ateljev, v službi, pri frizerju, v trgovini in medlih - v njih pa se vedno zrcali svet, v katerem živimo, in strahovi, ki nam jih ta svet vzbuja. Večer bodo tako zaznamovali deli živalskega in človeškega telesa v hitri prehrani, britvice, nastavljene na tobogane javnih kopališč, smrtonosni mobilni telefoni in mikrovalovne pečice, bizarne spolne izkušnje, teorie globalne zarote, ukradene ledvice itn., skratka zgodbe, ki ste jih nekje in nekoč že slišali, pa še zdaj ne veste, ali jim lahko verjamete. Odprtje fotografske razstave Četrtek, 24. marca, ob 20. uri - klub Zakon V januarju smo se zagreti vrhniški fotografi udeležili tečaja analogne fotografije. Naučili smo se uporabljati stare fotoaparate ter razv^a-ti filme in fotografije. Na uvodnem predavanju nam je študentka fotografije Jasna Režonja predavala o osnovah fotografije in razv^a-nja fotografij, nam pokazala svoja umetniška dela iz temnice ter pokazala opremo, ki se jo uporablja v temnici. Organizirano je bilo tudi skupinsko fotografiranje v naravi, tako da se je lahko vsakdo naučil uporabljati svoj aparat. Naslednjič smo razv^ali filme v temnici, potem pa še fotografije. Seveda je na koncu vsakega fotografskega tečaja obvezna tudi razstava del, zato ste vljudno vabljeni na odprtje razstave črno-belih fotografij v Klub vrhniških študentov v četrtek, 24. marca, ob 20. uri. Koncert: Srečna mladina Petek, 25. marca, ob 22. uri - klub Zakon V letu 1993 se je iz mladostniškega zanesenja-štva rodila skupina Srečna mladina. Vzporedno z menjavami članov se je v naslednjih letih spreminjal tudi glasbeni slog njihovih albumov. Za glasbeno udejstvovanje so prejeli precej nagrad in priznanj, sodelovali so z do- mačimi in tujimi glasbeniki, režiserji, oblikovalci in drugimi kulturnimi ustvarjalci z vseh področ^. Po petih samostojnih albumih je 25. maja 2010 izšla nova, šesta plošča ^ Pa srečno v prihodnosti!, ki so jo posneli v lastnem vadbenem prostoru s producentsko pomočjo Jul^a Zornika. Glasba na plošči ima družbenokritično vsebino in opisuje vse očitnejšo dekadentnost današnje družbe, temu primerna pa je tudi izbira zvoka, ki zaradi močnega sporočilnega elementa ostaja surov. Srečna mladina so: Gašper Gantar - baskitara, glas Peter Dekleva - kitara, glas Andrej Zavašnik - bobni Vladimir Mihajlović - kitara, glas v KVS-jev nogomet KVŠ-jevega nogometa se lahko udeležiš vsako nedeljo od 17.00 do 19.00 v telovadnici OŠ Ivana Cankarja. Če ti zdravje ponuja svojo roko, zakaj mu je ne bi še ti? Tvoja udeležba je zaželena in ^ brezplačna! Več o Srečni mladini na: www.srecnamladina.si www.myspace.com/srecnamladina www.facebook.com/pages/Srecna-mladina/178291- 81879 www.youtube.com/bobersm Vstopnina znaša za člane KVŠ-ja 3 € in za nečlane 5 €. Vabljeni. Odprti oder kluba Zakon KVŠ tudi letos vabi vse mlade, še neuveljavljene glasbene skupine iz občin Vrhnika, Borovnica, Horjul in Log - Dragomer, naj se na odru kluba Zakon predstavno občinstvu. Omejitev glede glasbenih zvrsti ni, pomembno pa je, da skupine igrajo svojo, avtorsko glasbo in da se še nikoli niso predstavile na našem odru. Odprti oder ni tekmovalne narave, temveč ima namen, da v enem izmed spomladanskih večerov še dodatno spodbudi povezovanje in kreativno ustvarjanje glasbenikov iz našega okoliša ter je obenem odlična priložnost za pridobivanje koncertnih izkušenj. Prgave sprejemamo do 10. marca 2011 na elektronski naslov: program_kvs@yahoo.com. Ob prgavi mora vsaka skupina predložiti kontaktne podatke (ime, naslov in telefonsko številko) ter kratek opis skupine. Zaželena, ne pa tudi nujna, sta fotografija in demoposnetek (naslov internetne povezave ali zgoščenka, ki Postani član/-ica Kluba vrhniških študentov Vabimo te, da prineseš pristopno izjavo in potrdilo o vpisu (ali šolanju) na naše duri. Tvoje kuverte bomo veseli tudi po pošti. Pristopna izjava se skriva na naši spletni strani, naslov pa že poznaš: Tržaška 11. Ne odlašaj, tudi danes je še zmeraj povsem čisto zares pravi dan! Z brezplačnim članstvom v Klubu imaš pravico do številnih ugodnosti in popustov: v Cankarjevi knjižnici Vrhnika je letna članarina brezplačna, če jim pokažeš KVŠ-jevo člansko izkaznico, poleg tega so članske vstopnice za dogodke v klubu Zakon cenejše. Petinski popust lahko uveljavljaš v Aikido klubu Vrhni-ca. Vsak član ali članica pa po pošti prejme en velik USB-ključ. Brezplačni USB-ključki in knjižnica za vse člane KVS-ja KVŠ tudi letos ni pozabil na svoje člane. Če v letu 2010/11 postaneš naš/-a član/-ica, boš po pošti prejel/-a USB-ključek s kar 4 GB-pros-tora! Poleg tega lahko tudi letos ob predložitvi potrjene KVŠ-izkaznice prejmeš brezplačno članarino v Cankarjevi knjižnici Vrhnika. V Klubu vrhniških študentov je članstvo brezplačno. Naš/-a član/-ica je postaneš tako, da nam posreduješ izvirno potrdilo o vpisu/šolanju za leto 2010/11 in izpolnjeno pristopno izjavo (najdeš jo na www.kvs-klub.si/kvs pri-stopna.doc). Oboje prineseš v klub Zakon ali pa pošlješ na naslov: Klub vrhniških študentov, Tržaška 11, 1360 Vrhnika. Če želiš, ti lahko pisemsko ovojnico z znamko in našim naslovom ter pristopno izjavo pošljemo na dom. V tem primeru nam to sporoči na klubski naslov: program kvs@yahoo.com. jo pošljete na naslov: Klub Zakon, Tržaška 11, 1360 Vrhnika, s pripisom "Za odprti oder"). Ker je število v večeru nastopajočih skupin omejeno na pet, bosta v primeru velikega zanimanja imeli prednost kakovost in kreativnost. Vstop na prireditev bo prost, skupine pa so upravičene do povrnitve potnih stroškov. V primeru premalo pr^avljenih skupin bo prireditev prestavljena na naslednje leto. Dodatne informac^e dobite na: program_kvs@yahoo.com. Vabljeni! Nedeljski filmski večeri Ker si človeško bitje rado ogleda dober film, te vsako nedeljo ob 20. uri vabimo v klub Zakon, kjer je s projekc^o in dobrim ozvočenjem po-ustvarjeno kinematografsko vzdušje - s to razliko, da je vstop prost. Po navadi predvajamo tujejezične filme, zmagovalce raznih festivalov ali pa stare klasike, za katere televiz^ci nimajo posluha. S predlogi na forumu (www.kvs-klub. si/forum) lahko pri izbiri naslednjega filma sodeluješ tudi ti. Vabljen/-a pa si tudi, če želiš javno predvajati svoj krajši amaterski film! Dogajalnik - marec: petek, 4. 3.: glasbeni večer - Jerry - Random Electro sobota, 5. 3.: Pustne karaoke nedelja, 6. 3.: filmski večer petek, 11. 3.: glasbeni večer - O'greenova plesna razpaljotka sobota, 12. 3.: glasbeni večer - Discofloor from the past nedelja, 13. 3.: filmski večer četrtek, 17. 3.: pripovedovalski večer petek, 18. 3.: glasbeni večer - Brina Su - Dub-step sobota, 19. 3.: glasbeni večer - Sukii - Lala Land vol. 3 nedelja, 20. 3.: filmski večer četrtek, 24. 3.: odprtje fotografske razstave petek, 25. 3.: koncert: Srečna mladina sobota, 26. 3.: glasbeni večer - Alica v indie deželi nedelja, 27. 3.: filmski večer 28. februar 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kultura NAŠ ČASOPIS 51 Leto 2010 v številkah Javni zavod Cankarjeva knjižnica Vrhnika kot osrednja knjižnica namenja svojo dejavnost občanom občin Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer. Glavna dejavnost je zbiranje, obdelava in hranjenje knjižničnega gradiva, posredovanje uporabnikom, zagotavljanje dostopa do tega gradiva, pa tudi do elektronskih publikac^. Prav tako zbiramo, obdelujemo, varujemo in posredujemo domoznansko gradivo. Pridobivamo nove uporabnike, organiziramo posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle, ki so namenjene spodbujanju bralne kulture, prav tako skrbimo za uporabnike s posebnimi potrebami. Sodelujemo v vseživ-ljenjskem izobraževanju in organiziramo kulturne prireditve, ki so povezane s knjižnično dejavnostjo. Občini Borovnica in Log - Dragomer sta pogodbeni partnerici. Knjižnično dejavnost zagotavljamo za občane Občine Log - Dragomer od leta 2007, za bodočo enoto v občini pa pripravljamo knjižnično zalogo, ki trenutno šteje že dobrih 8.000 enot knjižničnega gradiva. Letni prirast je bil dobrih 1.000 enot (nakup s sredstvi Občine Log - Dragomer in MK je 746, dar občanov idr. je 325 enot). V Borovnici deluje enota Krajevna knjižnica dr. Marje Boršnik Borovnica, ki se mora zaradi dotrajanosti in nevarnosti stavbe čim prej preseliti iz najemnih prostorov. O dejavnosti knjižnice v minulem letu si lahko preberete v prispevku kolegice Simone Straži-šar na borovniških straneh Našega časopisa. Delovanje knjižnice na Vrhniki v letu 2010: - Z občinskimi sredstvi, sredstvi Ministrstva za kulturo in lastnimi sredstvi (zamudnine, članarine) smo kupili 4.567 enot knjižničnega gradiva, v dar smo dobili 174 enot. Skupaj je bil prirast 4.741 enot knjižničnega gradiva. - Knjižnična zaloga se je na Vrhniki povečala na 87.534 enot knjižničnega gradiva, od tega imamo 4.772 enot neknjižnega gradiva (izposojate si lahko med 4.772 enotami ak, vk, cd, cr ali dvd). - Manjše investic^e: Lani smo kupili pet novih računalnikov, tri za strokovne delavce in dva za uporabnike. Nad čitalnico smo sanirali poševni del strehe in jo prebarvali. V čitalnico smo postavili novo domoznansko omaro, v katero smo namestili Cankarjeva dela. Domoznansko zbirko povečujemo predvsem z rednim nakupom knjig v antikvariatih. - V letu 2010 je bilo aktivnih članov (članov, ki so v letu 2010 vsaj enkrat obiskali knjižnico) 6.328 (dobrih 200 članov več kot prejšnje leto). - V letu 2010 je bilo na novo vpisanih članov 393. - Povečalo se je število vseh obiskovalcev knjižnice (za izposojo gradiva na dom in v čitalnico, uporaba interneta idr.) za skoraj 4 %. Teh je bilo lani 80.236. - Izposodili so si 233.946 enot gradiva, to je za 2,7 % več kot prejšnje leto. En prebivalec si je povprečno izposodil 12 enot knjižničnega gradiva v vsem letu. - Število vseh obiskovalcev, ki so obiskali knjižnico v izobraževalne, sprostitvene ali kulturne namene, je bilo lani na Vrhniki kar 7.319 (odraslih 3.340 in otrok 3.979), dobrih 25 % več kot prejšnje leto. - Število prireditev se še kar veča. Lani je bilo skupno število dejavnosti 487, če to pretvorimo v delovne dni, smo imeli vsak dan 1,3 dejavnosti. Vse informac^e in dejavnosti naše knjižnice si lahko ogledate na spletni strani www.ckv.si. V fotogaler^i in arhivu si lahko pogledate utrinke iz prejšnjih prireditev, v napovedniku pa preberete, kaj pripravljamo za vas. Dejavnosti za otroke: Organiziramo vrtec in šolo na obisku, naša pravljičarka obišče vsako šolsko leto prav vsako skupinico v vrtcih Bevke, Dragomer, Log in vseh treh vrhniških vrtcih. Popoldanskim uricam pravljic so se pridružile dopoldanske za otroke, ki niso vključeni v vzgojno-varstveno ustanovo. Sodelujemo Kip Mnogoteri sad je kal pognala je knjižnici podaril avtor Andrej Kos. v projektu za sedmošolce Rastem s knjigo in Mega kviz. Organiziramo prireditve, razstave, srečanja z avtorji, poleti pa imamo Pravljice pod krošnjami. Dejavnosti za odrasle: Vloga knjižnice pri neformalnem izobraževanju je zelo pomembna. V letu 2010 nas je na Točki vseživljenjskega učenja, ki je delno financirana s strani Ministrstva za šolstvo in šport ter Evropskih socialnih skladov, obiskalo skupno 918 udeležencev. Večina upokojenci in brezposelni so obiskovali tečaje računalništva, ital^anskega in nemškega jezika, predavanja, delavnico digitalne fotografije in se samostojno izobraževali, pri čemer jim je mentorica nudila pomoč 2-krat na mesec. V Svetovalnem središču je strokovni sodelavec iz CDI Univerzum Ljubljana 2-krat na mesec svetoval iskalcem zaposlitve Vsak mesec smo pripravili Knjižne čajanke, literarne večere, razstave ali predavanja. Vsak teden so nas obiskali na bralnih uricah varovanci Varstveno-de- lovnega centra, naša pravljičarka pa je obiskala varovance Doma upokojencev. Lani smo tradicionalno prireditev Cankarjev laz organizirali skupaj z ZIC Vrhnika, ki nam je v deževnem jun^skem dnevu omogočil v prostorih Cankarjevega doma ogled gledališke predstave Cankarjevega Kurenta v izvedbi priznanega umetnika Jur^a Součka. Seveda niso manjkali sočni štruklji, češnje in pr^etno druženje pr^ateljev knjižnice. Lani smo izvedli tri pomembne projekte: - z Muzejskim društvom Vrhnika, OZB BOB Vrhnika in ZIC Vrhnika smo pripravili odmevno razstavo Slike iz vojnih dni z Vrhnike in okolice 1941-1945, - na portal Kamra (www.kamra.si) smo vnesli štiri digitalne zbirke domoznanske vsebine: Vrhniško Gradišče skozi stoletja, Spomini na našo mladost v Gradišču, Sprehod po vrhniški Stari cesti in Cankarjeva spomenika na Vrhniki in v Ljubljani. Statistika digitalnih zbirk na Kamri je pokazala, da smo imeli v določenem obdobju največ ogledov, - na portalu Digitalne knjižnice Slovence www.dlib.si smo objavili digitaliziran Naš časopis od leta 1973 do 1999. Digitalizac^a občinskega glasila in vnos digitalnih zbirk na Kamro sta projekta območnosti, zato smo ju v septembru predstavili skupaj z Mestno knjižnico Ljubljana, ki je bila pri nas na obisku ter predstavila tudi svoje dejavnosti. V letu 2010 je bilo v Cankarjevi knjižnici Vrhnika zaposlenih 13 delavcev, vodja, računovodja, 9 strokovnih delavcev na Vrhniki in 2 v Borovnici; zaposlili smo tri javne delavke (ki so bile v pomoč pri izposoji in urejanju knjižnične zbirke ter projektih); pri skeniranju domoznanskega gradiva, prenašanju gradiva na druge lokac^e, manjših popravilih in odmetavanju snega, ki ga je bilo v lanski zimi na pretek, so nam z družbeno koristnim delom pomagali štirje občani. Naša želja je posredovati hitre, natančne in pr^azne storitve in informac^e, zato se bomo za naše uporabnike in občane še naprej trudili. Suzana Potočnik Fotografije ptic v Cankarjevi knjižnici Vrhnika Od 9. februarja do 9. marca vas z veseljem vabimo v čitalnico na ogled razstave Življenje med nebom in zemljo. Razstavo je na Vrhniko pripeljalo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Več o ustvarjalcih razstave in avtorjih fotografij si lahko ogledate na naši spletni strani (www.ckv.si). Razstavo si lahko ogledate: od ponedeljka do petka (od 10. dois. ure) in vsako soboto (od 7.30 do 12.30). Predavanje »V naravo z javnim prevozom in kolesi!« Čudovito razstavo fotografij ptic bomo sklenili s predavanjem, na katerega vabimo vse ljubitelje narave. Tanja Šumra-da, predsednica mladinske sekc^e v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovence, nam bo pokazala naravne kotičke, do katerih lahko pridemo z javnim prevozom ali kolesom in tako skrbimo za naše okolje. Vljudno vabljeni 9. marca ob 18. uri v našo čitalnico. Knjižne novosti v januarju 2011 Marca vas na oddelku za odrasle vabimo na ogled in izposojo knjig, ki jih je Ministrstvo za kulturo sofinanciralo leta 2008. Pr^etno branje vam želimo. Vabilo na knjižno čajanko V četrtek, 17. marca 2011, ob 9. uri, prirejamo našo šesto knjižno čajanko v tej sezoni; njen naslov je ZA DEVETIMI GORAMI. Spomnili se bomo letošnjega 14. pripovedovalskega festivala Pravljice danes in se potopili v čarobni svet pravljic. Z dišečim čajem in pecivom vas pričakujem na mladinskem oddelku Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Prisrčno vabljeni! SPLOSNO.KNJIZNICARSTVO.ENCI-KLOPEDUE.ZBORNIKI. Golob, N.: Manuscripta : pisatelji, prepisovalci, bralci McCloud, S.: Kako nastane strip FILOZOFUA.ETIKA.OKULTIZEM.PSI-HOLOGUA. Behrend, G.: Tvoja nevidna moč Cicero, Marcus T.: O prerokovanju Dolar, M.: Kralju odsekati glavo Erasmus D.: Hvalnica Norosti Jung, C. G.: Aion Locke, J.: Dve razpravi o oblasti Secunda, V.: Če škripa med hčerjo in materjo Štifter, J.: Sreča nas išče VERSTVO. Hieronymus Zagovor proti Rufinu Philippe, J.: Išči mir in mu sledi SOCIOLOGUA.POLITIKA.EKONOMI-JA.PRAVO.VZGOJA.ETNOLOGUA. Benhabib, S.: Pravice drugih Kara-Murza, S. G.: Oblast manipulac^e Kaučič, I.: Zakonodajni referendum Klemenčič, R.: O rapalski meji Križnar, T.: Nafta in voda Kuhar, R.: Intimno državljanstvo Rigler Grm, P.: Iz hiše v svet Ruthven, M.: Fundamentalizem Schumpeter, J. A.: Lahko kapitalizem preživi? Šušteršič, A.: Sodobni ples pri pouku športne vzgoje v osnovni šoli Thompson, E. P.: Navade, plebejska kultura in moralna ekonomka Till, J.: Božično razpoloženje Wattles, W. D.: Finančni uspeh OKOLJE.MATEMATIKA.ASTRONOMI-JA.FIZIKA.KEMUA.BIOLOGUA. Firbas, P.: Kemizac^a okolja in citoge-netske poškodbe Turk, J.: Dinamika podzemne vode v kraškem zaledju izvirov Ljubljanice Zakšek, B.: Metulji na našem vrtu MEDICINA.TEHNIKA.KMETUSTVO. VODENJE.INDUSTRUA.OBRT. Cerar, K.: Dihanje in zdravje Felc, J.: Kletka strahu in smrti Hrobat, B.: Rinini obroki --- po ločevalno, Za proteinski dan UMETNOST.ARHITEKTURA.FOTO- grafua.glasba.Sport. Berčič, H.: Sport v turizmu Hočevar, U.: Estetika reportažne fotografije Moro, I.: Zlato, naložba življenja Palčič, K.: Klavd^ Palčič Šugman, R.: Saljive športne prigode JEZIKOSLOVJE. Jemec Tomazin, M.: Slovenska pravna terminolog^a Kern, D.: Pot do izpita iz slovenščine Pisanski Peterlin, A.: Metabesedilo med dvema kulturama Digitalna zbirka Cankarjeva spomenika na Vrhniki in v Ljubljani Cankarjeva knjižnica Vrhnika je na spletnem portalu KAMRA objavila že svoj četrti prispevek z naslovom Cankarjeva spomenika na Vrhniki in v Ljubljani. Digitalna zbirka s pomočjo časopisnih člankov in slikovnega gradiva predstavi dogajanje, ki je privedlo do postavitve obeh spomenikov. Temelji na razstavi Ljudstvu je spomenik všeč^, ki sta jo leta 2006 pripravila ZIC Vrhnika in Muzejsko društvo Vrhnika, njena avtorja pa sta bila Mar^a Oblak Čarni in Igor Berginc. Vabimo Vas, da si digitaliziran prispevek ogledate na spletnem naslovu http://www.kamra.si. Anja Frkovič KNJIŽEVNOST. Komelj, M.: Nujnost poezie Westerman, F.: Inženirji duše POEZUA. Hren, G.: Beli oleander Hrovatin, P.: Mednožje misli Ibn Gabirol, S.: Krona kraljestva Šorli, L.: Izbrane pesmi DRAMATIKA. Plautus, Titus M.: Kljukec Rezman, P.: Ljubljana - Gospa Sveta ROMANI.KRATKA PROZA. Bernhard, T.: Potonjenec Čehovin, M.: Sanjam zgodbo Doria, J.: Diamanti na tvojem dvorišču Glavašević, S.: Zgodbe iz Vukovarja Kumer, M.: Da bi sonce poslalo ---Lampret Conradi, L.: Podivjana reka Le Clézio, J.-M. G.: Napev o lakoti Mishima, Y.: Izpovedi maske Paušič, O.: Osumljen Sterle, U.: Večno vojno stanje Sukič, N.: Molji živ^o v prahu Vasiljevič, D.: Srce v skali Witkowski, M.: Kraljica Barbara ESEJI.HUMOR.SPOMINI.DNEVNIKI. POTOPISI. Artaud, A.: Tarahumari Cankar, I.: Svetovi srca in duha : odlomki iz del Ivana Cankarja Kukovica, S.: Vojna, usodna za družino Pikalo, M.: Dvojna podaja Štefančič, M.: Slovenci Švajncer, J.: Ljuba moja Maja MLADINSKO LEPOSLOVJE. Gale, A.: Skozi našo vas Hanuš, B.: O Jakobu in muci Mici, Novoletna smrečica Mergole Vukovič, S.: Mavrični deklici Nardin, M.:Oči, jaz vem Novak, A.: Črni muc Parmentier-Blancard, C.: Zvitorepek in tri jajca Renoult, A.: Brkec se ne da Sekirnik, M.: Kahlica Zebe Topič, Ž.: Čudežni možicelj Volčini, M.: Mavrične mačje maroge DOMOZNANSTVO.GEOGRAFUA. ZGODOVINA.BIOGRAFUE. Balažic, M.: Slovenski plebiscit Brenčič, P.: Brežice Ćirković, S.: Srbska zgodovina Milleron, P.: Svetovni zakladi Škibin, M.: Veneti so bili Sloveni in Slo-ventji Šuklje, F.: Sodobniki, mali in veliki Najbolj izposojene ali iskane knjige v januarju 2011 1. Dostoevski, F. M.: Zločin in kazen 2. Boccaccio, G.: Dekameron 3. Partljič, T.: Hotel sem pr^eti sonce 4. Varna vožnja: priročnik za voznike 5. Cervantes S., M. de:Don Kihot 6. Woodiwiss, K. E.: Pepel v vetru 7. Gabaldon, D.: Tujka 8. Woodiwiss, K. E.: Zimska vrtnica 9. McCarthy, M.: Ko se boš prebudila 10. Woodiwiss, K. E.: Vreden ljubezni Dokumentarni film Kritična generac^a Glasbeni in ostali zvočni CD Batista, v.: Bivališče brez časa= Timeless residence Blaznik, M.: Intimus Caňa: Kata Carmina Slovenica: Vampirabile Carmina Slovenica: Na juriš in the mood!: live! Carmina Slovenica: Kraji in časi Carmina Slovenica: Citira: slovenska zborovska stvaritev II. Carmina Slovenica: CM1 Carmina Slovenica: Musica inaudita: live! Carmina Slovenica: Drum Café Cheap trick: Cheap trick Čarnice: So ptičice še snivale Čarnice: Jagodni izbor za ženski zbor Eckman, C.: Swinger 500 Edwards, D. E.: Consider the birds Rozman, S.: Meditac^a Saeta: Koncert 2008 Samo Šalamon Trio: Almost almond Schola cantorum Labacensis: Ego sum resurrectio et vita Tamika: Ritem sveta The Archies: Sugar, sugar --The Walkabouts: Scavenger Trans-Siberian Orchestra: Beethoven's last night Vodopivec, Z.: Somišljeniki Kraljična v mišjem plaščku Izbor: Niko Nikolčič 52 NAŠ ČASOPIS N/ Sport in rekreac^a 28. februar 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Aleš Prek, vrhniški športnik leta » g «v • • v**-| v t* Grem na pot uresničevanja ene mojih največjih zelja. « Vrhničan Aleš prej je letos prejel naziv »vrhniški športnik leta«. Voznik avtomobilskih gorskohitrostnih dirk je tudi sicer trenutno najboljši voznik v državi, kajti lani je zasedel končno četrto mesto v gorskohitrostnem avtomobilizmu. Višjega izkupička točk slovenski svet športnega avtomobilizma še ni doživel. Uspehi so mu nanizali dovolj samozavesti, da končno stopi po poteh svojih dolgoletnih sanj: da se v letošnji sezoni s svojim dirkalnikom udeleži vseh dirk za evropsko prvenstvo v gorskohitrostnem. avtomobilizmu. Aleš, za nami je lep, sončen vikend. Kako si ga preživel? Hm, kar lepo je bilo. V petek smo delali s Siolom predstavitev za dirkaško sezono 2011. V času tekmovanja se bodo tako po Siol Tv vrtele reportaže z mojih nastopov, kot za napoved prihajajoče sezono pa smo posneli nekaj materiala tudi v naši delavnici, kjer sem predstavil dirkalnik. V soboto sem šel smučat, nedelja pa je bila bolj družinska. Torej nisi mogel brez športa? Ampak po svoje to niti ni presenetljivo, kajti kolikor vem, si ti športnik že od malih nog. Najprej je bilo smučanje, če se ne motim, kjer si bil član B-re-prezentance. Da, najdlje sem treniral smučanje, od 7. leta pa do okoli 21. leta, tam nekje. To moje obdobje je zaznamoval velik napor, ki pa nekako ni obrodil želenih rezultatov. Vsako leto sem bil bolje fizično pripravljen, a po poškodbi kolena rezultatov nekako ni bilo. Napor je bil tako velik, da je bilo pod vprašajem moje optimalno zdravstveno stanje. Zato sem se nekega dne odločil, da temu naredim konec. Zanimivo, ko danes pomislim, sem tedaj treniral 12 do 13 ur na dan, danes pa toliko delam, da lahko dirkam. Ampak prestop za avtomobilski volan verjetno ni bil kar tako naenkrat, ko si odložil smučke? O pač, pač. Z bratom sva že nekaj čas razmišljala, da bi kupila dirkalni avto. Izkazala se je priložnost v Ital^i in komaj teden po koncu moje smučarske kariere sva z bratom že hitela v Italko po renault williams clio. Tedaj sva si dirkalnik nekako razdelila: brat bo z njim vozil reli, jaz pa gorskohitrostne dirke. Moja prva dirka je bila Polhov Gradec-Črni Vrh in v svoji kategorii sem premočno zmagal. To je bila tako dobra popotnica za naprej, da sem se odločil, da z dirkanjem nadaljujem. Toda neko predznanje si vendarle moral imeti. Saj sem ga. Od svojega devetega leta sem treniral tudi karting in do konca kariere, tam okoli 21. ali 22. leta, sem osvojil devet naslovov državnega prvaka. Vzporedno sem torej treniral karting in smučanje. To je zagotovo terjalo veliko organizac^e in odrekanja prostemu času? Nedvomno. Naj povem eno zgodbo, ki nekako povzema moj tedanji urnik. Poleti sem v ZDA učil smučanje, vsak dan pa sem pred tečajem in po koncu tečaja še sam treniral. Zaradi te smučarje sem izpustil nekaj dirk v kartingu in na koncu je kazalo, da moram nujno odpeljati vsaj eno, sicer bom imel nepopravljiv zaostanek. Zato sem v četrtek spakiral in odletel v domov. V soboto sva šla z očetom na Ptuj na dirko, kjer sem zmagal in nato v ponedeljek odletel nazaj v ZDA. V torek sem bil zopet na smučišču. Vse to za eno dirko? Nam, ki nismo taki športni navdušenci, je to težko razumeti. Ampak v vaši družini se vam adrenalin pretaka v krvi. No, ja, lahko bi dejali tako. Oče je bil vsa leta aktiven smučar, z 19 leti pa je začel voziti tudi v kartingu. Dobil je zlato čelado, kar je najvišje priznanje v Jugoslavji za karting. Tudi brat je uspešen. Bil je dvakratni državni prvak v relju. Ja, res smo zelo športna družina. Družina, ki živi za avtošport. Zakaj pa ti nisi pristal v rel^u? Zaradi dveh razlogov. Prvi je, da je bil pri hiši le en dirkalnik, torej je lahko reli vozil le eden, ne pa oba. Drugi razlog pa je bil, da so gorskohitrostne dirke stroškovno nekoliko cenejše od relja, jaz pa sem bil tedaj na začetku svoje avtomobilske kariere »ubogi« študent. A če je bilo sprva rahlo preračunljivo, moram reči, da sem se v to zvrst dirkanja zaljubil do ušes. Sedaj imaš že drugo sezono mitsubishi lancerja. Zakaj si »presedlal« nanj z nekdanje honde? Iz povsem praktičnih razlogov. Lancer je močnejši. Ima 410 konj, honda pa okoli 230. Preprosta matematika je pokazala, da zaradi tega z lancerjem dobim že po prvih dvesto metrih tri sekunde boljši rezultat. Tako sem lahko znotraj skupine konkurenčen tudi drugim vozilom, katerih prej s hondo nisem dohajal. To je mitsubishi lancer evo IX, vrhunski dirkalnik, ki ga verjetno nisi kupil kar v petek popoldne, ko si imel pet minut časa? Ne, to je bil zelo premišljen projekt. Sel sem v sodelovanje s tekmovalno ekipo avto foto market, kjer se med drugim ukvarjajo tudi s tem, da dajejo v najem dirkalne avtomobile. Ze na samem začetku so se izkazali za zelo profesionalne in tudi sedaj imamo tak odnos. Odločil sem se, da je to prava stvar in sem najel njihov dirkalnik. Novičke Športne zveze Vrhnika Ali lahko razkr^eš, koliko stane takšen najem? Ne, to je poslovna skrivnost. Lahko pa povem približno oceno, koliko me stane ena dirka. Če štejem najem dirkalnika, štartnino, komplet novih gum in kasko zavarovanje, potem je to okoli pet tisoč evrov. In zaenkrat ti to uspeva poravnati? Da, ampak še sam ne vem, kako. Pred časom sem delal neke kal-kulacje za lani, pa sploh ne vem, kako mi je uspelo poplačati tako visok znesek. Konec minulega leta te je panožna zveza AŠ2005 razglasila za najboljšega slovenskega avtomobilista leta. Dejansko, če pogledamo v zgodovino slovenskega dirkanja, ni bilo boljšega dirkača od tebe. Pa ti ta naziv in zlata ter kristalna čelada, ki si ju prejel pred leti, sploh odprejo kakšna vrata? Ti nazivi pomagajo? Pomagajo po duševni strani, kajti dajo ti neko potrditev opravljenega dela, medtem ko ti vrat ne odpirajo. V slovenskem prostoru je pač tako, da se daje večjo pozornost nogometu, smučarji in košarki, na druge športe pa se nekako pozablja. Zanimivo, da državno podjetje, ki se ukvarja z dobavo goriva, sponzorira športnika, ki nima povezave z gorivom. Če bi bila torej splošna družbena klima drugačna, potem bi mogoče še kaj iztržil iz tega naslova, tako pa pač ne. Verjetno bi v nasprotnem primeru dirkači dobili tudi kakšen spodoben dirkalni poligon? Absolutno. Po svoje je žalostno, da prenapeteži sproščajo svoje dirkaške nagone na cestah, namesto da bi jih na tovrstnih poligonih. Kje pa ti treniraš? V tujini, vendar lokacje ne smem izdati. Tam organizator treningov z dovoljenem pristojnih oblasti zapre katero od cest, priskrbi časomerilce, zdravniško ekipo in trening se lahko začne. Je pa drago. Na primer, samo pristop stane okoli 500 evrov, nato pa še vsak start posebej. Tvoje življenje je polno prelomnic, ena takih te čaka tudi letos: odločil si se, da boš odpeljal vse gorskohitrostne dirke evropskega prvenstva. Da, ta želja je že dolgo tlela v meni. Menim, da so leta prava, prava je tudi moja glava. Načeloma so finance za projekt do neke mere preskrbljene. Grem na pot uresničevanja ene mojih največjih želja. Na tem sem delal zadnji dve leti. S hondo sem se udeležil številnih dirk evropskega prvenstva, kjer ni bil cilj nabiranje rezultatov, ampak spoznavanje proge. Izkušnje kažejo, da če si progo že dirkal, potem lahko računaš na nekaj sekund prednosti. Na tak način sem prevozil vse proge evropskega prvenstva, razen štirih. Po vsem tem sem se odločil, da letos pač poskusimo. Kar bo, pa bo. Nekateri mi napovedujejo naskok samega vrha evropske lestvice, sam pa pravim le, da bom dal stoodstotno vse od sebe. Kdaj se začne sezona? Čaka me trinajst dirk, prva bo 19. aprila v Francji, sledile bodo dirke v Avstrji, Spanji, na Portugalskem, Češkem, Slovaškem, v Nemčji, Francji, Svici, v Slovenji in na Hrvaškem. Izračunal sem, da bom zgolj za transport opravil okoli 30 tisoč kilometrov. Transportni stroški pa me bodo stali okoli 7500 evrov za celotno sezono. Poleg finančnega bo tudi velik organizac^ski napor. Seveda bo. Na srečo imam dobro ekipo, ki mi trdno stoji ob strani. Na tem mestu bi se rad zahvalil vsem v ekipi, še posebno pa domačim, ki me podpirajo v tem projektu. Moralna opora v takih projektih namreč zelo veliko pomaga. Moram pa reči, da se prve dirke že veselim. Malce se le bojim, da mi ne bo uspelo vseh trinajst dirk ohraniti hladne glave. Pravilnik je namreč tak, da v končnem točkovanju odbjejo le dve najslabši dirki. Torej si lahko privoščim le dve večji napaki. Če doživim tretjo, je bolje, da s sezono končam. Razlike so namreč minimalne in vsak večji fiasko te katapultira več mest nazaj na lestvici. Se evropske gorskohitrostne dirke razlikujejo od naših, slovenskih? Se, tako po oblikovanosti terena kot po vozišču, ki je navadno širše in boljše od naših. Evropske trase dirk so tudi daljše - celo do 17 kilometrov. Pri vsem tem je zame velik problem, kako si vse trase do podrobnosti zapomniti, kajti na sami dirki ni časa za napake. Domnevam, da si jih poprej ogledaš. O, seveda, in to kolikokrat! S serjskim vozilom se vozimo po njej, na primer od srede do petka. Po sto ali stopetdesetkrat jo prevozim, da si zapomnil traso do zadnje pičice. Če bi me ob dveh ponoči vprašal, kakšen zavoj sledi tistemu in tistemu, bi ga moral zdrdrati kot pesmico. Že prej si govoril o ciljih v sezoni, pa vendarle: Kako visoko ciljaš? Kot sem dejal, dal bom vse od sebe, potem bomo pa videli, kaj bo. Čisto nič ne želim napovedovati. Upam le, da mi med sezono ne bo zmanjkalo denarja. Za približno sedem dirk ga imam priskrbljenega, za preostale pa si ga moram še zagotoviti. Domnevam, da glede na angažiranost v evropskem prvenstvu slovenskega ne boš vozil. Ne, ker ni smiselno. Termini dirk se prekrivajo, poleg tega pa: preprosto želim iti v Evropo. Naši fantje zelo dobro dirkajo in je užitek dirkati z njimi, vendar si želim iti v svet. Tam se lahko naučim zelo veliko novega.. Aleš, veliko sreče, zagotovo bodo tudi naši bralci držali pesti zate. Vsekakor pa bomo o tvojih uspehih poročali tudi na naših straneh. Naj se torej igre začnejo! Hvala vam. Gašper Tominc Moto klub Nauportus Vrhnika http://www.mknauportus.si Bliža se pomlad in z njo začetek motoristične sezone. Člani MK Nauportus iz Vrhnike prjazno vabimo voznike motorjev, mopedov in skuterjev na blagoslov, ki bo v nedeljo, 10. aprila 2011, ob 11.30 pred cerkvjo sv. Pavla na Vrhniki. Po blagoslovu se bomo odpeljali na krajši izlet. Na 4. seji Izvršnega odbora, ki je bila 25. januarja, smo sprejeli sklep, da izmed predlogov, ki ste nam jih člani posredovali, županu za člana Komisje za vrednotenje športnih vsebin, prispelih na javni razpis, predlagamo Danila Todoroviča za predstavnika športne rekreacje in Matjaža Justina za predstavnika tekmovalnega športa. Seznanili smo ga tudi z vsemi ostalimi predlaganimi kandidati. Kako se je, oziroma se bo župan odločil, pa v času oddaje novičk še ne vemo. Na tej seji smo imenovali delovno skupino za oblikovanje stališč o programih, ki so predvideni pri podanih arhitekturnih rešitvah bodoče ureditve Sportnega parka Vrhnika. Skupino sestavljajo: Marjan Možina, Janko Skodlar in Jernej Fefer. V februarju smo se odzvali vabilu Planinskega društva Vrhnika in se udeležili njihovega rednega letnega občnega zbora, na povabilo Sportnega društva Vrhnika pa smo sodelovali na odprtju Mednarodnega namiznoteniškega turnirja Alpe Adria. Kot smo napovedali že v prejšnji številki, sta v današnjem Našem časopisu objavljena Letni program športa Občine Vrhnika za leto 2011 in Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje športnih vsebin izvajalcev Letnega programa športa na območju Občine Vrhnika v letu 2011. Rok za predložitev vlog je 31. marec 2011. Na predlog Odbora za družbene dejavnosti je Občinski svet ob- čine Vrhnika na 4. redni seji dne 17.2.2011 sprejel tudi naslednji sklep: V okviru razpisa za sofinanciranje športnih vsebin v letu 2011 se izvede vrednotenje prjav samo glede na razsežnost razširjenosti v lokalnem okolju in uspešnosti športne panoge. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika naj za prihodnje leto pripravi predlog ustrezne spremembe Pravilnika o sofinanciranju športa v občini Vrhnika glede upoštevanja razsežnosti 'Lokalni pomen športne panoge'. Začeli smo pripravljati gradiva za sklic redne letne skupščine, ki jo načrtujemo v marcu. Člani zveze boste o datumu pravočasno obveščeni. Za vse informacje nas pokličite na telefon 041 820 764 ali nam pišite na e-naslov: sportnazvezavrhnika@gmail.com Uradne ure: vsak torek od 16. do 18. ure v sejni sobi poslovnega dela telovadnice Partizan. Športna zveza Vrhnika 28. februar 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si N/ Sport in rekreac^a NAŠ ČASOPIS 53 »Drugi atleti dvigujejo uteži, mi dvigujemo atlete.« (Žabice) Pazi se, Amerika, Sloven^'a te lovi s polno hitrostjo! Žabice smo, kot že stokrat rečeno, ena velika družina, ki skupaj preživi ogromno časa. Res veliko časa bomo skupaj preživeli tudi od 26. 4. do 3. 5. letos, ker se bomo tekmovalci članske cheerleading skupine Žabice udeležili svetovnega prvenstva v Orlandu na Floridi. Odpotovalo nas bo 26 tekmovalcev, 2 trenerja in 4 mame Žabe za spremstvo, ker nas je večina po ameriški zakonodaji mladoletnih. Nekateri smo enkrat že bili na tako velikem tekmovanju, kot je svetovno prvenstvo v cheerleadingu, drugi pa to izkušnjo nestrpno pričakujejo letos. Nastop na prvenstvu nam pomeni skoraj vse. Mnogi smo tako prevzeti in predani, da bi še sebe zatajili, če bi bilo potrebno in če bi kaj pomagalo. A pomagajo le resni, odgovorni in trdi treningi. Učimo se novih elementov in povezav med njimi z namenom, da bi dosegli postavljene cilje. Naš nastop mora biti zanesljiv, zato treniramo petkrat na teden. Trudimo se, da bi kar najbolje predstavili našo točko. Z izvedbo bi radi pokazali, koliko truda in resnosti smo vložili skozi vse leto. Radi bi pokazali tudi naš splošen napredek od našega zadnjega nastopa tam. Američane lovimo z veliko hitrostjo. Nedvomno bomo na odru tudi uživali. Že ob prihodu na tekmovališče načrtujemo tribune spraviti na noge. Poleg dobre uvrstitve si želimo tudi, da bi nas tekmovanje v Ameriki še bolj povezalo in utrdilo. Skrbi nas le, da bi nas na tekmovanju izdali živci in nestrpnost. Da bi se izognili takim nevšečnostim, bomo že doma celotno točko ponovili vsaj 23-413452-krat. © Našo resnost so dojeli tudi starši. Pomagajo nam tako, da skrbjo, da zaradi mnogih treningov ne bi pozabili, da hodimo tudi v šolo. Podpirajo pa nas tako, da za nas pripravljajo prireditev za.ŽABICE.si, ki bo 26. marca v OS AMS na Vrhniki. Upamo, da bo odziv na prireditev pozitiven, da bo dvorana polna in da boste ob gledanju nastopov zadovoljni. Obetamo si, da boste tisti, ki našega športa še ne poznate, ugotovili, da mi nismo tisti, ki mahamo s co&i in skačemo. Za cheerleading je treba vložiti veliko več. Poleg skakanja moramo še dvigati, metati in loviti naše "flajerke"*. Na prireditvi se bomo še posebno potrudili, da vam bo naš nastop všeč in nas boste še naprej podpirali. Hvala vsem, ki boste mislili na nas in nas moralno podpirali tudi v času, ko bodo potekala tekmovanja pričakovanega svetovnega prvenstva. Torej: Stisnite pesti za nas tudi konec aprila! *flajerke - so punce, ki jih dvigamo in mečemo v zrak Vanja Potočnik, za člansko cheerleading skupino Žabice STARSI. ZA.ŽABICE.SMO "Žabice skačejo in regajo že 17 let." Na prvih nastopih so se pojavljale v preprostih in doma sešitih kostumih. Vedno so požele navdušenje gledalcev, starši in trenerji pa so jih spodbujali, kar jih je gnalo v še več treningov in v še kakovostnejše treninge. Eno z drugim je prinašalo vedno večje uspehe. Žabice so se tako skozi svojo zgodovino razvile v skupino cheerleading, ki ima pravico tekmovati na največjem tekmovanju na svetu, na svetovnem prvenstvu. To ni take vrste tekmovanje, na katerega se ekipe pr^av^jo prostovoljno. O, ne, pravico za nastop si morajo ekipe prislužiti. Žabice so si ga izborile lani maja na evropskem tekmovanju v Bottropu v Nem-čji. Že tretjič zapored. A vsako leto odpotovati tako daleč žal ne gre. Letos bodo tekmovalci članske skupine cheerleading le odpotovali v Orlando na Floridi, tokrat drugič. Tako smo se jese- ni na uvodnem sestanku v novo športno sezono odločili starši. Zakaj? Ker na tak način izrekamo naši mladini strinjanje z njihovo aktivnostjo in spodbujamo njihovo doslednost in zavzetost na treningih. Hkrati pa skupini trenerjev in voditeljev Žabic izrekamo spoštovanje, da so pred 17-imi leti začeli, da jih ves ta čas zvesto spremljajo, spodbujajo, jim pomagajo in Tako dolgo skupno življenje in delovanje Vam je zagotovo prineslo raznovrstne izkušnje. Vse te so zabeležene kot pisani spomini na mnogo najrazličnejših trenutkov in na prav toliko rožnatih ali manj rožnatih dogodkov. A vsi so Vas oblikovali v boljše ljudi, vsi so Vas zgradili v močne, zrele, samozavestne in celovite osebnosti, ki se še vedno veselite novih z zgledom vplivajo nanje. Zatorej naj ta zapis velja kot sporočilo staršev vsem tistim, ki naglas ali pa tudi bolj potiho skrbite za Žabice. Takole gre: "Spoštovani vodje in trenerji! Večina vas je v žabji družbi od začetka, torej že zelo dolgo. izzivov in jim korajžno in z odprtim srcem stopate naproti. Starši smo vam hvaležni, da se borite, da drug drugemu kaj spregledate, da vztrajate in nadaljujete, da ste sprejeli v svojo družbo tudi naše otroke, ki rastejo v mlade ljudi in jih tudi Vi s svojim vedenjem in ravnanjem učite, kako se prav živi. V zadovoljstvo nam je, da imajo priložnost v Vaši družbi in v družbi vrstnikov Žabic graditi svojo osebnost. Da imajo priložnost izkušnje in izkustva zlagati v steber, na katerega se bodo lahko naslanjali tudi takrat, ko bodo Žabice morda že prerasli in bodo odšli na nove poti. Želimo jim, da se takrat ne bodo prestrašili ponujenih izzivov in ovir na poti do zastavljenih ciljev. Prepričani smo, da bo tako prav zaradi vsega, kar so doživeli v varnem zavetju doma in Žabic. Se vam zdi vse preveč čustveno? Mogoče pa vendarle ne, ker imamo starši radi naše in vaše Žabice, hkrati pa se zavedamo, da živimo v času, ki je storil-nostno naravnan, ki pogosto zanemarja pozitivne vrednote in se nerad ozira na osnovne človekove potrebe. Živimo torej v času, ko na naše mlade preži polno pasti. V družbi Žabic pa doživljajo in si podarjajo spre-jetost in ljubljenost, imajo priložnost razdajati sebe za druge, Spoštovani sokrajani, cenjeni člani in podporniki skupine Žabice! Žabice so skupnost, katere temeljno poslanstvo je vzgoja ljudi s pozitivnimi vrednotami. Žabice so odprte za sodelovanje in povezujejo ljudi vseh generacj, zato lahko člani v skupini uresničujejo svoje ambicje v vseh življenjskih obdobjih. Žabice soustvarjajo skupnost ljudi iz občin Log - Dragomer, Brezovica in Vrhnika, za katero bo okolje veselo, da je nastala, in za katero bo okolje želelo, da obstaja in se razvja. Žabice so bile ustanovljene leta 1997 na OS Log - Dragomer, od leta 1999 pa skupina deluje v okviru Šolskega športnega društva Log - Dragomer. Zdaj je skupina, ki v tujini nastopa kot FROGS cheer team Slovenia, najuspešnejša slovenska cheerleading in cheer plesna skupina z več kot 150 člani. Doslej so Žabice poleg številnih zmag na državnih prvenstvih osvojile skupno 12 naslovov evropskih prvakov in se leta 2009 kot prva slovenska skupina udeležile lASF svetovnega prvenstva v Orlandu v ZDA. Leta 2010 so nastopile v polfinalu oddaje Slovenja ima talent in ustanovile skupino Žabice babice, trenutno pa se pripravljajo za tekmovanja na državnem, evropskem in svetovnem prvenstvu v letu 2011. Žabice imajo v letu 2011 pomemben tekmovalni cilj in lahko jim ga pomagamo uresničiti. V okviru skupine Žabice je članska najbolj številčna skupina cheerleading. Na kvalifikacjskih tekmovanjih v letu 2010 si je priborila pravico nastopa na lASF svetovnem prvenstvu 2011 v začetku maja v Orlandu v ZDA. Udeležba na tem največjem svetovnem tekmovanju je velik finančni zalogaj. Vrednost projekta je ocenjena na 60.000 €. V to vrednost niso vključeni stroški dela, ki ga člani društva opravljamo prostovoljno in z veliko srčne energje. S ciljem, da bi skupini Žabice omogočili udeležbo na tem vrhunskem svetovnem dogodku, smo se odločili organizirati glasbeno-športni spektakel Za.Žabice. Si, finančni izkupiček pa bomo v celoti namenili sofinanciranju odhoda Žabic v ZDA. Prireditev je dobrodelne narave, saj so se nastopajoči v podporo Žabicam odrekli honorarju. Ker verjamemo, da se tudi vi lahko poistovetite s predstavljeno »žabjo« zgodbo, vas vabimo, da se nam na omenjeni prireditvi pridružite. Skupaj bomo preživeli čas v pozitivnem vzdušju in duhu dobrodelnosti. Žabice so hvaležne vsem, ki ste kot njihovi prjatelji in podporniki že postali del širše »žabje družine« in tako vsak na svoj način soustvarjate skupnost, imenovano Žabice. Prispevek vsakega izmed vas, ki se bo odločil pomagati in podpreti člansko skupino cheerleading na poti do uresničitve predstavljenega cilja, bo dragocen in v žabjih srcih hvaležno sprejet. S hvaležnostjo je sprejeto in cenjeno tudi spoznanje staršev, da druženje skupino Žabice njihovim otrokom omogoča lepo in ustvarjalno mladost ter razvoj v pozitivne osebnosti. Žabice vab^o, da jih obiščete na glasbeno-športnem spektaklu Za.Žabice.Si, ki bo v soboto, 26. 3. 2011, na Vrhniki, in s tem njihovi članski skupini cheerleading omogočite nastop na največjem svetovnem tekmovanju v ZDA. Za vas bodo Žabice pripravile tudi razstavni prostor z izdelki in promocjskim gradivom z logotipom Žabic. Vsi ponujeni izdelki naj bi vas spodbujali, da bi tudi v času največjega svetovnega tekmovanja mislili nanje. Seveda je namen večera zbrati čim več sredstev za člansko skupino cheerleading. Poleg vstopnice boste tudi s prostovoljnimi prispevki lahko pomagali tekmovalcem k lažji uresničitvi njihovega največjega cilja in želje. Za vaš prispevek se vam bodo Žabice zahvalile, saj pripravljajo presenečenje in žrebanje več lepih nagrad. Z Žabicami in za Žabice, S. S. SSD Log - Dragomer krepjo odgovornost do lastnega telesa in razvjajo soodgovornost za zdravje sotekmovalcev. Urjo toleranten odnos do drugače mislečih, se učjo obvladovanja svojih čustev in čutil. Vzgajajo se za pripadnost skupini, v kateri lahko ostajajo zvesti svojim načelom. Spoznavajo celo, kako veliko moč in trdnost lahko ima povezana skupina. Če trenerji in voditelji Žabic kdaj nemara pomislite, da je dovolj, ali da bi z vsem skupaj nehali, najprej pomislite, kako žalostne bi bile vse te Žabice, kako nesrečno bi popoldne doma posedale pred televizijo, kako zgubljeno bi tavale po končanem pouku in se kot žabji mrest vlekle domov, ali pa bi v brezdelju postopale po mestu, kot da so izgubile mlako? Zdaj pa te Žabice po končanem pouku hitjo domov, ker sem jim mudi na kosilo, ker se jim mudi napisati nalogo, ker se jim mudi na trening - jupiii!. Zvečer pa pogledajo še v šolske knjige in se zgrudjo k počitku. Utrujen, res je, a bogate, ker je za njimi poln dan, pogosto obogaten z novimi gibalnimi znanji. Zaspjo zadovoljne in opremljene z novimi življenjsko pomembnimi izkušnjami. Prosimo Vas, nadaljujte, spoštovana gonilna sila Žabic! To našo iskreno željo vam sporočamo tudi z entuziazmom in veliko zavzetostjo pri organizacji glasbeno akrobatskega spektakla za .ŽABICE.si. Izkupiček bo resda v celoti namenjen Žabicam za pot na Florido, a dogodek, če ga boste prav pogledali, bo posvečen pa tudi Vam, ki jim držite hrbet, da se z Vami in na Vas učjo biti samostojni, zanesljivi in odgovorni odrasli ljudje. Nemalo je mladih, ki Žabicam zavidajo, da imajo tako lepo in polno mladost. Najdejo se pa tudi taki, ki zavidajo Vam, ker ste izbrani, da Vam je zaupano poslanstvo, ki se mu reče pomemben vpliv na razvoj teh mladih ljudi. Čudovito ga udejanjate, zato Vam čestitamo in Vam sporočamo, da tudi starši. za.žabice.smo." Nataša Grom, v imenu staršev članske skupine cheer-leading giaso^no-akr^batski Sûbûta, * ^ Í £6. 3. 2011 ob 19. uri ^' v civorani ' 0& A. M. Slomška, Vrhnika. AiĚNKAiJOTAfi MANĆA ÍPfK DAMJANA C^CLAVSEX CTJfípmÍje/ STANKA P^TRtCA i JERNEiDEftMOTA CHAUE SALLE TUS ROCKOMOTIVfl ■ ^^ SÍfrJpJrtů ÍUHE ČEŠPUE ^ SAjORAJňKOVlť-SALE ^ DfiAGAN SAOŽAK M ptëïna ik up i na ALL THAT pB rock'n rofípíesotca ULA in MATiC VÈSÛUSKIPOVŽIÍI 1 liře pnd pHiliurt. Itvform^eljí níoio 2i5 4J1. Dogodek, ki ga pripravljamo starši v zavetju SŠD Log - Dragomer v začetni fazi podpirajo: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Naš Časopis in Radiol. Sodelovanje na našem dogodku zanima več podjetj, s katerimi se še dogovarjamo in se jim bomo zahvalili v zapisih, ki jih načrtujemo v naslednjih številkah Našega časopisa. 54 NAŠ ČASOPIS N/ Sport in rekreac^a 28. februar 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Akrobati na državnem prvenstvu 29. 1. 2011 je na vetrovni dan v telovadnici OŠ Antona Ukmarja potekalo državno prvenstvo v Kopru v skokih z male prožne ponjave (MPP). Tam so naši akrobati in akro-batke GD Vrhnika uspešno tekmovali. Cicibani so ekipno osvojili 7. mesto, uvrstili pa so se: Ambrož Jilek, 25. mesto, Svit Svalina, 28., Erazem Jazbinšek, 30., Matej Drašler, 32., Ožbe Kuhar, 33., Ivan Sraj, 37. in Ožbej Koblar 38. mesto. Pri cicibankah sta nastopili kot posameznici Laura Drašler in Katja Fortuna. Laura je zasedla odlično 17. mesto, Katja pa 31. izmed kar 60-ih tekmovalk. Med mlajšimi deklicami se je letos Ajdi Novak pridružila tudi Manca Kotnik, ki je bila 68., Ajda pa 57. Na tekmovanju smo pogrešali Jana in Izo Sraj Miklič, ki sta zaradi bolezni obležala doma, Mark Novak se je na zadnjem treningu lažje poškodoval, Matic Slavec pa je praznoval svoj rojstni dan. Naslednji nastop bo v počastitev praznika dneva žena v začetku marca v OS Martina Slomška, tekmovanje pa 12. 3. 2011 v Renčah. Vsi rezultati in fotografije so dostopni na naši spletni strani: http://5k.amadeus. si/gd/. Matej Fefer, GD Vrhnika ŠŠD Log - Dragomer štirikratni zmagovalec prvenstva Rom Pom Pon 2011 5. februarja 2011 je v Dolu pri Hrastniku potekalo peto zaporedno prvenstvo Rom Pom Pon v cheerleadingu in cheer plesu. Na odlično organiziranem tekmovanju se je predstavilo 350 tekmovalcev iz 15 društev iz Slovence, Italie in Hrvaške, med njimi tudi Žabice iz ŠŠD Log - Dragomer, ki so dosegle naslednje rezultate: 1. mesto v kategorii mladinski mešani skupinski dvigi: Luc^a Jeršin, Eva Žos, Matic Miklavc, Luka Samotorčan, Matevž Remškar; 1. mesto v kategorii mladinski skupinski dvigi: Mirela Nrecaj, Anja Vidmar, Uršula Jušič Piber, Lara Meglen, Lea Mohorič; 1. mesto v kategorii članski mešani skupinski dvigi: Lu-c^a Jeršin, Matjaž Gerbec, Luka Samotorčan, Matevž Remškar; 1. mesto v kategorii otroci posamezno: Anja Vidmar; 2. mesto v kategorii članski partnerski dvigi: Ida Grom, Matevž Remškar; 2. mesto - otroška cheer ples- na skupina Žabice; 2. mesto - članska cheer plesna skupina Žabice. Članska cheerleading skupina Žabice, ki se pripravlja na nastop na svetovnem prvenstvu aprila v Orlandu v ZDA, se v ležba Žabic na že omenjenem svetovnem prvenstvu, kjer se bodo Žabice najprej pomerile na največjem klubskem tekmovanju (IASF), pozneje pa bodo, skupaj z reprezentanti iz preostalih slovenskih che- tekmovalnem delu ni predstavila, je pa popestrila dogajanje na prireditvi Rom Pom Pon z izvrstnim revialnim nastopom. Naslednje tekmovanje, na katerem se bodo predstavili člani ŠŠD Log - Dragomer, bo Millenium Cup, ki bo 20. marca v Ital^i, vrhunec tekmovalne sezone pa bo ude- erleading društev, Slovenko zastopale še na svetovnem prvenstvu ICU. Novice iz sveta cheerleadinga in cheer plesa lahko spremljate na www. cheerleading.si in www. za-bice.si. Žabji pozdrav! K.A. ŠŠD Log-Dragomer Vrhniški modelarji združili moči Ikarjev let Logatec, 23. januar - Klub letalcev Vrhnika je v sodelovanju z Modelarskim klubom Vrhnika v logaški športni dvorani pripravil nedeljsko prireditev, imenovano »Ikarjev let«. Na njej so sodelovali valo okoli sto otrok, vsak od njih pa je izdelal pet letal. »To so enostavna letala, ki so jih otroci sestavljali skupaj s starši in mentorji modelarskega kluba. Izdelali so leteče krilo iz deprona, letalo iz balse in tri letala iz papirja.« Poleg tega so bili otroci deležni tudi predstavitve letenja rad^-sko vodenih letal v dvorani. Vrhunec nedeljskega dopol- osnovnošolci iz vrhniške, logaške in rovtarske osnovne šole, ki so izdelovali letala. Kot je pojasnil Janez Oblak iz kluba letalcev, je sodelo- dneva pa je bilo tekmovanje, v katerem je zmagal tisti posameznik, katerega letalo, ki ga je izdelal, je poletelo naj-dlje.(gt) II. župn^'ski turnir v namiznem tenisu V prostorih župn^ske dvorane je v soboto, 22. januarja 2011, potekal drugi odprti turnir ljubiteljev namiznega tenisa na Vrhniki pod okriljem gospoda Jožeta Brile-ja. Na turnirju je sodelovalo šestnajst igralcev. Med njimi so bili starejši in mlajši igralci z Vrhnike in njene okolice, ki so igrali v dveh skupinah in na koncu še super finale za prehodni pokal. V prvi mlajši skupini je nastopalo šest igralcev in zmagovalec je bil Marjan Surca, drugi je bil Tomaž Gutnik in tretji Peter Vrban-čič. V drugi skupini, kjer je nastopalo deset starejših igralcev, je zmagal Jože Miklav-čič, drugi je bil Štefan Kociper in tretji Stanko Petrovčič. Vsi našteti igralci so prejeli medalje, preostali pa diplome. V super finalu za prehodni pokal so nastopili štirje igralci, in sicer iz vsake skupine po dva najbolje uvrščena. Prehodni pokal je že drugič osvojil Marjan Surca, drugi je bil Jože Miklavčič, tretji Stefan Kociper in četrti Tomaž Gutnik. Turnir je od začetka do konca vodil član ŠD Sinja Gorica Bruno Kosi. Bruno Kosi Planinska literatura Planinski vestnik, 116. letnik, leto 2011, februar, številka 2. Vladimir Habjan je zapisal pogovore s tremi gosti (literarnim zgodovinarjem dr. Miranom Hladnikom, gorniškim publicistom Mitjo Koširjem in dobitnikom zadnjega kresnika Tadejem Golobom), ki so se pogovarjali o tem, kakšno planinsko knjigo potrebuje slovenski bralec. Razmišljanje o tem je dodal še Marjan Bradeško. V nadaljevanju sledjo alpinistični članki. Miha Habjan je zapisal pot odprave na Gaše-brum 1, Ambrož Bajde pa na goro Hidden Sud. Andrej Grmovšek je med plezanjem doživljal tudi estetske užitke, Tomaž Petauer pa uživa po brezpotjih kar na domačem Polovniku. Manja Rajh je iskala gorske skrivnosti pod Ko- rošico, Magda Salamon pa pod poslednjim Humarjevimi ciljem. Klemen Janša je po topografskih merilih obdelal Pernhartove panorame s Stola, Andrej Stritar pa priporoča za osebno uporabo tudi risbe obzor^, ki jih najdemo na www:udeuschhle.de. Mojca Stritar pa piše, da je Scabiosa meduna pozabljena dolina v ita-l^anskem predgorju. V rubriki Z nam^i na pot so opisane naše poti na Spičasti vrh, Sveti Lovrenc, Veliko Špičko in Sveto Trojico ter nekaj poti v tujini: Megernig-spitz, Melenwandkopf, Mulleter Sadnig in Zahodno Cino. Marjan Bradeško vabi otroke in starše na izlete od Trnovskega gozda do Javornikov, Tomaž Hrovat pa je popeljal skupino turnih smučarjev v gorsko skupino Goldberg. Peter Muck predstavlja nekdanjo gorniško opremo, Bor Sumrada je pripravil pogovor z Anžetom Čoklom, vsestransko dejavnim športnikom, ter predstavil še najboljše slovenske alpiniste. Irena Mušič Habjan se je pogovarjala z Rozal^o Skobe, lansko dobitnico priznanja za prostovoljno delo v planinstvu. Ciril Ambrož se je oglasil iz Prekmurja s poročilom ob trideseti obletnici planinskih taborov, Manca Čujež pa o ponovnem uspehu Slivniških svizcev na državnem prvenstvu mladih planincev. Dušan Klenovšek poroča, da je Gašperjev kostanj po obsegu večji od slavne Najevske lipe. Miha Pavšek nas opozarja, da si v gorah ne smemo privoščiti mraza, Gorazd Gorišek pa priporoča, da se je snežnemu plazu najbolje izogniti. Aljaž Anderle in Tadej Debevec sta pripravila nekaj navodil za spuščanje po vrvi v zimskih razmerah, Blaž Grapar pa nekaj navodil za orientiranje v slabi vidljivosti. Tomaž Hrovat je predstavil Turne smuke na av-str^ski Koroški, Milka Bokal pa prvi planinski vodnik po Polho-grajskem hribovju. Ciril Velkovrh Poročilo o delovanju namiznoteniške sekc^'e ŠD Sinja Gorica za leto 2010 Spomladanski del tekem smo odigrali s tremi ekipami in tako tudi končali sezono 2009/2010 v Ljubljanski namiznoteniški rekreativni ligi. V I. ligi je prva ekipa dosegla 8. mesto in se tako že osmič obdržala v najbolj kakovostni ligi. Ekipa je nastopala v postavi Tone Stih, Jože Berginc, Darko Kojadovič in Bruno Kosi. Druga ekipa v postavi Marjan Surca, Drago in Peter Vrbančič, Peter Gutnik in Hinko Sajovic je nastopala v III. namiznoteniški ligi in zasedla 8. mesto ter se prav tako obdržala v ligi. Tretja ekipa je nastopala v V. ligi, in sicer v postavi Janez Čekada, Marko Bozovičar, Sonja Kesič, Jože Brilej in Franc Mojškerc ter zasedla končno 4. mesto. V jesenskem delu vse tri ekipe igrajo s spremenljivo srečo. Prva ekipa ima tri zmage, prav tako pa tudi druga in tretja ekipa. V spomladanskem delu obljubljamo boljše izide. Ženska ekipa v postavi Sonja Kesič, Branka Kastelic in Mira Čekada je na ljubljanskem prvenstvu zasedla drugo mesto. Prva moška ekipa v postavi Tone Stih, Jože Berginc in Bruno Kosi je na ljubljanskem prvenstvu za mesto in okolico za upokojence uspešno zastopala Vrhniko (Sinjo Gorico) ter je med šestnajstimi nastopajočimi ekipami zasedla prvo mesto. V jesenskem delu smo skupaj s Sd Vrhnika izvedli 12. občinsko prvenstvo in dosegli naslednje rezultate: Moški od 35 do 50 let: 1. mesto: Damjan Miklavčič (Log) 2. mesto: Marjan Surca (Sinja Gorica) 3. mesto: Peter Gutnik (Sinja Gorica) Moški nad 50 let: 1. mesto: Janez Miklavčič (Log) 2. mesto: Jože Berginc (Sinja Gorica) 3. mesto: Mitja Spanger (Sd Vrhnika) Ženske: 1. mesto: Nina Pejič (Sd Vrhnika) 2. mesto: Sonja Kesič (Sinja Gorica) 3. mesto: Teja Kovač (Sd Vrhnika) 4. mesto: Mira Čekada (Sinja Gorica) Dvojice: 1. mesto: Kaiser - Semič (Sd Vrhnika) 2. mesto: Surca - Miklavčič (Sinja Gorica - Log) 3. mesto: Gutnik - Berginc (Sinja Gorica) Drago in Peter Vrbančič ter Marjan Surca so med igranjem v ligah nastopali tudi na različnih turnirjih v Ljubljani, Velikih Laščah in Dobovi ter dosegli lepe rezultate. Bruno Kosi, vodja NT sekc^e Sd Sinja Gorica 28. februar 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si N/ Sport in rekreacja NAŠ ČASOPIS 55 2.- 6. februar 2011: Rakoniewice, Poljska Reprezentančni uspehi igralk FBC Borovnica Slovenska ženska reprezentanca v floorballu seje v začetku februarja udeležila kvalifikaci za svetovno prvenstvo. Turnir je potekal v Rakoniewicah na Poljskem. Poleg Slovence in države gostiteljice so bile udeleženke turnirja še Avstrija, Estonia, Slovaška in Madžarska. Priprave slovenske izbrane vrste so potekale večinoma na Vrhniki pod vodstvom Benjamina Bajca, sicer trenerja ženske ekipe iz Borovnice. Slovenske barve so zastopale naslednje Borovničanke: obrambne igralke: Anamarja Košir, Saša Kržič, Ana Pristavec, na-padalke: Polona Drašler, Urša Debevec, Nina Ferkolj, Marjet-ka Pirc in vratarka Tanja Mati-jašević. V slovenskem taboru je bilo vzdušje kljub porazu proti fa-voritinjam na začetni tekmi pozitivno, saj je bil delni rezultat zadnje tretjine 0 : 1 v prid naših punc. To je bil pokazatelj, da se slovenska ekipa zna postaviti po robu tudi najboljšim repre- zentancam. Turnir je trajal pet dni, našim puncam pa se je poznala kratka reprezentančna klop. Utrujenost je terjala svoj davek in Slovenke so do konca turnirja premagale le avstrjsko reprezentanco z rezultatom 7 : 0. Za morebitno uvrstitev na svetovno prvenstvo bo tako treba počakati še dve leti. Na koncu so se na svetovno prvenstvo kot tri najbolje uvrščene uvrstile reprezentanca Poljske, Slovaške in Madžarske. Slovenja je zasedla 5. mesto. Za naprej smo lahko optimistični, saj so borovniške igralke pokazale, da se v klubu FBC Borovnica dela v pravo smer in da velja čez nekaj let nanje še kako računati tudi na Sezona 2010/2011 v otroškem alpskem smučanju Zdaj gre zares Pozdravljeni, ljubitelji smučanja! Nova sezona tekmovanj v otroškem alpskem smučanju se je kljub pomanjkanju snega že začela. Naši smučarji so se v januarju lahko že pomerili na štirih tekmah Notranjsko-Primorske regje (NPR) in štirih državnih tekmah v otroškem alpskem smučanju za pokal Argeta. Tudi za letošnjo sezono so se tekmovalci Smučarskega društva Vrhnika dobro pripravili s kakovostnimi pripravami predvsem na ledenikih in smučiščih sosednje Avstrje, ki so se intenzivno začele oktobra. Ze prve tekme NpR so pokazale, da so naši smučarji dobro pripravljeni, o čemer pričajo tudi naši prvi rezultati. Na prvi veleslalomski preizkušnji pokala NPR na Cerknem je namreč Klara Trček v kategorji mlajše deklice (MDE) osvojila odlično 3. mesto, v isti kategorji je Jakob Kužnik osvojil 5. mesto. Maša Eržen je v kategorji starejše deklice (SDE) osvojila 6. mesto, odlično 2. pa je v kategorji mlajše mladinke (MME) osvojila Dolores Wolf. Jure Rupnik je v kategorji mlajši mladinci (MMI) stal na stopničkah za osvojeno odlično 2. mesto, na 3. mu je v isti kategorji sledil Aljaž Kužnik, na 5. Rok Mušič ter na 12. mestu Sanin Trope. Druga veleslalomska tekma pokala NPR je potekala v Kranjski Gori. Tokrat je Klara Trček zasedla 7. mesto, Maša Eržen 6., Zala Jazbec 9., Dolores Wolf 5., Aljaž Kužnik odlično 3. mesto, Rok Mušič 5. in Sanin Trope 8. mesto. Jakob Kužnik na žalost tokrat ni prišel do cilja. V Kranjski Gori je potekala tudi prva slalomska preizkušnja, v kateri je Klara Trček dosegla odlično 3. mesto, Jakob Kužnik pa je zasedel 2.. Maša Eržen je v kategorji SDE osvojila ravno tako 2. mesto, Zala Jazbec pa 4.. Tudi naši mladinci so tokrat zopet stali na stopničkah, in sicer Jure Rupnik na 2. mestu in Aljaž Kužnik na 3. Odlično 3. mesto je v kategorji MME dosegla tudi Dolores Wolf. Rok Mušič je tokrat pristal na 7. mestu, Sanin Trope pa na 12. Naši smučarji po veleslalomski tekmi Notranjsko-Primorske reg^e v Kranjski Gori Na tretji veleslalomski tekmi pokala NPR na Cerknem je na stopničkah zopet stala Klara Trček na 3. mestu, Jakob Kužnik je osvojil 5. Maši Eržen so pripadale stopničke za njeno 3. mesto, odlično se je izkazalAljaž Kužnik, saj je v svoji kategorjizmagal. Sanin Trope si je tokrat prismučal 4. mesto, Dolores Wolf pa 7. V sredini januarja so potekale prve državne tekme, kjer je konkurenca veliko večja kot na regjskih tekmah. Tekme se za naše smučarje sicer niso končale tako, kot smo pričakovali, saj je sledilo kar nekaj odstopov. Poleg tega se Klara Trček in Maša Eržen zaradi poškodb nista mogli udeležiti tekem. Neuspehe na prvih državnih tekmah je le prekinil Jakob Kužnik s svojim 10. mestom v veleslalomu v Kranjski Gori. Držimo pesti za naše smučarje še naprej! Smučarski pozdrav! SD Vrhnika Tanja Mat^aševic s prejetimi nagradami mednarodnem nivoju. Izmed omenjenih velja posebej izpostaviti Polono Drašler, ki je bila s svojo hitrostjo in borbenostjo motor ekipe, Uršo Debevec, ki je s petnajstimi leti postala najmlajša Slovenka, ki je zadela v reprezentančnem dresu, ter Tanjo Matjaševič, ki je zbrala 95 obramb in prejela nagrado za najbojšo vratarko turnirja ter se uvrstila v t. i. Ali Stars ekipo turnirja. Po turnirju je izjava najboljše vratarke turnirja nasslednja: "Floorball igram že deveto leto, zato mi to priznanje veliko pomeni. Moram izpostaviti, da je floorball ekipen šport in brez soigralk zato kot posameznica ne moreš uspeti. Nagrada je torej namenjena tudi tistim puncam (in fantom), s katerimi vsak teden treniram. Vesela Smučarski izlet V Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika smo tudi letos za osnovnošolsko mladino organizirali smučarska izleta. Obiskali smo smučišče Stari vrh nad Sko^o Loko, in sicer v soboto, 5. 2., in 12. 2. Prvega izleta se je udeležilo 49 otrok, drugega pa celo 55. Prevoz in učitelje je sofinancirala Občina Vrhnika, smučarske karte s kosilom pa nam je po ugodni ceni priskrbelo Sport-no društvo Vučko. Vrhniški otroci so tako za en izlet odšteli samo 10,00 €. Za to ceno so otroci dobili prevoz, učitelja smučanja, smučarsko karto, kosilo in čaj. Poleg ugodne smučarske karte in ugodnega kosila pa je Sportno društvo Vučko s svojimi smučarskimi učitelji poskrbelo tudi za varno in poučno smučanje. Lepo vreme je dodalo končno piko, zaradi katerega lahko rečemo, da je smučanje v celoti uspelo. Strokovni sodelavec za šport ^^^ Daniel Cukjati ZIC Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Popoln zavoj Popoln zavoj so sanje vsakega smučarskega navdušenca. Doslej je popolno obvladovanje smuči in smučarske opreme uspevalo le redkim. Popoln zavoj Po nekaj letih razvoja smučarske opreme nam je uspelo razviti smučko, ki skupaj s podložno ploščo omogoča popoln zavoj tudi nekoliko manj izurjenim smučarjem. Razvili smo t. i. pametno smučko, ki je na prvi pogled videti povsem običajna vrhunska slalomska smučka sendvič kon-strukcje z lesenim jedrom in dvema plastema titanala, radja 12,9 m. Vendar pa v zavojih spreminja svojo trdoto glede na to, ali je v zavoju smučka zgornja ali spodnja. Zgornja je mehkejša in tako upogljivejša, spodnja pa trša in bolj toga. Ko gremo v nov zavoj, smučki zamenjata vlogi in prejšnja spodnja postane zgornja in tako mehkejša. To tudi povprečnim smučarjem omogoča vodenje zavoja po obeh smučkah in z enakim nagibom obeh kolen v zavoju, brez t. i. smučarskega trikotnika. Vhodi v zavoj so lažji, izpeljava zavojev pa »ekzaktnejša«. Kaj hočemo še več? Za tiste, ki vas to zanima, vabljeni v začetku marca na Krvavec, kjer boste tako smučko lahko tudi preizkusili. Prav tako v prihodnji sezoni začenjamo z izdelovanjem smuči po vaših željah. Božidar Zupančič, Tanja Alič, Karin Žavbi, Kristina Šifrar, Saša Kržič, Nina Ferkolj, Marjetka Pirc; druga vrsta; Ana Pristavec, Nela Mlinar, Polona Drašler, Katja Jadrič, Anamarja Košir, Simona Do-linar, Urša Debevec, Laura Žavbi, Tanja Mat^aševic sem, da v Borovnici dobro delamo v tem športu. Upam na še več podpore s strani FZS (Flo-orball zveze Slovenje) in države, saj lahko s pravočasnimi pripravami dosežemo boljše rezultate. Velika zahvala veja županu Občine Borovnica, kije , Tanja Mat^aševic floorballistom zelo naklonjen." Rezultati: Madžarska - Slovenja 8 : 3 Avstrja - Slovenja 0 : 7 Slovenja - Slovaška O : 10 Estonja - Slovenja 8 : 2 Poljska - Slovenja 7 :1 FBC Borovnica Športne aktivnosti z Vučkom Glede na višino, težo in znanje smučanja vam bomo pripravili smučko, ki najbolj ustreza vašemu znanju smučanja. Po vašem okusu bomo pripravili tudi potisk zgornje plasti smučke, tako da bo vaša smučka unikat. Ne pozabimo: danes je smučanje užitek in zabava na snegu, zato potrebujete smuči, na katerih se )oste zabavali in uživali. Aktualne informacje lahko spremljate na naši spletni strani www.ski-race.net, dodatne informacje pa so na voljo po telefonu: 041-497-514 ,Mario, ali 041-714802, Gregor. Ostanite v stiku z najboljšimi! Gregor Sturm, avtor in vodja projektov www.ski-race.net. Smučarska sezona je v polnem teku, prav tako tudi naše dejavnosti, ki so trenutno povezane s smučanjem. V soboto, 5. 2. 2011, in 12. 2. 2011 smo se odpravili na smučarski izlet na Stari vrh, ki ga je sofinanciral Zavod Ivana Cankarja, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. V obeh terminih smo napolnili avtobus, kar pomeni, da smo na vsak izlet odpeljali 50 otrok in lahko rečemo, da je smučarski dan uspel v popolnosti. Obe soboti nas je ves dan razvajalo lepo vreme in nas grel sonček, kar je smučanje še polepšalo. Otroke smo razdelili po manjših skupinah, za katere so skrbeli naši učitelji smučanja, saj smo v teh dveh dneh ponudili tudi učenje smučanja. Začetniki so se naučili smučati, malo bolj vešči smučanja pa so izpopolnili svoje smučarsko znanje, tako da so bili na koncu dneva vsi zadovoljni, starši in učitelji, še posebno pa otroci, katerim je tak smučarski izlet tudi namenjen. V dobri družbi je dan hitro minil in želimo si še več takih dni. Kot vsako leto bomo tudi tokrat za vse svoje člane organizirali zaključek sezone, ki bo potekal na Rogli od 1. 4. do 3. 4. 2011. V treh dneh bomo vsi skupaj uživali kot že dolgo ne, saj bo poleg smučanja še: ples v disku, športne igre v dvorani, sankanje, smučarska tekma, zabava v bazenu ^ Skratka vikend, ki ga ne smete zamuditi. Naj vas obvestimo, da bomo dejavni tudi po končani smučarski sezoni, saj bomo tudi v spomladanskem in poletnem času skrbeli za pester urnik vseh otrok na Vrhniki in njeni okolici. Ponovno bomo organizirali tečaje rolanja. Znanje rolanja bodo otroci lahko pokazali tudi na poletnem športnem taboru, ki ga bomo organizirali med poletnimi počitnicami, takoj po končani šoli. Glavna novost letos pa bo organizacja rojstnodnevnih zabav v športni dvorani in na drugih športnih površinah na Vrhniki. Zelimo si, da bi skupaj z vami uživali na snežnih poljanah, dokler je sneg, potem pa se posvetimo še drugim športom, ki so primernejši za spomladanski čas. Vse preostale informacje dobite na naši spletni strani www. sdvucko.com ali po telefonu 040 600 777. Športno društvo Vučko Na starih »dilcah« Predstavljam vam ekipo starodobnih smučarjev, in to združenih iz treh sosedskih občin: Vrhnika, Brezovica in Borovnica. Ekipa je skromna ali vsekakor je. Letos smo opravili že kar nekaj tekmovanj, nekaj jih pa verjetno še bomo, če le ne jbo večjih poškodb. Rezultati in medalje po mojem tu ne štejejo, ker je pomembno le sodelovati. Če »pade« še kakšna medalja, je zadovoljstvo še večje. Da pa si ne bi kdo predstavljal, da je tako smučanje preprosto, naj samo dodam: oprema mora biti stara najmanj 25 let in več, smuči lesene (jesen, mokovec ali makonca po domače) brez robnikov, če pa so že, so takoj odbitne točke. Vodenje takih smuči na trdih podlagah (teptalni stroji, zmrznjen sneg ali pa celo poledenela podlaga pa je ...) je že kar prava mojstrovina. Kako je s treningi, lahko že sami sklepate - v naši okolici ni snega, po travi pa tudi s starimi »dilcami« ne gre. V Slovenji je bilo izdelovalcev lesenih smuči pred vojno, med njo in takoj po njej kar nekaj in med njimi je bil tudi naš znani že pokojni Franc Peternel (trikotni znak z napisom EP SORIA). Njegovih smuči je tudi med zbiratelji boj malo, zato jih ne uporabljajo za tekmovanja, ker so to posebno dragoceni eksponati. Njegova izdelava smuči in kakovost sta bili tedaj v samem slovenskem vrhu. Starodobna ekipa treh občin Franc Klančar 56 NAŠ ČASOPIS N/ Šport in rekreacja 28. februar 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vabilo k vpisu Karate klub vrhnika ponovno vabi vse, ki jih zanimajo: karate, fitnes ali ples (nav^aška skupina)!!! Spomladanski vpisi bodo od 1. 3. 2011 do 31. 3. 2011, in sicer ponedeljek, sreda in petek med 17. in 18. uro v prostorih Karate kluba Vrhnika, Pod Hruševco 42, 1360 Vrhnika, na e-naslov: karate-vrhnika@siol.net ali na GSM: 051/303-857. Mogoč je vpis v naslednje tečaje: KARATE - za začetnike in tiste, ki že nekaj znajo; zagotovljeni treningi pod strokovnim vodstvom izkušenih mojstrov borilnih veščin; FITNES - za ženske in moške, za stare in mlade; PLES - nav^aška skupina za vse, ki vas ples sprošča, v njem uživate ali preprosto s plesom živite. Podrobnejše informac^e vam bomo z veseljem predstavili pri vpisu. Vabljeni v naše vrste, kjer bomo poskrbeli, da se boste dobro počutili! Džemal Mustafić, mojster karateja Karate akademka Pantera Odlični rezultati na tekmovanju v karateju V nedeljo, 19. decembra 2010, je v Radečah potekal med-klubski turnir karateja v Shotokan katah in borbah z imenom Dragon Cup 2010, ki ga je organiziral Karate klub Radeče. Na omenjenem tekmovanju je nastopilo pet naših članov iz OŠ Dobrova ter OŠ Drenov Grič in dosegli so naslednje odlične rezultate: - v disciplini kate posamično - letnik, roj.:1999-2001 - skupina oranžen pas 1. mesto: Žiga Krvina (OŠ Dobrova) 2. mesto: Gregor Kovač (OŠ Dobrova) - v disciplini borbe posamično - letnik, roj.:1999-2001 - skupina oranžen pas 1. mesto: Blaž Juren (OŠ Dobrova) 3. mesto: Aljaž Gabor (OŠ Dobrova) - v disciplini kate posamično - letnik, roj.:1995-2000 - skupina rjav - črn pas: 3. mesto: Matevž Seljak (OŠ Drenov Grič) - v disciplini borbe posamično - letnik, roj.:1995-2000 - skupina rjav - črn_pas; ^ 1. mesto: Matevž Seljak (OŠ Drenov Grič) Za omenjene rezultate čestitam v svojem imenu in v imenu Karate akademke Pantera! Karate akademka Pantera Boris Peček Andraž in ekipa mlajših dečkov z dvema medaljama 2. kroga slovenske šolske karate lige, ki je bil v soboto, 22. 1. 2011, v Selnici ob Dravi, so se udeležili tudi štirje tekmovalci Karate kluba Vrhnika: Bine Cvetković, Nejc Cvetković, Edin Čehić in Andraž Peklenk. Naši najmlajši so v močni konkurenci več kot 40 osnovnih šol in okoli 180 tekmovalcev spet pokazali dobro pripravljenost in nas razveselili z odličnimi rezultati: Andraž Pe- Na Vrhniki živ^'o borilni športi! klenk (kata 6.-7. razred) 3. mesto; ekipa (Bine, Nejc, Edin) KK Vrhnika (kata 1.-4. razred) 3. mesto, (mp) Da borilni športi na Vrhniki živ^o, dokazujejo člani BOKSARSKEGA KLUBA BARJE, ki se redno udeležbo tekmovanja v boksu in kikboksu, organizirana v Slovenci ter tujini. Boksarske lige, ki jo je organizirala Boksarska zveza Slovenije 29. 1. 2011 v Ljubljani, sta se udeležila dva boksarja iz našega kluba - Bojan Dražetič in Miha Kralj. Konkurenca je bila zelo močna, kajti v 4. krogu Lige prvakov v boksu se je udeležilo 14 klubov iz Slovenije. V konkurenci mladinci do 69 kg je Bojan Dražetič z rezultatom 2 :0 premagal nasprotnika iz B. K. Dolomiti - Ljubljana. Miha Kralja je v konkurenci člani do 69 kg z majhno razliko premagal nasprotnik iz BK C. Litija. Fanta se pripravljata za naslednjo tekmo - 5 krog Lige prvakov v boksu, ki bo 26.2. 2011 v Mariboru. V Zagorju so se 12. 2. 2011 naši kicboksarji - David Nagode, Armin Muratagič, Aleksander in Bobnar, Sara Velikonja Miha Božič - udeležili prvega turnirja Državnega prvenstva, ki ga je organizirala Kikbok-sing zveza Slovence in dosegli izjemne rezultate. V konkurenci od skoraj 300 tekmovalcev v disciplini light contact - člani so naši tekmovalci osvojili naslednje rezultate: David Nagode, -84 kg -1. mesto, Armin Muratagič, -69 kg - 1. mesto, Sara Velikonja, -65 kg - 3. mesto, Aleksander Bobnar, -74 kg - 3. mesto, Miha Božič, -89 kg - 5. mesto. Vsi naši tekmovalci so nastopili zelo borbeno in z željo, da Vrhniki prinesejo naslove državni prvaki - 2011. Naslednji izziv je 2. turnir Državnega prvenstva v Kikboksu, ki bo 19. 3. 2011 v Novi Gorici. A. Bobnar, M. Božič, D. Nago- de, A. Muratagič, S. Velikonja Vsem tekmovalcem čestitamo za izjemne dosežke z željo, da v prihodnje ponovno in celo izboljšajo svoje rezultate in še enkrat dokažejo, da borilni športi na Vrhniki živ^o! Zahvaljujemo se našim pr^ate-ljem: Občini Vrhnika; Zavodu za Kulturo in šport Ivana Cankarja, Športni zvezi Vrhnika, Slovenski vojski, Kikboksing zvezi Slovenije, Boksarski zvezi Slovenije, Telovadnici Dojo-fit, PIK BAR-u, Fitnes Centru Napoleon -Logatec in vsem tistún, ki nam vsa leta nesebično pomagajo in podpirajo, ker verjamejo v tisto, za kar se bori naš klub - vzgoja mladine v športnem duhu. Vse, ki želijo postati del naše uspešne klubske družine, vabimo, naj se nam pridružijo v telovadnici Dojofit, Pod Hruševco 42, vsak ponedeljek, sredo in petek ob 20. uri. Informacije po tel: 031-810-649 in 031-491-377. Biljana Nagode Judo Judo za otroke in odrasle V Sloveniji se je judo kot šport v zadnjih 10 letih zelo razširil v vseh starostnih skupinah, in sicer od 4. leta (judo vrtec) pa vse do pozne odraslosti (veteranov). Za to so nedvomno zaslužni tudi naši odlični tekmovalci, ki nas razveseljujejo z medaljami z evropskih prvenstev, svetovnih prvenstev in pokalov ter nenazadnje ne smemo pozabiti na olimpjske igre. Naj navedem še nekaj imen najboljših: Raša Sraka Vu-ković, Aljaž Sedej (JK Bežigrad - Lj), Roki Drakšič, Urška Žolnir in Luc^a Polavder (JK Sankaku - Ce). JUDO je borilna veščina, ki prihaja z Japonske, pomeni pa MEHKA POT. Cilj posameznika je izrabiti nasprotnikovo silo v svojo korist, ne da bi pri tem poškodoval nasprotnika. Judo je v bistvu obrambni šport, pri katerem se izvajajo številne tehnike metov stoje, ki pa se nadaljuje tudi v "parterju" na tleh, z uporabo tehnik davljenja in vzvodov, do zaključka v končni prjem. Judo je odličen šport za pridobivanje koordinacje v prostoru, za krepitev mišic celotnega telesa, za izboljšanje gibljivosti in zbranosti ter je povezan tudi z duhovnostjo. Kar je pomembno za otroke, pa je učenje padanja z različnih položajev. Judo za otroke Da pa bi judo lahko vadili otroci iz čim več slovenskih šol, smo se na območju Ljubljane in okolice organizirali leta 2004 in začeli z vadbo v okviru društva male šole juda na nekaj osnovnih šolah. Dandanes vadimo na več kot 60 osnovnih šolah. Sledili so nam kolegi v Mariboru, Celju in Kopru. Ustanovitelji male šole juda so člani ljubljanskega Judo kluba Bežigrad, kjer vadita tudi že omenjena Aljaž in Raša. Tako sta obe društvi tesno povezani. V skoraj vseh občinah, ki jih zajema mesečnik Naš šasopis, poteka vadba male šole juda. Te osnovne šole so: OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika, OŠ Dr. Ivana Korošca Borovnica, OŠ Dobrova in OŠ Polhov Gradec (zaradi prenove šole letos vadba ni mogoča, zato tečajniki prihajajo na vadbo na OŠ Dobrova). Seveda vadbe na osnovnih šolah ne moremo primer-jeti z vadbo v klubu, saj ima vadba na šolah drugačen cilj. Tam se otroci poleg juda učjo tudi elemente gimnastike, atletike in elementarnih iger. Vadba na šoli je tudi bolj sproščene narave. Vadba v klubu pa od otrok terja več discipline in resnosti vadbe samega juda in zahteva več časa. Omeniti je treba tudi šolsko judo ligo, kjer otroci tekmujejo za svojo šolo in najboljših deset šol prejme tudi pokal. Tu se otroci OŠ A. M. Slomška Vrhnika redno uvrščajo med prve tri, šolska liga poteka v treh krogih in dodatnim finalnim tekmovanjem, kjer se družjo najbolši posamezniki prvih treh krogov. Seveda pa na vseh tekmovanjih vsi otroci prejmejo medalje! Šolska liga je predvsem razvedrilni dogodek, kjer starši vidjo, kaj se otroci učjo pri judu in navežejo stik s trenerji njihovih otrok. Da pa za vadbo v klubu ne bi bilo potrebno v Ljubljano, smo v skoraj vseh navedenih občinah ustanovili klube, ki so v večini še vedno vezani na vadbo na osnovih šolah med podaljšanim bivanjem. Za zdaj pa se je le v judo klubu Borovnica začelo nekaj dogajati tudi na klubski ravni. Judo za odrasle Za vadbo juda ni nikoli prepozno, saj je judo primeren za vse, ne glede na spol, starost in telesno konsti-tucjo. Tako smo se odločili, da po velikem zanimanju in številu odraslih, ki vadjo v Ljubljani, začnemo s tako rekreacjo juda tudi na tem območju. Ob tej priložnosti vabim vse zainteresirane djake, študente in odrasle na tečaj juda na OŠ Borovnic, ob torkih in četrtkih od 19.00 do 20.30 (mala telovadnica). Info tel: 041 324 553, http://www.institutjuda. si/judoborovnica, e-pošta: judoborovnica@institut-juda.si. Predstavitev skupin po osnovnih šolah: Občina VRHNIKA: OŠ Antona Martina Slomška, JUDO KLUB VRHNIKA Predsednik kluba in trener: Miro Bilič, mojster juda III. DAN V vadbo je vključenih 50 osnovnošolcev v treh skupinah, od 1. do 9. razreda. Vel. telovadnica: SRE in PET 12.10-13.00 (1. r.,) 13.0013.45 (2.,3. r.,) 13.45-14.45 (4.-9. r.), mala šola juda. Na tej šoli vadba juda poteka 5 let in je najbolj obiskana vadba primestnih šol ljubljanske regije. V tekmovanju šolske judo lige so bili vsako leto v vrhu šolske lige, enkrat celo na samem 1. mestu (takrat so bili predstavljeni tudi v Našem časopisu), lani so zasedli 2. mesto. Letos zopet napadajo sam vrh. E-pošta: judovrhnika@institutjuda.si, http://www. institutjuda.si/judovrhnika Občina BOROVNICA: OŠ Dr. Ivana Korošca, Judo klub Borovnica Predsednica kluba in trenerka: Janja Lamut, mojster juda I. DAN (nekdanja reprezentantka in nosilka medalj z največjih tekmovanj) V vadbo je vklučenih 14 učencev od 1. do 3. razreda. Mala telovadnica: PON in TOR 14.30.-15,30 (1.-3. r.), mala šola juda. NOVO! Starejši učenci in odrasli: TOR in ČET 19.00 - 20.30, Judo klub Borovnica. Vadba poteka 3 leta (lani vadbe ni bilo). Največ obiska je bilo v šol. letu letu 2008/09, torej 42 otrok, ko je bila vadba tudi za otroke vrtca. Letos vadbe v vrtcu - zaradi premalo kadra - ni bilo mogoče organizirati. Želimo si jo pa v prihodnje. Ob večerih, 2-krat na teden pa smo za starejše učence, študente in odrasle organizirali rekreativno vadbo. Vpis je mogoč vse leto. E-pošta: judoborovnica@institutjuda.si Občina Dobrova - Polhov Gradec: OŠ Polhov Gradec, Judo klub Dobrova - Polhov Gradec Trener: Matej Cankar, zaradi prenove šole letos vadbe ni (učenci obiskujejo vadbo na OŠ Dobrova). OŠ Dobrova, Judo klub Dobrova - Polhov Gradec Predsednik kluba in trener: Simon Mohorovič, II. DAN (reprezentant in nekajkratni državni prvak) V vadbo je vključenih 12 učencev od 1. do 4. razreda. Mala dvorana: TOR 14.15-15.00 (1. r.), 15.00-16.00 (2.-4. r ), mala šola juda, in ČET 14.15-15.15 (1. r.), 15.15-16.15 (2.-4. r.), mala šola juda. Na Osnovni šoli Dobrova je judo vadba že nekaj, kar na šoli preprosto mora biti. Judo so začeli vaditi še na stari šoli že pred 15 leti. Ko je tedanji klub prenehal z delovanjem na tej šoli, je dobil prostor sedanji Judo klub Dobrova. Po prenovi šole, ko je dovolj prostora za vse razrede devetletke, je dobil tudi judo nov prostor in s tem otroci boljše možnosti za vadbo, saj so prej morali hoditi v telovadnico pri stari šoli. E-pošta: judodobrova@institutjuda.si, http://www. institutjuda.si/judodobrova Janja Lamut 28. februar 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si N/ Sport in rekreacja NAŠ ČASOPIS 57 Občni zbor Planinskega društva Vrhnika Kar 128 članov Planinskega društva Vrhnika je v petek, 18. februarja 2011 skupaj »pregledalo« poslovanje društva v letu 2010. Odziv je bil več kot pričakovan, saj se dobro zavedamo, da je sestavni del planinstva tudi udeležba na takih »uradnih« srečanjih in da se ne znamo družiti samo na izletih in pohodih. Takoj po tem, ko so večnamensko dvorano v Osnovni šoli Ivana Cankarja napolnili glasovi pevskega zborčka Zimzelenčkov ob spremljavi harmonike in klarineta in pesmi »Po jezeru bliz' Triglava«, je sledilo podeljevanje bronastih in srebrnih znakov v okviru akcje Planinske zveze Slovenije - Mladi planinec in predsednik društva, Roman Novak ter ninskih skupin. Med poročili smo na fotografijah spremljali dogajanja znotraj posameznih odsekov ali skupin. Ko je verifikacjska komisja ugotovila, da je zbor sklepčen so sledila še poslovno poročilo ter poročili nadzornega odbora in častnega razsodišča. Razprav na poročila ni bilo in so bila soglasno potrjena. Ker je letošnje leto volilno Janezom Petričem in z ostalimi izvoljenimi člani čaka dvoletni izziv. Že v naslednji točki je predsednik seznanil prisotne s programom dela v letu 2011. Tako, kot se zadnja leta opazno povečuje članstvo društva se povečujejo tudi planinske skupine in zbor je soglasno potrdil ustanovitev nove planinske skupine z imenom »Cekinčki«. sednik društva Roman Novak. Osem članov društva je prejelo bronasti znak PD Vrhnika (med njimi tudi prejšnji župan, dr. Marjan Rihar, naš dolgoletni član, ki je kot župan vedno prisluhnil našim željam in je z vzpodbudnimi besedami potrjeval naše delo in poslanstvo. Prejemniki bronastih znakov društva so bili tudi Polde Tor-kar (odzval se je na naše želje aktiven vodnik v Mladinskem odseku, kakor tudi v društvu. Srebrni častni znak Planinske zveze Slovenje je, na svoje veliko presenečenje, prejel Janez Petrič, za dolgoletno aktivno članstvo v društvu in predvsem tvorno delo v organih društva. Ob 50-letnici društva je Komisija za podeljevanje priznanj sklenila, da podeli naziv častni potrjuje, da naše dejanje pred 50-imi leti ni bilo zastonj. Na koncu občnega zbora je predsedujoči obrazložil ka-tegorje in višine članarin ter delitev le-teh med Planinsko zvezo Slovenje in društvom, kjer n.pr. pri najbolj množičnem članstvu B - kategorje, kjer znaša članarina 20,00 € odvedemo PZS 11,81 €, društvu pa ostane le 8,19 €, pa še pri £ : v á Mladi planinci so prejeli bronaste in srebrne znake v okviru akcije Planinske zveze Slovence. Jože Končnik in Rafael Javornik sta prejela naziv »častni član PD Vrhnika«. Udeležba na občnem zboru je bila nad pričakovanji. načelnik Mladinskega odseka, Tomaž Stržinar sta na tak način nagradila 14 mladih planincev Sledila je izvolitev delovnih teles občnega zbora, kateremu je »rutinsko« predsedoval Janez Petrič in najprej podal predlog za potrditev Pravilnika za finančno in materialno poslovanje, kar je zbor soglasno potrdil. Nadalje je najavil branje poročil o delu društva v letu 2010 in tako so si sledila poročila predsednika društva, načelnikov odsekov in vodj pla- leto je bilo potrebno razrešiti vodstvo društva z vsemi odbori in nato je bilo izvedeno javno glasovanje o novem predsedniku, tajniku, blagajniku, članov upravnega odbora, članov nadzornega odbora z namestniki in članov častnega razsodišča z namestniki. Za nadaljnje mandatno obdobje dveh let je velika večina članov (ob treh glasovih proti in štirih vzdržanih glasovih) izrazila zaupanje dosedanjemu predsedniku Romanu Novaku, ki ga, skupaj s podpredsednikom, Sledili so pozdravni govori načelnika MDO Notranjske, predsednice Turističnega društva Blagajana Vrhnika, predsednice Športne zveze Vrhnika in predstavnikov sosednjih planinskih društev in sicer Logatca, Sv. Vida, Blagajane iz Polhovega gradca in Horjula. Dvorano so ponovno objeli prjetni zvoki Zimzelenih pevcev ob glasbeni spremljavi in napovedali svečan trenutek - podelitev priznanj, ki sta jih podeljevala načelnik MDO Notranjske, Marko Goršič in pred- za izgradnjo stolpa, ki kot vrhunski dosežek privablja obiskovalce na Planino, prisluhnil pa je tudi naši ideji za obnovitev zavetišča) , Franci Tomažič (s svojo gostinsko dejavnostjo že mnoga leta nudi pomoč ob organizacji različnih prireditev in pohodov) in Simon Hlebec (za neizmerno pomoč pri izpeljavi mladinskih taborov pri različnih prevozih). Bronasti častni znak Planinske zveze Slovenje je prejel Boštjan Ravnik, načelnik Vodniškega odseka, ki je mnogo let skrben in član Planinskega društva Vrhnika še živečim članom ustanovnega odbora društva in sicer: Rafaelu Javorniku, dr. Stanislavu Kogoju in Jožetu Končniku. V imenu vseh prejemnikov naziva častni član društva se je zahvalil Rafael Ja-vornik z naslednjimi izbranimi besedami: »Manj kot je prstov na obeh rokah nas je ustanovilo društvo. To priznanje mi sicer veliko pomeni, a mnogo več dejstvo, da nas je iz peščice ustanoviteljev postalo 600 članov društva, kar mi samo tem znesku društvo »časti« vse svoje člane za dodatnih 2,00 €, če svojo članarino poravnajo do 31. marca v tekočem letu. Svoje uradne dolžnosti smo opravili in kot se dobrim planincem spodobi smo v atrju šole nadaljevali svoje druženje ob prigrizkih in pjači dobre »Ema in Mirko« ponudbe in »razhodnja« tik pred polnočjo je prekinila naše prjatelje-vanje, kajti naslednji dan smo bili mnogi že v naših prelepih gorah. Milan Jerman Županov turnir v taroku 11. februarja se je v Gostišču Bistra zbralo 39 posameznikov, med njimi kar dva župana, ki so se iz okoliških krajev tja pripeljali samo z enim namenom, in sicer igrati igro staro več kot 600 let. Vsi so namreč ljubitelji taroka, igre, ki se igra s 54 umetelno izdelanimi kartami. Županov turnir v taroku so, kot je povedal vrhniški župan Stojan Jakin, organizirali predvsem zaradi druženja. "Karte so ena izmed oblik, kjer se lahko srečujemo. Gre za druženje, kjer ni pomembno kdo bo zmagal. Tu smo se zbrali tisti, ki imamo skupno zanimanje in v igri uživamo," je povedal Jakin, ki je na vprašanje, zakaj ravno tarok in ne poker, izjemno popularna igra s kartami, odgovoril: "Tarok je stara evropska igra, ki ima absolutno daljšo tradicjo, je bolj družabna pa je po koncu turnirja domov odnesel "taco pršuta". Čeprav je bil turnir predvsem družabnega značaja, igralci niso mogli iz svoje tekmovalne kože. Potne sledi na čelu, potne roke, begajoči pogledi so izdajali njihove ume in srca, ko so se ozirali na list papirja z rezultati in karte v rokah. Skis in mond sta kar klicala po igranju, vendar ob boku s »platelci«, ki so prepričevali, naj ne tvegajo. Um je veleval naprej, srce pa bi igralo. S takšnimi in podo- in bolj humana. Pri tej igri ne gre za denar, temveč za veselje. Ne gre za zmago, temveč druženje. Je pa res, da če zmagaš, je pa še toliko boljše," je dodal Jakin. Z njim se je strinjalo tudi preostalih 38 »tarokašev«, ki so se prišli družit v Gostišče Bistra. Poleg župana Jakina je bil tudi borovniški župan Andrej Ocepek, ki je povedal, da se je turnirja udeležil zato, ker je po dolgem času prišel poskusit, če še zna. Sicer pa so na turnirju igrali v tri, odigrali so tri kroge po petnajst iger, in sicer po pravilih Tarok zveze Slovenje. Vsi prjavljeni igralci so dobili praktične nagrade, najboljši bnimi dilemami, ki so »tarokaše« razcepljale se ljubitelji taroka srečujejo že tako dolgo, kot se igra to igro. Tarok je igra, nekateri bi verjetno dejali kar umetnost, ki združuje dober spomin in občutek. Sicer pa se ta igra s 54 kartami, med njimi 22 vojščaki z rimskimi številkami od ena do enaindvajset ter dvornim norčkom, imenovanim škis. Vojščakom dela družbo štiribarvna paleta: križ, srce, kara in pik, med katerimi so kralji, dame, kavali in fantje. V vsaki barvi so še štiri »platelci«. V tej igri zmaga tisti, ki v "štihih" pobere 36 točk ali več. (VE) Gostilna Boter ima ponovno državnega prvaka Rok Logar in Boris Šimbera sta nova aktualna državna prvaka v mešanju barskih pyač -Prvi bo na svetovnem prvenstvu, ki bo meseca oktobra v Varšavi na Poljskem stavil na sladek koktajl po obroku Vanilla Sky, drugi pa bo v kategoriji atraktivnega mešanja pyač gledalce navdušil z žongliranjem steklenic Glavno mesto Poljske Varšava, bo v mesecu oktobru gostila 60. svetovno prvenstvo v mešanju pjač in 12. svetovno tekmovanje v atraktivnem mešanju pjač. Najboljši slovenski poklicni barmani, ki so združeni v Društvo bar-manov Slovenje, so se v hotelu Paka v Velenju že dvajsetič pomerili za naslov državnega prvaka. Tekmovalo jih je 25 in najboljša sta Druga komisja pa je skrita, odmaknjena od prizorišča, kozarci so samo oštevilčeni tako, da ne vedo, kdo ga pripravlja. Tukaj ocenjujejo videz, aromo, okus in celoten izgled koktajla. Komisja, ki je več članska podeljuje točke, te pa se seštevajo in zmaga tisti, ki jih doseže največ. Rok iz Horjula je bil najmlajši tekmovalec Rok Logar za barmanskim pultom v gostilni Boter na Vrhniki Koktajl Vanilla Sky - državni prvak postala Rok Logar iz gostilne Boter naVrhniki v klasični pripravi koktajla in Boris Simbera iz barmanske skupine Zmešaj.si iz Ljubljane v atraktivnem mešanju pjač. Koktajle je letos ocenjevala kar deset članska strokovna komisija. Na odru so člani komisje najprej ocenjevali delo vsakega barmana. Se posebej so bili pozorni v pripravljalnici, ko je moral vsak nastopajoči v 15 minutah pripraviti dekoracjo za 6 koktajlov. Na odru imajo na to na voljo 6 minut za pripravo šestih koktajlov, tukaj pa budno oko strokovne komisje ocenjuje delo, izgled in natančnost vsakega tekmovalca. na tem tekmovanju, saj jih šteje komaj 21. Do svetovnega tekmovanja bo potrebno še veliko treninga. Kmalu bo izvedel tudi katero sponzorsko pjačo mu bo dodelila svetovna bar-manska zveza (IBA), ki jo bo moral nujno uporabiti v svoji kreacji. Kljub temu, da Društvo barmanov Slovenje tako mladega državnega prvaka še ni imela v svoji zgodovini, pa upamo, da mu bodo v oporo najboljši mentorji in s tem tudi visoka uvrstitev v Varšavi. Sicer pa, kako se že radi pohvaljo horjulski fantje, " Ni ga mulca čez Horjulca". No v tem primeru pa to še kako drži. Jure Žitko 58 NAŠ ČASOPIS Oglasi 28. februar 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Hitro in učinkovito do želene lin^e in dobrega počutja! Vas zanima kako izgubiti odvečne kilograme in centimetre še pred pomladjo? Vabljeni na dan odprtih É»Tiir*- vrat v center Linea Snella na Vrhniki! ■' ! v mesecu marcu bo prete ! ^^^H klo že tri leta odkar center _Linea Snella skrbi za lepo oblikovane postave zadovoljnih sokrajank. Ob 3. obletnici zato odpira vrata za vse, ki jih pobliže zanima kako na hiter in učinkovit način dolgoročno odstraniti odvečne kilograme ter preoblikovati svojo postavo. Več o samem dogodku in metodi dela smo povprašali lastnico centra Linea Snella Vrhnika, go. Nino Menard. Ga. Menard ali je res, da metoda Linea Snella® velja za eno najučinkovitejših naravnih metod oblikovanja telesa? Res je. Metoda Linea Snella® ponuja najbolj izpopolnjeno kombinačko različnih terap^ in postopkov. Zaradi inovativne metode in naprednega sistema, v katerega ves čas vnašamo najnovejša spoznanja s področja hujšanja in oblikovanja telesa, lahko svojim obiskovalkam rezultate zagotavljamo bistveno hitreje in lažje in to po naravni poti. V čem pa se metoda dela v vašem centru pravzaprav razlikuje od drugih metod oblikovanja telesa? Metoda Linea Snella® temelji na celostnem pristopu, kjer imajo glavno vlogo tri osnovne komponente. To so izobraževanje o zdravem načinu prehranjevanja, vplivu čustvene dinamike na telesno težo ter pridobivanje in vzdrževanje dobre telesne forme. S temi komponentami želimo doseči predvsem dolgoročno vzdrževanje telesne teže in oblike, saj je ravno vzpostavitev ravnovesja telesa in duha nujno potrebna za kakovostnejši življenjski slog. Torej oblikovanje telesa pri vas ne poteka le na fizičnem nivoju? Nikakor ne. Metodo Linea Snella® sestavljajo tri med seboj prepletena področja. Del metode sestavljajo vrhunski aparati, drugi del izjemno dodelan in poglobljen sistem reševanja problemov povezanih z žensko linijo, tretji del, ki je izjemno pomemben, pa dopolnjuje osebje, ki obiskovalke obravnava individualno, predvsem pa celostno. Ali to pomeni, da je program prilagojen vsaki posameznici posebej? Tako je. Program, ki ga pripravimo v centru Linea Snella Vrhnika je zasnovan individualno, prilagojen je željam in zmožnostim vsake posameznice ter usmerjen ciljno, v izgubo centimetrov in maščobnih oblog na najbolj kritičnih delih telesa. Kako pa k rezultatom pripomorejo vaši aparati? V središču metode Linea Snella® je uporaba naprave Thermoslim, v kateri se ob nadzoru terapevtke izvaja posamezniku prilagojena vodena vadba. Zaradi delovanja infrardečih žarkov in konstantne temperature 37°C enostavna vadba v Thermoslimu omogoča izjemne rezultate z bistveno manj napora. Rezultat je 3- do 4 krat večja poraba maščob kot pri običajni vadbi, kar v 4 tednih lahko pripelje tudi do ene konfekcjske številke manj. V soboto, 5. marca pa v centru Linea Snella Vrhnika pripravljate dan odprtih vrat. Da, res je. Vse naše sokrajanke, ki željo storiti nekaj zase vabim, da nas v soboto, 5. marca, med 9. in 14. uro obiščejo v centru Linea Snella na Vrhniki, Pod Hruševco. Ob tej priložnosti bodo lahko pobližje spoznale na kakšen način lahko dosežejo zastavljene cilje, poleg tega pa bodo lahko opravile tudi brezplačno analizo telesne sestave. Linea iiSnella www.lineasnella.si Želite shujšati, oblikovati telo in izboljšati počutje? v Vabljene na dan odortih vrat! v soboto, 5. marca, med 9. in 14. uro. Posebno presenečenje za obiskovalke centra Linea Snella Vrhnika: - brezplačna analiza telesne sestave - brezplačno svetovanje - predstavitev programa Linea Snella Vse obisi NOVO V NAŠI PONUDBI !!! «< A VTOPUN PLINEKS skupina !!! PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE SAMI !!! OPTIK & OČESNA ORDINACIJA JELOVČAN VRHNIKA STARA CESTA 5 T: 01/755 61 05 60 NAŠ ČASOPIS Oglasi 28. februar 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si TEHNIČNI PREGUEĐI Pooblaščeni smo za: - overitve pogodb - izdelavo HOMOLOGACIJ za uvožena vozila Delovni čas: pon. - pet: 7.00 -20.00 sobota: 7.00-13.00 Možnost plačila s ^ . karticami; (S* Tečaj cestno prometnih predpisov za kategorije k, B, EicB, H, C in C+E. v prostorih Avtotrade d.o.o., Vrhnilca 'Možnost opravljanja izpita v Ljubljani ali Postojni *Možne prijave preko Interneta Informacije na tel. št.: 041/601 707 Dušan Kužner; ali 01 750 51 99. *V sodelovanju z Rdečim križem organiziramo tečaj Prve pomoči •OiUlETi •FASADE •GRADNJE •SANACIJE •HIAB DOSTAVA • KIPER PREVOZI MARKO SMRTNIK S.p. HIAB DVIG Vel. LIgojna 8a, Vrhnika 'ZKOPI telVfax: 01/7505-057 I^HIRB 20 m, 6,5 T NASIPI* DVORIŠČA-ŠKARPE« KANALIZACIJE* 28. februar 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 61 BREZPLAČNA KLASIČNA MASAŽA Med 14. in 28. marcem Vas vabimo na brezplačno 30-minutno klasično masažo. Rezervirajte si termin od ponedeljka do petka med 18:00 in 21:00 uro. StudioForte Brigadirska 12 Vrhnika- Verd STUDIO FORTE Moč športa M 051 77 04 77, T 05 9928 025 E info@studioforte.si, www.studioforte.si PAKET FIT V POLETJE Trimesečni paket vsebuje: 2x tedensko osebni fitnes, prehrambeni načrt, 1x tedensko Spinning® in 1x mesečno klasično masažo. StudioForte Brigadirska 12 Vrhnika- Verd STUDIO FORTE Moč športa M 051 77 04 77, T 05 9928 025 E info@studioforte.si, www.studioforte.si POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL CHEVROLET IN KIA Kupon za j 10% popust 1 na serviSne Storitve j popusti se ne seštevajo, popust ne velja na kleparska in ličarska dela . MoUš« ^ ^ SELISKARI Betajnova 16,1360 Vrhnika tel: 01 7502252 e-pošta: înfo@avtohisa-seliskar.si www.avtohisa-seliskar.si Vse do zadnjega si mala, da bolezen bos ugnala, a pošle so ti nioci, in zaprla trudne si oči. Odšla si na lepši kraj, kjer ni trpljenja in bolečine. Sedaj si naša najsvetlejša zvezda na nebu.. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše babi Terezije Koprivec 1942-2010 po domače Anžikove Rezke iz Polhovega Gradca Iskrena hvala vsem za pomoč in vzpodbudne besede v času njene bolezni, posebna zahvala dr. Stržinarjevi, osebju Onkološkega inštituta, dr. Kušarju in Cilki Škof. Hvala vsem, ki ste se od nje poslovili, darovali cvetje in sveče ter sočustvovali z nami. Hvala župniku g. Bogdanu Oražmu za besede tolažbe in opravljeno sveto mašo ter Društvu upokojencev, Balinarskemu društvu, gasilcem PGD Polhov Gradec za poslovilni govor. Zahvala tudi vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in pr^ateljem za pomoč in sočutje takrat, ko smo ju najbolj potrebovali. Vsi njeni. ZAHVALA V 93. letu nas je zapustil dragi ata, stari ata, tast in stric Frančišek Kozamernik TINČKOV ATA iz Stranske vasi 26 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, pr^ateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. župniku Alojzu Golobu, DU Dobrova, Pogrebni službi Vrhovec in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI Dobrova, 14. 2. 2011 Samo to še opravim, samo to še postorim, potem se spoč^em in umirim. (T. Kuntner) ZAHVALA Le nekaj dni ga je ločilo do 81. leta starosti, ko nas je na svoj god po nepredvidljivi bolezni zapustil oče in dedek Anton Oblak po domače Malnsk Tone iz Šentjošta 27. 1. 1930 - 17. 1. 2011 Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, tolažilne besede, vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam darovali sveče in cvetje. Hvala gospodu župniku Andreju Severju in Pogrebni službi Vrhovec za lepo opravljen obred. Zahvala velja tudi sosedom za pomoč pri pogrebu in za molitev ob krsti. Prav tako se zahvaljujemo gasilcem PGD Šentjošt in gospodu Janezu Droftini za izrečene poslovilne besede. Zahvaljujemo se tudi vsem sorodnikom in pr^ateljem, vsem, ki ste se nas spomnili na kakršen koli način. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: sin Franci, sin Tone in hči Nada z družinama Šentjošt, januar 2011 Pošle so ti moči, zaprla trudne si oči. Zdaj tiho, mirno spiš, bolečin več ne trpiš. Čeprav spokojno spiš, v naših srcih še živiš ^ ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice Tilke Malavašič Valavcove mame iz Smrečja 37 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sovaščanom, prijateljem, sodelavcem za izrečeno sožalje, sveče in cvetje. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Najlepše se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Vrhnika, ki so v zadnjem letu sočutno skrbeli zanjo in ji lajšali bolečine. Iz srca se zahvaljujemo domačemu župniku gospodu Tonetu Gradišku za vse obiske na domu ter izrečene tolažbe in upanja na pogrebni maši. Hvala tudi duhovniku somaševalcu gospodu Jožetu Tomincu ter podlipskemu pevskemu zboru za lepo petje. Našo mamo bomo za vedno ohranili v svojih srcih. Hvaležni otroci: Tone, Tilka, Francka in Janez z družinami Smrečje, Vrhnika, Žiri, Logatec, februar 2011 >W ZIC Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika FITNES CENTER Vas tudi v sezoni 2010/2011 vabi k vadbi. Fitnes je odprt od ponedeljka do petka od 17. do 22. ure. Cena mesečne vadbe: 22 EUR, enkratni obisk fltnesa: 4 EUR Vljudno vabljeni! PRODAJA DOMAČIH JABOLK Sadjarska kmetija Janša Lesno Brdo S, 13S4 Horjul tel:017S4-9S-31 mob: 041 967-004 Tako tiho, skromno si živela, takšno tudi si življenje imela. Zdaj rešena vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin. ZAHVALA V tihi hladni noči se je v 96. letu starosti od nas poslovila naša dobra skrbna mama, stara mama, tašča, sestra, teta Ljudmila Letenja rojena Slabe V teh žalostnih dneh se zahvaljujemo vsem sorodnikom, pr^a-teljem, znancem, sodelavcem, sosedoma za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju, pa tudi negovalkam v Domu upokojencev na Vrhniki. Zahvala tudi Lenartu Molku za večkratne obiske naše mame. Zahvaljujemo se Društvu upokojencev Vrhnika, lepa hvala tudi gospodu župniku za poslovilni cerkveni obred. Hvala pevcem, trobentaču, po-grebcem in Pogrebni družbi Vrhovec. Hvala vsem in vsakemu posebej za spremstvo na njeni zadnji poti. Vsi njeni Vrhnika, februar 2011 Pride čas, ko si izmučeno srce želi le spati, v sen večni potovati. Ko spoznaš, da življenje ni, kar se zdi, da je le korak na poti k večnosti. Spomini so večni, ohranjeni v srcih njenih dragih in med nami vsemi. ZAHVALA V miru je za vedno zaspala naša draga zlata mamica, babica in prababica Frančiška Ačko iz Kamnika pod Krimom 15. 7. 1923 - 1. 2. 2011 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom iz Podpe-či pri Videm Dobrepolju z okolico, društvu upokojencev, vsem za izrečeno sožalje, podarjene sveče in svete maše in ki ste jo pospremili k večnemu počitku. Iskrena hvala župniku Marku Koširju za lepo opravljeno pogrebno slovesnost, Pogrebni službi Vrhovec, Kvartetu Planika, trobentaču Rob^u Albrehtu. Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih, v upanju, da jo boste ohranili v najlepšem spominu. Žalujoči: hčeri Lenčka z družino, Darinka z družino in sin Franc z družino 62 NAŠ ČASOPIS Oglasi 28. februar 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Niti zbogom nisi rekel, roke nam podal. A v naših mislih za vedno boš ostal. Janez Suhadolnik (14. 6. 1924 - 10. 2. 2011) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prjateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi Pogrebni službi Vrhovec, trobentaču, Invalidskemu mešanemu pevskemu zboru Vrhnika, Pevskemu zboru Raskovec, Društvu invalidov Vrhnika, organizacjama ZZB Vrhnika in Stara Vrhnika ter Območni obrtni zbornici Vrhnika. Žalujoči: žena Marjetka in otroci Andreja, Tatjana in Roman z družinami Nazaj te več ne bo, ker si za vedno vzel slovo. Spočij si zuliave dlani, za vse še enkrat hvala ti. Dobrota tvojega srca nikdar ne bo poza' ZAHVALA ob boleči izgubi dobrega moža, očeta, tasta in dedja ■v Antona Školca iskrena hvala vsem, ki ste ga v velikem številu spremili na zadnji poti. Hvala za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, sovaščanom, prjateljem, nekdanjim sodelavcem Industrje usnja Vrhnika, sodelavcem SŠOF, sodelavcem Petrola, Lovski družini Rovte, krajanom Pod-lipe in PGD Sinja Gorica. Posebna zahvala gospodu dr. Janezu Juhantu, gospodu kaplanu Gregorju Gorencu, Primožu Žagarju in Pogrebnim storitvam Vrhovec, s. p., pevcem ter trobentaču. Žalujoči: žena Joži, hčerki Senja in Helena z družinama Zdaj se spoč^, izmučeno srce, zdaj se spočete, zdelane roke. Zaprte so utrujene oči, le moja drobna lučka še brli. ZAHVALA Mar^'a Peklaj rojena Malovrh z Babne Gore, 1929-2011 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prjate-ljem za izrečeno sožalje, podarjene sveče in cvetje. Hvala gospodu župniku, Pogrebni službi Vrhovec, pevcem in pogrebcem ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Vsi njeni Babna Gora, januar 2011 M Bolečino lahko skr^eš, tudi solzo zatajiš, a praznine, ki ostaja, nikoli ne nadomestiš. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil predragi sin, mož, oče, brat, striko, ujo Marko Pejić 25. 8. 1967 - 11. 12. 2010 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prjateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi osebju na nevrološki kliniki in Pogrebni službi Vrhovec, pevcem ter trobentaču. Hvala tudi župniku Blažu Gregorcu za lep cerkveni obred. Posebna zahvala tudi nečakinji Marini za ganljive besede ob slovesu. Žalujoči: mama Anđa, žena Valeria, hčerki Katarina in Kristina, Maja, Robert, sestri Kata in Marta ter brat Anto z družinami. ZAHVALA Zapustila nas je Angela Osredkar roj. Plečnik, iz Velike Ligojne (1922-2011) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prjateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, jo pospremili na zadnji poti in ji poklonili cvetje in sveče. Hvala Pogrebni službi Vrhovec, pevcem Raskovec, trobentaču in duhovnemu pomočniku z Vrhnike Jožetu Brileju za lepo opravljeno pogrebno storitev. Vsi njeni Februar 2011, Velika Ligojna Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravdo, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. ZAHVALA Po poti večnosti je odšla naša draga mama in stara mama ■v Marija Cepon, rojena Intihar z Verda 1921-2011 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prjate-ljem za izrečeno sožalje, podarjene svete maše, cvetje in sveče Zahvaljujemo se osebju DU Vrhnika, še posebno sestri Zori, za nego in pomoč v zadnjem letu njenega življenja. Hvala Pogrebnemu zavodu Vrhovec, pevcem Okteta Raskovec, trobentaču, g. župniku Blažu Gregorcu za lepo pogrebno slovesnost in g. cerkovniku na Verdu. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo spoštovali. Sin Marko in hčerka Mojca z družinama Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman Te išče, ni več Tvojega veselja, le delo Tvojih rok ostaja. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi brat, svak in stric Jože Homovc 1966-2011 Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prjateljem, vaščanom, sodelavcem in drugim, ki ste pomagali v teh težkih trenutkih. Posebna zahvala velja gasilcem s Stare Vrhnike, Verda in Vrhnike ter gospodu Rozmanu. Hvala tudi gospodu Brileju za lepo izrečene zadnje besede in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Sestra z družino Stara Vrhnika, januar 2011 Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči. Zdaj tiho, mirno spiš, bolečin več ne trpiš. A čeprav spokojno spiš, v naših srcih ti naprej živiš. ZAHVALA V boju z boleznjo je omagala in se tiho poslovila od nas draga žena, mami in babica Nežka Jereb rojena Suhadolnik (23. 3. 1944 - 4. 2. 2011) Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Alojz, sin Uroš in Tamara, sin Matjaž in Barbara ter vnukinja Anja Vrhnika, februar 2011 Ob izgubi predobrega moža, očeta in dedka Janeza Oblaka Slikarjevega Janeza (1931-2011) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu pomagali med njegovo boleznijo, nam izrekli sožalje, darovali sveče in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Oblakovi Vse do zadnjega si upala, da bolezen boš ugnala, a pošle so ti moči in zaprla trudne si oči. Odšla si na lepši kraj, kjer ni trpljenja in bolečine, a pustila si nam lepih dni spomine. ZAHVALA Po hudi bolezni nas je zapustila naša draga žena, mami, tašča in babica Alojzija Skopec Podkoglarjeva Lojzka iz Smolnika pri Polhovem Gradcu 20. 6. 1935 - 27. 1. 2011 Izčrpana od trpljenja, ki ga je povzročila bolezen, nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga žena, mami, babica in tašča. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Prisrčna zahvala velja vsem sorodnikom, sosedom, prjateljem, znancem in sodelavcem ^S za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter tolažbo. Posebno zahvalo namenjamo Pogrebni službi Vrhovec, trobentaču, Jožetu Bizjanu, župniku Marjanu Arharju za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za lepo petje in pogrebcem. Hvala tudi osebju Onkološkega inštituta za nego in pomoč v njenih najtežjih trenutkih iztekajočega se življenja. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste se s čutečo besedo, lepo misljo in molitvjo poslovili od nje in jo pospremili k večnemu počitku. Mož Franc, sin Franci s Katjo, sin Marjan s Šte^o, sin Dušan z Mar^o, sin Lojze z Metko ter vnuki Petra, Žan, Nina, Anja, Luka, Nika, Klara, Klemen Dolgost življenja našega je kratka. Kaj znancev že zasula je lopata! odprta noč in dan so groba vrata, al' dneva ne pove nobena prat'ka. Pred smrtjo ne obvarje koža gladka, od nje nas ne odkupjo kupi zlata, ne odpodi od nas življenja tata veselja hrup, ne pevcev pesem sladka. Naj zmisli, kdor slepoto ljubi sveta, in od veselja do veselja leta, da smrti žetev vsak dan bolj dozori. Zna biti, da kdor zdaj vesel prepeva, v mrtvaškem prti nam pred koncem dneva molče trobental bo: »Memento mori!« Draga naša sošolka Nežka! S temi Prešernovimi verzi se od Tebe, na praznični dan, poslavljamo sošolci iz osnovne šole in želimo, da počivaš v miru. Naj se Ti izpolnjo vsa pričakovanja, v katera si verovala med zemeljskim življenjem. Skupaj s Tvojimi najdražjimi, ob neizbežnem in krutem slovesu, žalujemo tudi mi. V čast nam je, da smo lahko del svojega življenja preživeli s tabo, radi se Te bomo spominjali. Sošolci 8. b razreda Osnovne šole Janeza Mraka Vrhnika - letnik 1958/59 Vrhnika: 8. 2 . 2011 28. februar 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Nagradna križanka NAŠ ČASOPIS 63 Ime in priimek: Točen naslov: Nagrade za križanko »Športnik Vrhnike« Čeprav smo v prejšnji križanki s črno-belo fotografijo »zamaskirali« olimpionika Mira Cerarja, ste ga številni brez težav prepoznali. Tako smo v uredništvu prejeli kopico pravilno izpolnjenih rešitev. Srečna roka je tokrat izžrebala naslednje prejemnike denarnih in praktičnih nagrad: 1. nagrada (100 evrov): Jožica Vonča, Bevke 108, 1358 Log 2. nagrada (80 evrov): Anica Verbič, Podolnica 29, 1354 Horjul 3. nagrada (60 evrov): Franjo Polak, Krožna pot 8a, 1360 Vrhnika Praktične nagrade, majice z napisom Naš časopis, pa bodo prejeli naslednji: Jan Japelj, Velika Ligojna 16, Vrhnika; Boštjan Vidmar, Kotna pot 8a, Dragomer. Vsem nagrajencem čestitamo! Prejemniki denarnih nagrad naj na uredništvo prek klasične ali elektronske pošte sporoč^o svojo davčno številko, eMŠO ter številko transakc^skega računa. Pripišite tudi, pri kateri banki imate odprt račun. Križanka »Prešeren« v naših občinah skoraj ni bilo večjega kraja, ki ne bi obeležil kulturnega praznika, 8. februarja. Zato se tokratna osrednja tema križanke nanaša na ta dogodek. Izmed pravilno rešenih in prispelih križank bomo izžrebali tri nagrade: 1. nagrada: 80 evrov 2. nagrada: 60 evrov 3. nagrada: 40 evrov Rešene križanke pošljite do 17. marca 2011 na naslov: Naš časopis. Tržaška cesta 9, p. p. 54,1360 Vrhnika. Na ovojnico pripišite »nagradna križanka«. Rešitve križanke »Športnik Vrhnike«: šport, pasta, ota, k, prek, s, straža, clinton, ei, brvi, ran, sak, anat, tv, revidiran, hrane, not, l, imuni, karat, etapa. Rešitev asimetrične križanke prejšnje številke (vodoravno): Pahor, niansa, ovaduh, disketa, razgrajač, Adar, tran, valer, Oto, iračani, arzen, dnina, major, pieta, sobar, terca, zasevek, oda, levak, ELAS, ranč, labilnost, knjigar, Tajska, aterom, žeton. flSTRO KLUB *iisTROLOGun" ; : - * nnGELSKE KHRTG . • * UEDEŽEUflLSKE RflRTG (jiNw^vTJic í.mm 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 18 H 19 Hi 22 23 24 25 26 28 30 31 32 33 34 35 H" 37 38 40 41 42 43 44 45 46 SIMETRIČNA KRIŽANKA sestavil: Peter Udir VODORAVNO: 1. zadnji del debelega črevesa; 6. skupek izrojenih malignih celic vezivnega, opornega ali mišičnega tkiva; 12, pripadnica Avarov; 14. posamezni del ovratnega nakita iz na vrvici nanizanih drobnih predmetov; 15. vznesen izraz za škofa ali nadškofa; 17. gospod (v dalmatinskem okolju); 18. mesto v notranjosti Sicilije; 19. konzerviran olupljen ovalni paradižnik; 21. šestdeset minut; 22. sardina; 24. jed iz oluščenih ječmenovih zm; 26. avstrijski pesnik (Rainer Maria, 1875-1926); 27. začetnik sikhizma (Gum); 28. področje, na katerem ima oblast kan; 29. sejanje; 30. najbolj razvit sesalec, primat; 31. apoteka; 33. električno nabit delec; 34. zelo močno, a kratkotrajno čustvo; 36. zeleni del rastlin, ki imajo užitne gomolje; 38. prebivalec Škotske; 40. ličar avtomobilov; 42. vojašnica; 44. grška vodna nimfa; 45. kdor nastopa v varieteju, kabaretu, cirkusu; 46. sodni termin; NAVPIČNO: 1. slovenski pesnik (Zaje); 2. akontacija; 3. značilnost nadnaravnega; 4. plačilo za krpanje; 5. izraelska luka; 6. desni pritok Save pri Medvodah; 7. površinska mera; 8. raševina; 9. izdelovalec ključev, ključavnic; 10. kar se enkrat odorje; 11. eden od voditeljev fr. revolucije (Jean-Paul); 13. vidik; 14. izstop organa ali dela organa skozi nenaravno odprtino; 16. goveji mladič; 20. z nizko travo porasla površina; 23. kocina; 25. lastnost teles, da se upirajo spremembi smeri gibanja in hitrosti, vztrajnost; 27. združba organizmov, ki plavajo v morju ali jezerih; 28. večja ptica s črnim, kovinsko se svetlikajočim perjem; 29. peneče se vino; 30. mlada kokoš; 31. leva roka, levica; 32. brazilski pisatelj (Jorge, 1912-2001); 35. dorasel neporočen mlad moški; 37. riževo žganje; 39. jezero na vzhodu Kitajske; 41. industrijska rastlina; 43. Republika Slovenija; NAŠ ČASOPIS izhaja enkrat na mesec v nakladi 13500 izvodov za Občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova-Polhov Gradec in Log-Dragomer, brezplačno pa ga prejemajo vsa gospodinjstva v teh občinah. Izdajatelj glasila je javni zavod »Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika«, katerega ustanoviteljica je Občina Vrhnika, soizdajateljice pa so Občina Borovnica, Občina Horjul in Občina Dobrova-Polhov Gradec. Uredništvo: Simon Seljak (v.d. urednika) in Gašper Tominc (novinar i ' _ r in organizator). Dopisniki: France Brus, dopisnik za Občino Horjul; Gašper Tominc, dopisnika za Občino Dobrova-Polhov Gradec; Damjan Debevec, dopisnik za Občino Borovnica, dopisnica za občino Log - Dragomer; Vesna Erjavec, lektoriranje: Marjetka Šivic; vnašanje besedil: Sabina Ahčan. Naslov uredništva: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, NAŠ ČASOPIS, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon uredništva: (01) 750-66-38 ali h.c. 750-66-30, Telefaks: (01) 750-66-36. Elektronska pošta: nascasopis@zavod-cankar.si. Pokličite nas lahko tudi po mobitelu: Gašper Tominc (031 392 153) ali Simon Seljak (040 234 090). Oglasi: 1 cm v stolpcu za ekonomske oglase 3,76 EUR, na prvi strani velja dvojna cena. Vsi objavljeni prispevki so last Našega časopisa. Brez pisnega soglasja uredništva Našega časopisa je prepovedana vsakršna reprodukc^a, distribuc^a, predelava ali dajanje avtorskih del ali njihovih delov. Zahvale so po enotni ceni 67,60 EUR, mali oglasi so brezplačni. Oglase lahko naročite pri sodelavcu NAŠEGA ČASOPISA, v ceno še ni vštet 20 % DDV, oglasi so lektorirani s strani naročnika. Strani časopisa pred tiskom ne pošiljamo v predogled avtorjem prispevkov. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Upoštevajte rok za oddajo rokopisov, da zagotovimo jezikovni pregled. Pridržujemo si pravico do jezikovnih popravkov propagandnih sporočil. Prosimo, naj bodo prispevki, poslani za objavo, opremljeni s polnim imenom in ' " ' .......... ' '" do pisale o svojem delu, načrtih in aktivnostih. Grafična realizac^a: Tomograf, Tomo Ces naslovom; če je mogoče, naj jim bo dodana telefonska številka, na kateri lahko preverimo avtentičnost avtorja. Uredništvo bo objavilo le prispevke strank, ki b Tomo Cesar, s.p., Novo mesto. 64 NAŠ ČASOPIS Oglasi 28. februar 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Hudo zamrznjene cene! 2220 * Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev. F ^ A» Sony Ericsson Cedar 5€* Mobitel Ena 5€ Samsung B2100 1€* * Sklenitev novega naročniškega razmerja Povezani 35/45/77 ali podaljšanje obstoječega za 12 mesecev. * Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev. 1 2= 3? 4= 5- e: ?; S: 9* fv rt * Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 12 mesecev. Samsung C3060 I sjiHsuris * Sklenitev novega naročniškega razmerja Penzion paket Plus ali podaljšanje obstoječega za 12 mesecev. i i - -i , I -i. -. H . T. _ n, il". Samsung Shark 1€* * Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev na pakete Povezani. novih naročniških razmerij in podaljšanje obstoječih za Mobitel d.d meg(g)phone TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika t 01 755 71 61, m: 041 342 000 (a Tolea d.o.o. pooblaščen posrednik Mobitel d.d. rr^IcK RAřUMALMIŠTVO • SERVIS B Vrtnarija 3, 1360 Vrhnika M: 041 26 48 48, T: 01 750 51 70 E: prodaja@molekservis.com \Af\AnAf innioifcorwic rnm TUSMOBIL MOBILNI INTERNET prodaja in servis računalnikov mrežna oprema rabljeni računalniki in prenosniki barvno in črnobelo fotokopiranje printanje iz USB ključev izposoja blagajn pridemo tudi na dom prodajno mesto Tušmobil 3 MESECE ^ BREZPLAČNO! USB MODEM HUAWEI El 552 1 EUR v paketu USB MODEM HUAWEI El80 1 EUR v paketu L: Vsi, ki boste med 9.2. in 15.3.2011 sklenili naročniško razmerje za paket tušmobilinternet, prve 3 mesece ne boste plačevali mesečne naročnine. Poliitite in izkoristite akciisko oonudbo! Akcija »Prve tri mesece brezplačno^« velja ob sklenitvi ali podaljšanju naročniškega razmerja za izbrani paket za najmanj 12 mesecev v obdobju med 9.2. in 28.2.2011. Več o akciji in pogoji akcije na www.tusmobil.si, na 070 700 700 ter prodajnih mestih Tušmobil. Cene USB modemov veljajo ob sklenitvi ali podaljšanju naročniškega razmerja za paket, ki je naveden ob ceni USB modema, za 24 mesecev. Ob sklenitvi naročniškega razmerja se naročniku zaračuna enkratni strošek priključnine 10 EUR. Ponudba velja do razprodaje zalog oz. do spremembe ali preklica, ki ga Tušmobil objavi na svoji spletni strani www.tusmobil.si. Navedene opreme morda ne bo na voljo na vseh prodajnih mestih. Slike so simbolične. Navedene blagovne oz. storitvene znamke so registrirane znamke njihovih lastnikov. Vse cene so izražene v