T 1МШ v torek, 2. lairaarla 1912
m velja po №tl: ■
L a oelo leto uprt) . | M* za pol teta „ . „ 13' aa četrt lata . . „ «•! ia aa ueaeo ™ aa Nemčijo oetofRj* _ ia oatalo	„
i-l Inseratl: ——
Eaostolpna pei»vrota(72 mm|: ca enkrat . . . . po 15 ?
aa dvakrat.....13 n
aa trikrat . .... tO „ ia večkrat primeren popust.
Poslano In reki ootlce:
ttoatotpna petltrreta (72 oit) 30 vlnanev
f--Izhaja: -
vaak dan. izvzsmtt oedel|e la praulke, ob 5. orl popoldae.
{ksr OradnlitTO |e v »oplUrteil ollol Itav. В/Ш. Rokopisi aa na vračajo; netranklrana pisma aa na = sprejemajo. - Uredniškega teletona štev. 74. =s
tarjevt altol Stev 6. "fcs in It 24.797. Ogrske poitne Opravnlikega telefona it IU8.
Današnja številka obseea 8 strani. '•C
Deželni glivor pl. šuklje.
(27 ЛП. 190S — 29./ХП. 1911.)
Ko je dne 27. marca 1908 prvič pozdravil deželno zbornico novoimenovani deželni glavar pl. Šuklje, je dejal med drugim: Prevzamem to čaclno, a nič manj težavno in naporno nalogo v ti nadi, da ril bode prisojeno oživotvoriti vsaj deloma one nazore in načrte, katere sem si tekom svojega življenja ustvaril z ozirom na narodni in deželni napredek---
Danes, ko mu pišemo slovo, smo mu dolžni izgovoriti besedo odkrite hvaležnosti za njegovo delo, ki ga je zvršil za ta napredek. Ne pišemo mu političnega slovesa, ker zatrdno pričakujemo, da bo svoje moči tudi še zanaprej rad tvegal za našo sveto reč. Poslavljamo se od njega samo v njegovi dosedanji lastnosti deželnega glavarja. Zato se oziramo tudi samo na njegovo delovanje v tem oziru.
Recimo najprej: Dejansko, energično sodelovanje pl. Šukljeta nam je zelo mnogo pripomoglo, da se je naš deželni volivni red preosnoval v demokratičnem zmislu. »Tok časa sili na demokratično preosnovo volivnega reda, in gcla iluzija bi bila misliti, da se ustavi ta tok pred durmi te deželne sobane, je zaklical v svejem nastopnem govoru in v razlogih, ki jih je dodal, je pokazal, kako globoko umeva dušo našega ljudslva: »Uvaževati je, da se je tekom zadnjih desetletij tudi v naši deželi v tisti meri dvignila politična zrelost, splošna izomika in stanovska samo-avestnost najširših slojev. Kdorkoli z jasnim očesom motri politični razvoj nase dobe, ta si mora biti na jasnem o tem, da ee hrepenenju po razširjenju volivne pravice, po preosnovi deželnega volivnega reda na široki podlagi uspešno ne da več upirati.•< Tako je mislil: iako je tudi delal. Vsi, ki vemo, kako se je z razširjenjem volivne pravice v kranjskem deželnem zboru pričela nova vesela doba za deželo, vsi, ki izkušajo blagodeine posledice te dobe, ohranijo v hvaležnem spominu prvega deželnega glavarja prenovljene kranjske deželne zbornice.
Recimo drugič: Redno delovanje v novi zbornici je v prvi vrsti zssluga pl. Šukljeta. Bili so resni in težki dnevi, ko jc hidra liberalne nasilne obslrukcije dvigala svoje glave. Takrat je bilo treba na predsedniškem sedežu deželne zbornice vztrajnega, napornega, energičnega, poleg tega pa izredno previdnega in premišljenega moža. Imeli smo ga. Pl. Šuklje je v tistih dneh r^ši stranki, deželnemu zboru in celi deželi napravil največjo dobroto.
Njegova zasluga ostane v tem oziru neizbrisna in vsak zgodovinar, ki bo opisa-val gospodarski in kulturni napredek našega ljudstva, se bo moral ustaviti pri dogodkih, ko je mož izredne darovitosti, obenem pa tudi neizprosne odločnosti in neustrašenosti zmlel in stri zadnje poizkuse liberalnega nasilja v deželni zbornici. Slovensko ljudstvo in njegova stranka tegp ne bosta pozabila.
Recimo tretjič: Novo življenje v deželnem odboru; ne samo red, nego prav res navdušenje za blagonosno delo v blagor deželi je zavladalo pri odbornikih in pri uradništvu. Priden kot mravlja, prvi zarana na svojem mestu, zadnji zvečer še v pisarni je dajal pl. Šuklje najlepši zgled. Zraven pa podrobno poučen za vsako malenkost, razsoden z občudovanja vredno razboritostjo, skrben za celoto in posam-nosti, res uzor pravega upravnega šefa. Redki so taki možje; po pravici smo bili ponosni nanj, ko smo ga gledali na njegovem mestu; po pravici tožimo, ko odhaja; po pravici toži zlasti tudi uradni-štvo, ki je zanj po očetovsko, res prisrčno skrbel. Dobra avtonomna uprava je najboljši varuh ustave, boljši nego parlament. V naši deželi je uprava na višku. Ta vesela reč je v čast deželi in narodu in priča o višini naše kulture, pa tudi narodove politične etike. Šef deželni upravi je izražal v svoji službi to višino na naravnost izreden način in s tem izkazal našo samo-svest in samostojnost, hkrati pa tudi ž njo zvezano sposobnost in voljo do moči, do samovlade.
Recimo n a z a d n j e: Pl. Šuklje je bil bogat na praktičnih političnih idejah in jih je v razkošni radodarnosti razsioal v blagor deželi in njenemu ljudstvu. Ne-čemo se souščati v posamnosti, da ne zakrijemo celotnega utiša. Ceniclen "re^led deželnih financ in razboriti praktični načrti, da se postavijo na zdravo podlago — vse to je najtesnejše združeno s pl. Šuklje-tom in njegovim napornim delom. — Izpopolnitev železniškega omrežja, sprožena ob najugodnejšem času, je bila njegova visoka pesem, — V prvem pozdravnem govoru je izoregovoril pl. Šuklie tudi te-le besede: :>Poleg tega se bo vsled nepričakovanega razvoja elektrotehnike zamoglo sedaj za industrialne naprave plodonosno izrabljati velike zaklade naših vodnih moči, ki se jih dosedaj ni dovolj obračalo v prid.« Vsi vemo, da ni ostalo samo pri besedi in da je v tiru smotreno delo v tem oziru, ki je neprecenljive važnosti za ves naš jug.
Vprašujemo: Kaj je večje pri teh velikih rečeh, ki so zvezane s Šukljetovim imenom? Odgovor morda danes še ni mogoč. Mogoče in potrebno pa je, da danes
LISTEK.
Josip Lavližar:
V dolini!} Ml
9. Iz New Yorka v Buffalo.
Bilo je lepo jasno jutro, ko sem šel po 43. cesti proti kolodvoru, ki mu pravijo Terminal-Station. Tukaj vstopajo popotniki, namenjeni iz Ne\v Torka v 3everne pok ajire ze d in j enih držav. Veselil sem se, da pridem že enkrat iz vedrega prerivanja ter iz mestnega zidov-ja zopet na deželo. Treba je namreč močnih živcev, da preneseš vrišč, ki vlada v New Yorku.
Čeprav smo dirjali po amarikanski navadi hilro naprej, vendar ni bilo mesta ne konca ne k aja. Šele čez dolgo Časa so postajale hiše redkejše in privezi li smo na levi breg reke Hudson. Iiudson teče skoro v ravni črti od severa proti jugu ter je v svojem spodnjem delu že tako močan, do nosi velike parobrode. Vsa zapa.dna stran New Уогка je zgrajena na njegovi obali; tukaj sploh ni podoben več reki, temveč bi ga lažje smatral za zaliv Atlanškega mo ja.
Vlak Ia Imol «*mn рп гллгагГ k«»r v
ni med stanovi. Bodi kdorkoli hočeš, da le plačaš, pa si enakopraven. Voz je imel štiri stene, stranski dve, potem sprednjo in zadnjo, terej je sestal samo iz enega velikega oddelka. V sredi je bil hodnik, ob straneh so se vrstili sedeži, prevlečeni z zelenim baržunom. Kot posebnost omenim, da so imela okna dvojne šipe, ka. ■ je posebno ugodno po zimi, da ne uhaja gorkota.. Tudi to dostavljam, da je visel pred lokomotivo velik zvonec, ki se je glasil vso pot v svarilno znamenje, da prihaja vlak. Ni napačno tako strašilo. Močan glas zvonca se je slišal zelo daleč ter se je vsakdo lahko izognil pravočasno.
Na desnem bregu reke Hudson se je prikazalo mesto Л 1 b a n y, broječe 100 000 prebivalcev. Nad njim se je vzdigovalo nekaj pozlačenih kupol, ki so se lesketale v solnčnih žarkih. V Al-bany se končuje 586 kilometrov dolgi kanal, ki veže reko Hudson z Erie-je-zerom. Ta vodna cesta je velikega pomena za New Yo k. Množica žita in lesa, ki se dobiva v zapadnih državah, ima svojo pot od Erie-jezera do Hud-sona po imenovanem kanalu, po Hud-sonu pa dalje do New Yorka in Atlanškega morja.
Pri Albany se razdeli železnična nrrto-A. ne. tri strani. Srednja proga pe-
jasno opozorimo na temelj, na katerem so mogle zrasti velike ideje pl. Šukljeta in s tem tudi tega moža pokažemo v njegovi veličini. Naš bivši deželni glavar ni poznal upliva pogubnega, malotnega, vsakemu napredku protivnetfa slovenskega liberal-stva. Ni ga poznal, in sicer nikoli. Naše liberalstvo stoji na stališču, da smo majhni in z otročarijami nas hoče narediti še manjše. Pl. Šuklje je ves čas svojega javnega delovanja zastopal stališče, da smo po svojem pomenu, po geografski legi svoje domovine poklicani za velike naloge. »Mislim, da občutite vi, kakor jaz, da kranjska dežela pravzaprav stoji pred pre-obračajem svojega gospodarskega in duševnega razvoja*, je zaklical v svojem prvem pozdravnem govoru in pristavil: »Če dodamo še koristi naše zemljepisne lege, okolnosti, da vsajeni med dva velika kulturna naroda, med Nemce in Italijane, tvorimo obenem zaledje Adrije ter ležimo ob cesti narodov, ki drži iz Hamburga čez Trst v Orient in Sueški prekop; — potem razvidimo, da je ura bila, ko se more Kranjska dvigniti iz svoje nezakrivljene zaostalosti ter stopiti z naprednejšimi sosednimi deželami v isto vrsto. — Mi bi grešili na usodi svoje domovine, če bi zamudili ta moment ter hoteli koristi domovine žrtvovati malenkostnim strankarskim ozirom.«
Naša stranka umeva ta veliki moment Ln preko vseh malenkosti, pa tudi preko vseh kritičnih dogodkov hodi po svoji poti kvišku in dalje. Hvaležni smo pl. šuklj«tu za njegova dela in ponašamo se ž njim, a v,/.mislu njegovih načel in njegove, vsakega sentimentalstva proste možatosti, kličemo ob slovesu: To, da nam je žal za njegov odstop, nas ne sme ovirati v našem napredku in nas tudi ne bo.
Pl. Šuklje pravi, da so ga napotili zasebni vzroki, da je odstopil. Ne razglabljamo jih. Občudovali smo moža, ko je ob nepopisno težkih rodbinskih nesrečah pozabil na očeta in soproga in vztrajal; vzljubili smo ga, ko smo videli, kako je včasih — fizično izmučen in bolan — izvrševal z najtočnfejšo vestnostjo svojo nalogo, razumeli smo pa tudi, ko nam je že več nego leto dni napovedoval, da ne vzdrži dolgo več in da se pripravlja na odstop. Velik mož! Toda stranki, ki ima svoj temelj v ogromni večini naroda, ki ima svoje cilje in svojo voljo, nobena oseba ne more biti nenadomestna. Dobro vemo, da je nI. Šuklje tako velik, da tudi to razume, in da je z nami vred prepričan, da so nastooi in odstopi posamnih oseb samo akcidence v življenju narodov in resnih strank. Oseba, katerakoli, more biti večjega ali manjšega pomena; v primeri s stranko je njen pomen vendar le postranske vrednosti. Tako
mesto Kanade (angleške Amerike). Desna se d ži vzhodne smeri ter vodi v Bo ston. Leva proga pa gre na zapadno stran in po tej smo se peljali mi. Sprejela nas je prijazna dolina M o h a w k, kjer so bivali nekdaj Indijanci enakega imena, a sedaj jih ni več. Pregnala jih je kultura, ki se kaže tukaj na ta način, da moraš požirati dim, valeč se iz mnogoštevilnih tovarn. Kjer so izpuh-tevali nekdaj gosto zaraščeni gozdi svojo vonjavo, vzdigujejo se sedaj dolgočasni dimniki ter ti usiljujejo premo-gove saje pod nos. Kjer so si gradili prvotni prebivalci hišice iz lesa, tam stoje sedaj lepa, toda od dima umazana poslopja. V tej okolici pa niso samo tovarne, ampak nastalo je v razmeroma kratkem času tudi več mest, ki imajo od 50 do 170 tisoč prebivalcev. Največja so: Utica, Syracuse in Bochester. V Sy-racusu smo se peljali kar skozi sredo mesta, na ulici pa ni bilo nobene varnostne ograje. Edino znamenje, da prihaja vlak, je bil prej omenjeni zvonec, obešen p ed strojem. Pel je tako usi-ljivo, da je moral doneti tudi polgluhe-mu dovoli glasno na ušesa. Ljudje so se umikali na obe strani, a da se sem-intja zgodi kaka nesreča, je več kakor gotovo.
Sedaj ao se »ačele prikazovati ne-
sodi S. L. S., ko se s hvaležnostjo in res* nično žalostjo poslavlja od pl. Šukljeta; tako bo sodila tudi, ko ho pozdravila novega kranjskega deželnega glavarja.
Občinske volitve.
MESTO KRŠKO — V TABORU S. L. S.
Krško, 1. jan. 1912.
Minulo soboto so se vršile v Krškem občinske volitve. Udeležba je bila velikanska, nad 1500 volilcev jo prišlo na volišče. Volilo se je na treh voliščih, na glavarstvu, v mestni hiši in v šoli. Libcralci so divjali kakor zbesneli, kričali, lagali, pretili, goljufali, trgali vo-lilcem iz rok glasovnice in jih zamenjavah. Zdelo se je, kakor da je sam satan poelai svoje pomag^iče, vse, kar liberalna misli, je bilo na nogah. Pa vse ni nič pomagalo! Ljudstvo je sodilo in obsodilo krški liberalizem — na smrt. S. L. S. je priborila v I. in III. razredu sijajno vo.4ino, le v II. razredu je. ostala vsled uečuvenega liberalnega nasilja v manjšini za 30 glasov. Enega odbornika si je tudi v II. razredu priborila, tako da šteje S. L. S. 21 odbornikov, liberalcem jih je ostalo le devet. Ni mogoče opisati, koliko veselje in koliko navdušenje je zavladalo med volilci, ko so zvedeli za zmago. Nikdo ni hotel domov, samega veselja so pozno v noč hodili po mestu ter navdušeno klicali: »Slava volilcem, živela S. L. S.«!
OBČINSKE VOLITVE V DRAGA-TUŠU.
Pri občinskih volitvah v Dragatu-šu, ki so se vršile dne 27. decembra, so v vseh treh razredih zmagali možje-pristaši S. L. S. Niti enega liberalca ni v novem odboru. Dragatuš je bil doslej eden najbolj liberalnih krajev v Belo-krajini. Dasi so liberalni agitatorji z županom na čelu prehodili vse vasi in pobrali pooblastila pri vseh zunanjih voKlcih, četudi je priromal iz daljne Bučke bivši nadučiteij, da jih malo potolaži — vse skup ni nič pomagalo — liberalci so propadli. Če hočejo izvedeti vzroke svojega poraza — naj si le nekoliko izprašajo vest, saj od tistega časa naprej, ko so tako grdo napadli dr. Lampeta itd. — do 27. decembra 1911. Če so trezni pa se jim bodo že oči odprle in spoznali hodo. da taki možje kot je n. pr. naš liberalni župan Mate, niso vredni, da bi vodili našo občino. To je spoznala že večina naših ljudi, zato so si izbrali druge može, od katerih pričakujejo po vsej pravici, da bode j delali res za blagor vseh občanov in za i čast lepe naše župnije. Bog živi vse no-j ve dragatuške odbornike!
celo nič. Ako bi imeli pri nas tako velike prostore, gotovo bi jih spremenili v njive in travnike. Pozna se, da beži ljudstvo raje v tovarne, kakor da bi se poprijelo poljedelstva. Le tu in tam vidiš samotno posestvo, ki si ga je osvojil kak evropski izseljenec ter ga uredil prav izgledno. Pri hiši je vzgojil cele gozde sadnega drevja, prostrano polje in obsežne senožeti pa obdal z žično ograjo. Poleg tega so pašniki samo po sebi tako rodovitni, kakor da bi bili pognojeni. Po njih so se pasle trume ovac ter č: ne krave z belimi lisami, in trava je bila tako velika, da se je živina le nekoliko videla iz nje. Ob robu njiv, ki so bile zasajene najbolj s turško, so se širili temni gozdi, za njimi pa zopet polja in poslopja farmerjev. Na obeh straneh železnice so stale reklamne table, na katerih so se priporo-čevale vsakovrstne reči. Čeprav vlaki hitro vozijo, vjame vendar popotnik to ali ono p:iporočilo, ki ga že radi tega ne more prezreti, ker se naznanja s kolikor mogoče velikimi črkami.
Dolgo časa je pihal hlapon po teli planjavah. Kako lepe dohodke bi dajala zemlja pridnim kmetovalcem, ki bi se naselili v tukajšnji okolici! Samo —. kdo bi hodil tako daleč? Saj imamo doma dovolj prostora, ako bi ga hoteli iz-t koriščevati.
Političen list za slevenskl narod.
^^^^^^^^
! K^l I 2 1
Leto Yl
Še?, l.
gnala »Avantijevega« poročevalca iz Tripolisa.
Carigrad, 31. decembra. (Zasebno.) Z Malte se poroča: Naše (turške) po zadnji ssmagi zopet osvojene pozicije so dno 28. t. m. zopet napadli Lahi s premočjo in jih osvojili. Sovražnik jo izgubil 300, mi 7i mož. Vzhodno Tobru-ka smo zasedli novo postojanko.
Nevtralnost Egipta.
London, 31. decembra. (Kor. urad.) Angleška križarica »Suffolk« je odplula z zaprtimi pismi iz Malto v Egipt. Kakor poroča Ropterjev urad, je odposlala angleška vlada vojno ladjo »Suffolk«, da vzdržuje nevtralnost Egipta v egiptovskih vodah.
Zaprto pristanišče Smirne.
Trst, 1. januarja. (Zasebno.) Poveljstvo pristanišča v Smirni je opozorilo paroplovne družbe, da smejo v smirnsko pristaniščo trgovsko ladjo le na laško odgovornost, ker so položili Turki v morje mine in da Turki ne bodo povrnili nobene škode.
V Tripolisu se razveljavi turški denar.
Milan, 1. januarja. (Zasebno.) Laška vlada namerava izdati te dni odlok, s katerim razveljavlja turški denar v Tripolisu.
Avstro-Ogrska in Turčija.
Carigrad, 31. decembra. (Zasebno.) Trdi se, da bo zahtevala Turčija od Avstro-Ogrske, da naj jo v slučaju kake vojske na Balkanu no podpira zgolj diplomatično, marveč da naj ji tudi garantira integriteto Novega Bazarja.
Zmede v Perz ji.
Rusija, razjarjena po odporu v Te-brisu in v drugih severnoperzijskih mestih, namerava ostro nastopiti proti tistim, ki so se up li. Ruska vlada jo sklenila odposlati v Perzijo kazenske ekspedicije po 10.000 mož v Tebris, Rešt in v Enzeli. Turki so koncentrirali v Urmiji sedem bataljonov, in sicer, kakor trde, sporazumno z Angleško. O dogodkih v Perziji so došla sledeča poročila:
Boji v Perziji.
Peterburg, 31. decembra. (Zasebno.) Po poročilih iz Teherana se je pridružilo revolucionarjem v boju proti Rusom v Tcbrisu 130 Armencev. Ustreljenih je bilo 13 vojakov. Ruskih vojakov je bilo zopet ubitih in ranjenih 100. Zveza z ruskim konzulatom je prekinjena.
Mučeni rucki vojaki.
Tebris, 2. januarja. V četrtek so našli tri st ašno razmesarjene grena-dirje mingrelskega polka. Po hišah so dobili ostanke sežganih ruskih vojakov, na dvorišču generalnega guverna-lorja pa truplo nekega ruskega vojaka, ki je bil živ pokopan. Trije ruski vojaki so pa bili vrženi v vodnjak policijskega poslopja.
V Tcbris-i mir.
Tebris. 2. januarja. (Ko\ urad.) Ruski generalni konzulat je izdal oklic, ki poziva prebivalstvo, naj zopet otvo-ri baz?ire in se poda na delo. Bazarje stražijo Rusi. Prebivalstvo izroča orožje ruskim oblastim.
Tebris. 2. januarja. (Kor. urad) Sem sla došla 6. in 8. strelski polk z dvema bate.ijama grenadirske brigade.
Brezžična brzojavna zveza Rusije s Perzijo.
D j u 1 f a , 2. januarja. (Kor. urad.) Tu sem je došla ruska stotnija, da napravi brezžično zvezo med Perzijo in Rusijo.
no porabo ne bo tako primeren kakor izdaji, ki se bota takoj na to tiskali v Belgiji in Reznu. Mcseca februarja ali marca pa bo brevir že na razpolago v Katoliški Bukvami.
Ko bo brevir dotiskan, bo Katoliška Bukvarna, ki je s »Typog aphia Vaticana« ter z drugimi tozadevnimi založniki v nepretrgani in noposredni zvezi, preč. duhovščino o tem takoj obvestila ter razposlala tiskovne vzorce.
Psalterij po novem brevirju je pa že sedaj na razpolago; š pomočjo psal-terija se lahko moli novi brevir pod uporabo starega brevirja.
Napoved o osebni dohodnini bo treba tekom tekočega meseca podati davčnim oblastem. Ob tej priliki opozarjamo vsakogar, da se ravna po navodilih knjižice: »2 u n , Osebna dohod-n i n a«. Četrto poglavje zakona z dnq 25. oktobra 1896, št. 220 drž. zak., o neposrednih osebnih davkih s pojasnili, zadevnimi določbami c. kr. upr. sodišča in raznimi vzorci, ki stane 1 K 20 vin., s poštnino 1 K 30 vin. ter se dobi v Kai toliški Bukvarni v Ljubljani.
Pri sestavljanju osebno-davčne napovedi, ki so mora v teku meseca januarja predložiti davč. oblasti, bo ta knjiga vsakomur izborno služila. Olajšala bo delo in prihranila s svojimi praktičnimi navodili marsikaj na davčnih izdatkih. Malokomur so znane določbe glede dovoljenih odbitkov, katerih v napovedi ne upošteva in zato ni dole« žen gotovih olajšav.
NAMERAVAN ODSTOP POLJEDELSKEGA MINISTRA.
Praga, 1. januarja. Neki list poroča, da namerava poljedelski minister dr. Braf radi svojega slabega zdravja odstopiti. Sledi mu baje knez Friderik Sch\varzenberg.
DOKLADE DRŽAVNIM NASTAV.
LJENOEM.
Dunaj, 30. decembra 1911. (Kor. urad.) Današnja »VViener Abendpoat« objavlja: Ker se parlamentarnim potom ne bi mogle vrediti razmere državnih nastavljencev pravočasno tako, da bi bili deležni že v prvi polovici 1. 1912 namenjenih jim ugodnosti, se dovoli vsem drž. uradnikom in državnemu učiteljskemu osobju štirih nižjih činov-nih razredov kakor tudi praktikantom in drugim, ki čakajo na. uradniška mesta, začetkom bodočega leta enkratni prispevek v stopnjevajočem znesku 50 do 130 K. slugam, članom stražnega zbora in /drugim z dekretom ali s pogodbo v državni službi nastavljenim in v tej službi popolnoma zaposlenim osebam 35 do 50 K. Državnim delavcem se ne nakažejo posebni zneski, pač so jim pa primerno zvišajo plače in se jim drugače položaj izboljša.
KHUEN PRED PADCEM?
Budimpešta, 31. decembra. (Za* sebno.) »Magyarorszag«< poroča, da se bodo politični dogodki na Ogrskem hitrejše razvili, kakor to pričakujejo vladni krogi. Grofa Khuena so že na dvoru pustili pasti in zdaj čakajo le na ugodno priliko, da iz-premene vlado na Ogrskem. Samoobsebi umevno dementirajo vladni krogi to poročilo, ki je pa glede na dosedanji razvoj na Ogrskem zelo verojetno.
VLADA ZA DEMONSTRANTE V DROHOI3YZU.
Lvov, 1. januarja 1912. (Zasebno.) Za rodbine pri nemirih ob državno-zborskih volitvah v Drohobvzu prizadetih demonstrantov je nakazanih 236 000 K. Vlada je nakazala 100.000 K, 40 000 K so je. porabilo za zdravstvene stroške ranjencev, ostali znesek so je na v višini 1000 do 12 000 K nakazal rodbinam ustreljenih demonstrantov.
Kiielsko uren razponom ?
Perziji bo sledila Kitajska, kakor vse kaže. Rusi in Japonci preže na to, da si odtrgajo kose Kitajske. Znano je, da sta sklenila nekdanja sovražnika 7. maja 1. 1. novo pogodbo, ki se tiče predvsem Kitajske. Japonci zbirajo velike vojne sile v Mandžuriji, Rusi se pa pripravljajo da posredujejo v Mongolski in v kitajskem Turkestanu. Iz Londona se poroča, da so sklenili mongolski knezi, da če se proglasi republika, se ločijo od Kitajske. Kakor hitro so proglasili republičani republiko, so je proglasil tudi namestnik Dalaj Lame za samodržca Mongolske. Sumijo, da je to storil na*<prigovarjanje Rusije. Kuiuhta je prevzel vlado. Glavno mesto nove države Mongolske je Urga. Dne 1. t. m. je poteklo sklenjeno premirje med dinastijo in vstašu. Republikanci so takoj, ko je preteklo premirje, pričeli obstreljevati Hanjang.
Mongolska odpadla od Kitajske.
11 a r b i n , 30. decembra. (Zasebno.) iz 1,'rgo se poroča 28. t. m., da se je proglasil glavar budistiške duhovščine, Kutuhta, za samodržca in da je prevzel vlado Mongolske.
London, 30. decembra 1911. (Zasebno.) Vodilni možje Mongolske so sklenili, da ločijo deželo od Kitajske, če se proglasi republika. Rusija smatra. da so zato oškodovane njene koristi in je zato odposlala v Pekin noto, ki se komuj loči od ultimata.
Pariz, 30. decembra. (Zasebno.) Zmedo v Pekinu pomnožujejo iz Mongolijo in Turkestana došla poročila. Zu-nanji urad bi rad za kril. da jo začela Rusija v Mongolski vojaške operacije. Rusija in Kitajska sta baje razdelili interesno sfem.
II a r b i n , 2. januarja 1912. (Kor. ur.) Kakor se poroča iz Urge, je glavar budistiške duhovščine, Kutuhta, prevzel kot samodržec vlado Mongolske.
Konec premirja na Ki'ajskem. — Revolucionarji bombardirajo Hanjang.
London, 2. januarja 1912. (Zasebno.) Neka brzojavka poroča, da so se zopet pričeli boji* med vstaši in cesarskimi vojaki. Kitajske revolucionarne čete iz Vučana živahno bombardirajo Hanjang. Narodna skupščina, ki zboruje v Pekinu, se je izjavila proti republiki, ta sklep je brez vsake važnosti, ker niso bili navzoči delegati južnih provinc.
Angleži o zmedah na Kitajskem.
London, 1. januarja 1912. (Zasebno.) O položaju na Kitajskem tu zelo razlimo rodijo, osobito, ker manjka direktnih poročil. Mali krog evropskih in kitajskih poznavalcev dežele, ki so republičani, sodi, da pomenja izvolitev dr. Sunjatsena za predsednika dejansko velik korak k napredku. Drugi, ravno tako dobro poučeni krogi pa sodijo, da je ta izvolitev zanimiva epizoda, ki bo prej povzročila nove tež-koče, kakor da se odstranijo stare. Londonski krog, ki je navdušen za dr. Sunjatsena, vodi dr. James Cantlie. Dr. Cantlie sodi, da se v najkrajšem času vdejstvujejo »Kitajsko zjedinjene države«, drugi pa sodijo, da. doseže novi
Ko smo zapustili veliko tovarniško mesto R o c h e s t e r, šla je vožnja še vedno proti zapadu. Vlak je v pravem pomenu besede »požiral« kilometre, 80 v eni uri! Pa vršilo se je brez vsega ropota, kakor bi se gibala zibelka semin-tja. Kolesa se skoro čutila niso in lažje bi bil mislil, da smo na mehki nego na železni podlagi. Gorje seveda, če bi se bila pripetila kaka nezgoda. Omenjam, da so amerikanske železnice v rokah privatnih družb, ki tekmujejo med seboj, katera bo popotnikom bolje postregla. Voznih redov, prav lepih in celo s slikami, dobiš kolikor hočeš, pa ne za plačo, ampak zastonj. Uradniki so uljudni, sprevodniki postrežljivi, vozovi udobno opravljeni. Pri brzovlakih, ki peljejo s seboj spalniške in gostilniške vozove, so zamorci za postrežnike. Misli si takega črnca z leskečimi očmi, kot ropa belimi zobmi in v beli obleki, pa se ga skoro ustrašiš ob prvem pogledu. Pri obedu ti nosi na mizo, zvečer ti pripravi ležišče, zjutraj oenaži obleko. To-rla nikar mu ne zaupaj. Glej, da imaš denar na varnem kraju, sicer ti lahko izgine. Neki Nemec mi je pravil, da je prišel ob precejšnjo svoto, ki jo je pustil čez noč v telovniku poleg postelje. Nihče drugi mu je ni izmaknil kakor Črnec, toda ker mu ni mogel dokazati, je bil b ez nje.
Ali me bo kdo čakal, ko pridem v Buffaio? Izvedel sem za naslov dveh rojakov, ki sta že dalj časa v tem mestu. zato sem jima pisal iz New Yorka ' • ju prosil, naj me čaka eden pri do-i čenem viaku na kolodvoru. Izkusil eom. kako hudo je, ako nima popotnik
predsednik velik uspoli, če se ločijo Juž. province kot samostojna država od severne Kitajske. Gotovo je pa, da republikanski voditelji odklanjajo vsako spravo in da razpolagajo z velikimi denarnimi vsotami.
МшкоМа vejska.
Iz Carigrada se poroča, da je napadlo 29. m. m. 25.000 Lahov Bir Tobras, a so bili Lahi po šesturnem boju prisiljeni, da so se umaknili. Lahi so izgubili v bitki 1500 mož, Turki pa 72 mrtvih in 118 ranjencev. — O predzadnji bitki pri Bir Tobrasu objavlja socialistiški »Avanti« uničevalno obsodbo laSklh poveljnikov, jih ostro napada tur trdi, da v bitki Lahi niso imeli že več sfVeli-va. — Splošno pozornost vzbujajo še vedno Dardanele. Splošno se sodi. da bodo, če bo trajala vojska š* kaj časa, igrale Dardanele še važno vlogo, ker tvorijo ključ Carigrada. To Turčija ve in je koncentrirala v Dardanelih 30.000 mož iu sicer 12.000 topničarjev in 14 tisoč mož pehote. Po posameznih utrdbah stoji 300 do 3000 mož, v utrdbah je 118 topov, med njimi 6 Krupovih 35 cm. V Dardanelih je koncentrirano tudi turško lirodovje, 11 vojnih ladij. V Dardanelih zbrani armadi poveljuje Tor-gut paša. Turki imajo pripravljenih 12 starih ladij, da jih potope in tako za-pro Dardanele, če bi jih napadli Lahi. Naš zemljevid kaže položaj ob 71 km dolgi, 1, 3—7 km široki dardanelski morski ožini.
Nov laški napad in poraz pri Bir Tobrasu.
C a r i g r a d, 31. decembra. (Zasebno.) Vojnemu ministru se dne 29. t. m. poroča iz Dehibata. Naše čete so dne 28. t. m. zapustile Azizio in Terhuno in se koncentrirale pri Bir Tobrasu. Dne 28. t. m. zjutraj je napadlo 25.000 Lahov naših 7000 Arabcev in 600 rednih vojakov, ki so branili našo pozicijo. Po šesturnem boju so bili Lahi prisiljeni, da so se umaknili v Glejmo. Sovražnik je izgubil 600 mož, dva topova, 73 pušk in 28 zabojev streliva. Mi smo imeli 72 mrtvih, 118 ranjencev- med njimi dva častnika.
Boj pri Tobruku.
Tobruk, 31. decembra. (Ivores. urad.) Po poročilu, ki je došlo poveljstvu, so Turki izgubili dne 20. t. m. zelo veliko ljudi. Med mrtveci so nahaja'en turški stotnik in en ugleden glavar Arabcev. V Demi ni nič novega.
Napake laških poveljnikov.
Rim, 31. decembra. (Zasebno.) »Avanti« objavlja pismo svojega dopisnika v Tripolisu, v katerem opisuje bitko pri Bir Tobrasu in jo označuje za velik laški poraz. Italijani so izgubili 50 mrtvih in nad 100 ranjencev. Vsi laški častniki so ogorčeno grajali laliko-mišljonost poveljnikov, ki so podili vojake v mesnico. Vojaki so imeli le po 250 patronov in so bili čez nekaj ur brez municije. Tudi iz topov so bili izstreljeni že zadnji streli, ko so se k sreči Turki umaknili. Če bi se Turki ne bili umaknili, bi bili pobili vse Lahe. Laška vlada je zaradi tega poročila iz-
nikogar, ki bi ga sprejel ob prihodu. Ko so nas spustili v New Yorku iz parnika, stal sem sredi ceste sam ter se nisem vedel kam obrniti. Seveda sem se pre-ril polagoma nap. ej ter dobil primerno stanovanje, toda z veliko težavo. Kako bom neki sprejet v Buffalu? Dotičnika, ki sem jima pisal, me sicer nista poznala in jaz ne njiju, pa nadejal sem se, da me bota po duhovskem ovratniku hitro spoznala.
Mnogo ljudstva se je trlo na kolodvoru, ker Buffaio je mesto s 400 tisoč prebivalci. Hodil sem v gnječi gor-indol, toda živa duša se ni zmenila zame. Slednjič zapazim nekaj Indijancev. Nihče me ni opozoril nanje, toda pri prvem pogledu sem spoznal, da imam pred sabo potomce prvotnih prebivalcev Amerike. Kolikokrat sem jih videl na slikah in danes jih imam pred seboj žive, ravno take, kakršne sem tolikokrat. videl vpodobljene. Krepke postave ba.krenorujavih obrazov, velikih črnih oči, glave okrašene z raznim na-kitjem, život odet z obleko živahnih barv. Ta hip sem pozabil na vse drugo ter bil zamaknjen edinolo v te čudne prikazni. Kar se mi približa prijazen mlad mož ter me nagovori v domačem jeziku: »Ali ste Vi s Kranjskega?« Kdo bi opisal prijetno presenečenje! »Da, jaz sem, jaz sem,« in krepko smo si segli v roke. Čakat sta me prišla oba, ki sem jima pisal. Eden je bil Franc Jerman, doma iz Črnomlja, eden pa Franc Pogačnik, doma z Dobrave pri Kropi. Menda bi se bratje ne mogli medsebojno boli razveseliti, kakor smo se mi t eden urugetfui
* »O nekaterih pobijanih pravilih slovenske pisave«. Spisal dr. Karel Štrekelj. Ponatis iz »Ljubljanskega Zvona« 1. XXXI., v Ljubljani, 1911. Založil pisatelj. Dr. Josip Tominšek je izdal 1. 1910 brošurico »Antibarbarus«, v kateri biča nekatere napake slovenskega jezika, ki so se u rinile po njegovi sodbi v našo pismeno slovenščino, osobito v naše časopise. Zoper to brošuro je napisal dr. Štrekelj v lanskem »Ljubljanskem Zvonu« celo vrsto sestavkov, ki so sedaj v ravnokar izišli brošuri ponatisnjeni. Pisatelj razglablja s svojo priznano strokovnjaško temeljitostjo in obsežnim znanjem domnevane napake in pravila, katere je dr. Tominšek v svojih študijah grajal. Vsem jezikoslovcem, časnikarjem in pisateljem bo brošura dobro služila. Zadnje čase so se nekateri listi in Časopisi prijeli od Tominška danih navodil; ti se bodo iz pričujoče brošure prepričali, da so njegova izvajanja več ali manj napačna.
Novi brevir. Častiti duhovščini se naznanja, rta novi brevir še ni izšel. »Tvpog: aphia Vaticana« v Rimu dotis-ka v kratkem vzorec, ki pa za praktič-
AVSTRIJA IN NEMČIJA.
B e r o 1 i n , 1. januarja. »Norcid. Allgemeine Zcitung« piše med drugim: Zveza Nemčije z Avslro-Ogrsko in Italijo je trajni temelj zunanje politike Nemčije. Da si je imela Avstrija 1. 1911. več ministrskih kriz in novih volitev in so se nio ale na Ogrskem premagati velike parlamentarne težkoče. je ostala le zunanja politika habsburške monarhije zvesta svojim dosedanjim smerem.
BULGARI ZA VOJSKO S TURKI.
Dunaj, 31. decembra 1911. »Reichs-post« objavlja članek bivšega bulgarskega ministrskega predsednika dr. Vazilija Ra-doslavova, ki naglasa, da Bulgarija vsak dan bolj čuti posledice laško-turške vojske. V o*omanski Makedoniji živi nad dva milijona Bulgarov. Vsi Buigari so prepričani, da bodo mogli urtsničiti svoje ideale le z orožjem. Bulgarskc zahteve se diplo-matičnim potom ne bodo IzfccL-.lle, ker Turek si ne d& ničesar izsiliti z besedami in kulturen razvoj je brez vsake moči v bofu z mohamsdanskim fansKiZmom. Vsi mla-doturški poizkirsi modernizirati Turčijo, so se izjalovili, še slabše {e zdaj, kakor je bilo. Zavist, ker 80 kristjani in predvsem Buigari sprojemijtvc'S« ta kulturo kakor
a
Tur' i, povzroča, da te v Turč"! B- ''-.rom „• • ne bo k . i r ' Vsi Ivo—i činitelji Bulgarije soglašajo v tem, da prej ne bo zav!. .'-1 red na Balkrnu, dokler se ne n-; sni rp—erje I	?r Tur t: je.
Zadnje turške grozovitosti pozivajo na boi. Sveta narodna dolžnost narekuje Bulgariji, da si z gromenjera Krupoovih topov izvo-juje posluh. Pomladi leta 1912. se bo zabeležila v povestnici Orienta turško-bulgar-ska vojska po krivdi Turkov.
PONEVERJENJA V BULGARSKEM VOJNEM MINISTRSTVU DEMENTI-RANA.
S o f i j a, 2. januarja. (Kor. ui-ad.) »Agence Telegraphique Bulgare« demontira, da bi se bilo v bulgarskem vojnem ministrstvu poneverilo 1.500.000 frankov, da se je ustrelil ueki višji Častnik in da je pobegnilo čez mejo več tastnikov.
PREMEŠČEN.TE SRBSKE REZIDENCE IZ BELGRADA.
B e 1 g r a d, 2. januarja. (Zasebno.) Več srbskih poslancev namerava predlagati srbski skupščini, naj se premesti kraljeva rezidenca in sedež centralne vlade b Belgrada v Niš ali v Kragujevac. Svoj nameravani predlog utemeljujejo, da Bel-grad, ki leži ob skrajni meji države, v. dovolj varen, ker bi osobitn ob kaki vojski t Avstro-Ogrsko mesto lahko bombardirale baterije v Zeruunu ali pa avc'rijski donavski monitorji. Kralj Peter odobrava nameravani predlog.
TURŠKA MINISTRSKA KRIZA.
Carigrad, 30. decenA-ra 1*11. (Kor. urad.) Veliki vezir Sajd paša je podal deraisijo.
Carigrad, 2, januarja 1912. (Kor. urad.) Sajd paša jc zopet imenovan za velikega vezirja, za šejk ul islama je pa imenovan egiptovski veliki kadi Nesid Efendi. Večina dosedanjih ministrov ostane tudi v novem Sajdovem kabinetu.
Pogled na sporno perzijsko ozemlje s tičje perspek ive.
Dnevne novice.
-f Seja vodstva S. L. S. bo v četrtek, 4. januarja, ob 3. uri popoldne v knjižnični dvorani ^Katoliške C;!:arne«.
-f Posnemanja vredno. Z današnjo Številko stopa naš »Slovenec« v 40. 1 e -to svojega obstoja. Tega izrednega do-rodka se je na izredno lep naein spomnil naš dolgoletni naročnik, zvesti so-trudnik in podpiratelj vsakega našega podjetja, pveč. gospod Jurij Konig, ž u pniknaVinici. ki je hkratu obnovil naročnino začelo n a d a 1 j n j e rl e s e 11 e t j e ter doposlal v to svrho enesek 2 3 4 K. — Ko iz ekamo tem potom plemenitemu gospodu pospeševa-lelju katoliškega, tiska najiskrenejšo Bahvalo. ga stavimo obenem vsem p. n. naročnikom oziroma, somišljenikom v (zgled in posnemanje vsaj v tem oziru ria po moči širijo naše časopisje in obnavljajo svojo naročnino a.ko ne celoletno, vsaj četrtletno naprej.
-i- K odstopu deželnega glavarja pl. Šukljeja. Liberalni žurnalisti si močno ubiiajo glave o vzrokih, ki so napotili pl. g u k 1 j c j a k odstopu. Menimo, da je v tem oziru merodajna ena sama oseba in to je g. pl. Š u k 1 j c s a m , ki je navedel za svoj odstop zasebne razloge. S tem je to vprašanje rešeno. Sicer pa privoščimo liberalnim kolegom da si še naprej ubijajo glave. Liberalni žurnalisti tudi ugiba jo, kedo bo naslednik pl. Šukljeja v deželnem glavarstvu in že imenujejo razna imena. Tudi to ugibanje jim privoščimo. Za našo javnost pa bodi povedano, da v tem oziru ni še prav nič določeno in nima zabeleženje imen v sedanjem tre-notju nikake podlage.
-f Državna podpora. Vsled posredovanja deželne vlade in naših državnih poslancev je dovolilo poljedelsko minis+rstvp državno podporo v znesku 200 000 kron za nakup krmil po znižani ceni. Izpeljavo te pomožne akcije je prevzela po odredbi poljedelskega minis+rstva Gospodarska zveza dogovorno s Kmetijsko družbo v Ljubljani. Podpore dobe svin'erejci in sicer tisti, ki rede plemenske svinje. Merilo za odmero podpore za posamezne oWi ne bode tedaj število plemenskih svinj. Gospodarska zveza bode sporočila takoj občinskim uradom, koliko in katera krmila, odpadejo na posamezno občino z ozirom na stanje plemenskih svinj. Da se razpečavanje krmil po nepotrebnem ne zavleče, prosimo županstva. da naj nemudoma odgovore Gospodarski zvezi, ko dobe od nje upra-šalni list Razdelavala se bodo krmila koruza, otrobi, tropine in sladkornata močna krmila.
-f Seja glavnega odbora »Slovenske Straže« bo jutri ob 2. uri popoldne.
-r Izžrebane deželne obveznice. Danes so se pri deželnem odboru od 4 % deželnega posojila izžrebale sledeče obveznice, ?r. sicer: k 20.000 K: 46, 99, 92; * 10.000 K: 4, 69, 59: * 2000 K: 1636, 46, 366, 155. 1059, 224, 1987, 501, 2095, 1374
1774, 855, 1905, 748, 1741, 796, 1067, 1536, 1U5, 1544, 1005, 43, 1671, 1001, 867, 1694, 760, 450, 1991, 89, 1359, 1809, 1974, 1715, 1929, 236, 1767, 695, 1127, 1352, 805, 1889, 1U88, 588, 1821, 822, 1596, 1238, 543, 2194, 786, 829, 1424, 1390, 466, 609, 2005; a 200 kron: 2754, 1022, 1013, 649, 1496, 693, 728, 2170, 575, 2397, 207, 670, 2868, 312, 2194, 2799, 705, 2068.
-f Kr.non no шке" :cn ie bil včeraj č. g. Tomaž Rožnik, župnik v Selcah, za župnijo Dcbrniče.
•J- NaroeHen je za *«e«ta upravitelja v Selcah č. Д. Ivan Kepec, kanlan v Stari Loki. Č. g. Ivan Sedej, kaplan v Sel-can, je premelčen za kaplana v Staro Loko.
-f Osebna vest. G. dr. V1 a d i s 1 a v D e r č, doslej konzul, aspirant v Milanu, je premeščen za konzul, atašeja v Cleve-land, Amerika.
-f Tržaški župan član gospos' e zbornice? »Bohemia« poroča, da bo menovan tržaški župan Alfonz Valerio za člana gosposke zbornico. — »Pic-colo« z ozi om na to, da je Valerio od-očen liberalec in nacionalee, dvomi o možnosti, da bi bil tak mož imenovan tako skrajno konservativno korpo-racijo.
"Narodovi« dov'cipi. Piše se nam: Slučajno sem listal po dolgem premoru zadnjo soboto v kav urni po »Slovenskem Narodu«. Ker se politike ne hodim učit iz njega, sem se ozrl na n'-^ove dovtipe. Precej jih je bilo — največ od fajmoštrov in ženk. Nesramnost, s katero ti ljudje j vzgajajo v svojih pristaših cinizem in mrž- | njo do vsega, l<ar je v zvezi s Cerkvijo, je brez primere. Ne vem sicer, kakšne so v tem oziru »Narodove« številke splošno, ker smatram za sramoto mislečemu in dostojnemu človeku, če bere prismodarije našega liberalnega časopisja, ako njegovo stališče v družbi nc zahteva, da pozna te umazane izbruhe u.nc.zanih duš, kakor mora tudi isti, ki kida gnoj — poznati ~ira-nišča. Dosti boljše pač ne bodo. Bolj kot vsi članki so znr.Cilni »dovtipi« za umaza-nost »Slovenskega Naroda«. In potem se ti ljudje še čudijo, ako dostojne stranke izvajajo proti njim političen bojkot! — Pljunil sem in obesil cunjo na obešalnik, kjer sta jo zadovoljno vzprejela v svojo sredo dva opolzka čifutska : humoristična« lista.
-! Dalmatinska jezikovna nar&iba, s
katero se namesto laškega, oziroma nemškega jezika uvaja hrvaški notranji uradni jezik na vsej črti, je stopila s 1. januarjem letos v veljavo. Vse predpriorave so oblasti izvršile že tekom minulega leta.
-f Hrvaške volitve. Stranka prava bo namesto umrlega dr, Homotariča v Klanjcu
kandidirala dr. Pazmana. 27. t. m. je bil v Slatini izvoljen za saborskega poslanca župnik Veljko Lukič, pristaš koalicije. Dobi' je 814 glasov, nasprotni kandidat neodvisnega središčnega kluba, dr. Zbierzchov-ski, je dobil 784 glasov. Koalicija ima sedaj 25 poslancev.
-f- Umrl je v Kandiji usmiljen brat Teodozij Potrč. Pokojnik je bil rojen dne 22. novembra 1880. v Sv. Križu pri Ljutomeru. V red usmiljenih bratov je vstopil v Gradcu; po dovršenem novici-jatu prestavljen v Kandijo je naredil redovno obljubo dne 2. avgusta 1905. Bolan je bil že več let, a vkljub temu je opravljal svojo službo pri bolnikih do predzadnjega dneva svojega življenja. Dne 29. decembra se mu je vlila kri skozi usta in je moral v postelj. Drugo jutro je prejel sveto popotnico in je bil vse dopoldne nenavadno vesel. Ob 1. uri popoldne se mu je pa zopet vlila kri in v nekaterih minutah je končal tru-dapolno življenje. R. J. P.
—	Zmaga hrva2k:h pravašev. Iz Opuzena smo prejeli brzojavko: Pri ponovnih občinskih volitvah so prava-ši sijajno zmagali. Hrvaška krščanska misel slavi slavlje.
—	Imenovanje. Višji rudarski oskrbnik g. Fran Bouška v Idriji je imenovan za rudarskega svetnika.
—	»Zora«. Kor se jo zadnja številka »Zore« zakasnela v tiskarni, javljam tem potom cenjenim naročnikom, da izide tekom tega tedna. — Anton Tor-kar, t. č. urednik »Zore«.
—	Slov. katol. akad. drušivo »Dan« v Pragi ima II. redni občni zbor dne 5. prosinca 1912, ob pol 7. uri zvečer v društ.enih p.ostorih z običajnim sporedom.
—	Surovi proiiavstrijski pojavi v Italiji. Avstrijski potniki moraio po obmejnih krajxh Pontebi, Št. Danijelu, Čedadu, Vidmu in drugod prestajati najhujše surovosti in nadležnosti od domačinov in oblasti. Avstrijci, ki se jih kot take spozna, so opljuvani in se jih dejansko napada.. Cesto no dobe ti niti jedi in pijače. Celo trgovskim za,-stopnikom se delajo ocl oblasti sitnosti. Po gostilnah obmejnih krajev so vsak teden takozvani »palriotični večeri«, pri katerih pride do pravih orgij proti Avstriji in habsburški dinastiji. Italijanski zdravniki se branijo pomagati od množice ranjenim Avstrijcem. Našim rojakom se na javni cesti krade prtljaga in se jih obmetava s kamenjem.
—	Nov izum. Zagrebčana Artur Scliulz in Lavoslav Zciler sta iznašla
držalo, ki ima v sebi zalogo peres, ki se lahko poljubno izmenjavajo.
—	Usodna šala. Z Reke poi'očajo: 261etni Nikolaj Mihalčič je bil na božični praznik v družbi več svojih prijateljev. Eden teh mu je za šalo stavil v žep dinamitno patrono. Mihalčič 5e segel v žep po užigalice, pri čemer je patrona eksplodirala, a on se je z -bolestnim krikom brez zavesti zgrudi na tla. Vsled eksplozije mu ni bila le odtrgana polovica roke, marveč je zsidobil težke poškodbe tudi na obrazu. Prenesli so ga na Beko, kjer mu je zdravnik odrezal roko; nevarnost je tudi, da oslepi na enem očesu.
—	Občni zbor idrijske podružnice »Slov. plan. društva« se vrS z običajnim sporedom dno 8. januarja 1912 ob 8. uri zvečer v gorenjih proetorih hote-ia Didič.
—	Srce so mu zašili. Alojzij Ger-mek, 25 let star, se je dne 30. decembra v Trstu ustrelil v prsi. Doktorja D' Este in Monti sta mu v bolnici odprla oprsje in osrčje in srce zašila. Operacija je trajala dve uri in srečno uspela.
—	Upravništvo »Slovenskega Uči> telja« naznanja, da je poslalo položnice vsem p. n. naročnikom pismenim potom, ker pomotoma niso bile priložene zadnji številki leta 1911. Ker so že ne-kateri naročniki po nakaznici plačali znesek za bodoči letnik, naj teh položnic ne smatrajo za opomin. Pač pa prosi upravništvo, da bi se požurili t naročnino oni odjemalci, ki imajo zaostanka še za več letnikov »Slovenskega Učitelja«. Zapisnik izkazuje samo za leto 1911 še š t i r i s t o praznot. Tiskarna terja — treba šteti tisočake, ki pa z njimi točasno upravništvo Se ne razpolaga. Priporočamo se osobito kraj-nim šolskim svetom. Srečno novo leto želi vsem prijateljem in pospe.ševate< Ijem »Slovenskega Učitelja« upravni* štvo in uredništvo.
—	Slepar. Po Zagrebu in okolici se je te dni potikal nek človek, ki se Jc izdajal za zastopnika raznih bank in slepil ljudi, češ, da so zadeli srečko in morajo sedaj plačati za kolek in druge stroške 5 do 10 K, potem se jim pošlje dobitek. Ogoljufal je na ta način mnogo oseb za manjše svote, 27. t. m. pa je sleparja dosegla roka pravice in ga spravila na varno. Piše se menda Škaler.
—	T govec z dekleti. Pred nekaj dnevi je zaprlo orožništvo nekega moža, ki je v okolici Fare in Osilnice nabiral dekleta za Reko. Sodnij. preiskava je dognala, da je mož trgovec z dekleti. Takim tujim agentom, zlasti tistim, ki obljubujejo breznlačno vožnjo, se ne sme preveč zaupati. To naj bi si stariši in dekleta zapomnili.
—	Zgorela je v Zagrebu v maksi-mirskem parku takozvana »Mirna koliba«, mala vila, last zagrebškega nadškofa. Zgorele so številne dragocene stare in zgodovinske slike in drugi predmeti, fine narodne vezenine, knjige, pohištvo, sadje itd. škode je 30.000 kron. Ogenj je zakrivil dimnikar, ki je hotel požgati saje, pri tem so na saje odletele drugam.
—	Nesreča v gozdu. V Trnovskem gozdu je hlod zlomil nogo drvarju Za-delu vulgo Šmaju iz Jasena. Prepeljali so ga v nostonjsko bolnišnico.
—	Smrt sto'einc žene. V Zagrebu je umrla v 100. letu starosti gospa Barbara Bauer.
—	Tatovi so začeli krasti tudi žganjarske kotle. V Dornbergu je kupil A. V. žganjarski kotel nove vrste. Ker ga ni imel še nihče v občini, so kmalu vsi ga hodili gledat in pokuševat žganje. Takoj po prvem tednu pa se je nekomu tako dopadel, da ga je ukradel 18. t. m. O tatovih ni sledu. Tudi se ne more vedeti ali je domač tat ali kak tujec. Zdi se da so hoteli ukrasti kaj drugega, ker so našli pa to pod lopo-so pa le kotel nesli in sicer še brez klobuka. Kotel drži kakih 125 1. Ako je kdo videl kakšnega sumljivega Človeka s takim kotlom, naj to naznani orožnikom v Dornberg ali pa financi, Ako se dobi kotel — da gospodar do-tičnemu precejšno nagrado.
Dardanele zaprte.
Stare, a minami napotojene ladje, ki Jih nameravajo ob vhodu v Dardanele potopiti.
—	Z!c~a policijskega inšpektorja. Z Reke poročajo: Tukaj je 47letni nolicijski inšpektor Pas.—. „ar danes zjutraj najprej s službenim revolverjem enkrat ustrelil proti svoji ženi, a jo le lahko ranil na hrbtu, poem ri je na drugi strel iznrožil v desno sence. V težkem stanju eo ga notem prenesli v bolnišnico. Zar, ki je bil vesten v službi in priljubljen pri svojih predstojnikih in tovan. , ,c bil zr.dnje čase večkrat zamišljen in se je pnovno že hotel usmrtiti, a ga je vsakikrat zadržala žena. Ima šest hčcrS, katerih ena se je imela sedaj poročiti.
—	Zahteve železničarjev, Р*пг»». 2. januarja. (Zasebno.) Narodne delavske organizacije nameravajo z-' 'svati od železniškega ministra, da poda avtentične podatke, kdaj in v kaki meri izpolni zahleva železničarjev. Voditelji nameravajo zopet
izjaviti, da zahtev r»od 38 milijonov kron
r.i al or ne bt 7ii..,tj in zahtevali, da naj železniški minister kmalu likvidira oslanek 17 milijonov kron.
—	Pomotoma ustreljeni postajni na-
c'c'n:k. Iz Beljaka poročajo: Predvčerajšnjim popoldne je ustrelil v Gummernu pri Beljaku gostilničarjev sin Augmaier poeta-jenačelnika Leiteria. Napadalec je na Lei-terja trikrat ustrelil. Ranjenca so odpeljali i vlakom v beljaško bolnišnico, kjer je včeraj popoldne umrl. Kakor se je do-znalo, Augmaier ni nameraval ustreliti Leiterja, marveč nekega sorodnika, ki je tudi v Gummernu žc!-zniški uradnik. Trdi se, da je napadalcu zatemnel um. Napadalca so zaprli.
—	Vojaštvo v Vipavi. Za prihod vojakov v vipavski trg se vrše obširne prezidave. Delo je prevzel nek slovenski podjetnik iz Podgorc. Preurediti se mora grajsko poslopje, kjer bo vojašnica. Staro bolnico bodo preuredili v vojaško, tudi dosedanjo smodnišnico bodo povečali. Jahalna šola in skladišče, za topove se zgradi na občinskem travniku poleg kopališča.
—	Samomorilca. 18. decembra 1911 io mlekarice, ki s"1 s Kastavščiue nesle mleko v Volosko in Opaiijo, opazile na nekem samotnem skalovitem mestu nad novo jubilejno cesto sedečega gosposko oblečenega moškega in žensko. Ker se ni-ita dalj časa nič gani.:i, se je ženskam zdelo čudno, zato so šle bliže. Videle so, da sta oba mrtva, ženska m cljena v sence, moški skozi usta v tll-vo. Obvestile so občinsko oblast v Voloski. Komisija je ustanovila, da sta bila samomorilca že sedem dni mrtva. Moški je bi! Ljudevit Kaiscr z Dunaja, žereka Martha Liene iz Berolina. Vzrok smrti neznan.
V Ameriki umrli Slovcnci. Dne 12. decembra jo umrl v Lincolnu, 111., Peter špvinger iz Črnomlju. Rajnki jo prišel v Lincoln s prvimi Slovenci 1. 1868. — V Galeshurg, III., je umrl rojak Fr. Hudobnik. Pokojnik jo bil doma iz Sulic pri Kranju na Gorenjskem. — Umrl je v Clevelandu rojuk Anton Pugelj. Rajnki je bil doma iz Mirne peči na Dolenjskem in je bival v Ameriki 19 let. Zadnja tri leia je živci v Notinghamu.
Slovenec, utonil v Ameriki. Franca Zavrla v Forest City, Pa., je prišel obiskat njegov brat Josip. Podala sta se lovit na bližnjo jezero. Pri tem se mu •led udri. Med tem ko se je Josip rešil, je brat izginil pod ledom. Pokojnik jo bil doma iz fare sv. Križ na Dolenjskem. V Ameriki je bival 7 let in je bil star 19 let. V Ameriki zapušča dva brata Josipa in Jerneja Zavrla, v stari domovini pa očeta in brala.
—	»Napretkov ZakJadni Dom« zgradi v Sarajevu hrvaško prosvetno društvo »Napredak«. Dom bo stal v Ćemaluši ulici ter bo poleg tri, oziroma čctveronadslropne hiše s stanovanji obsegal v ozadju veliko dvorano z odrom in mode.no restavracijo. Vsa investicija bo stala 680.000 K. Načrte je napravil zagrebški arhitekt Dionizij Šunko.
—	Papir »Slovenske SJra^e« naj bi rabili vsi župni, občinski in drugi uradi. Zahtevajte od trgovcev, da naročajo papir pri »Slovenski Straži« v Ljubljani. Vzorci na razpolago.
—	Vzroka, da se je Kolinska kavina primes za obmejne Slovence v kratkem času tako zelo priljubila našim gospodinjam, sta dva. Priljubila se je predvsem zato, ker je res najboljši kavini priaatek, ki daje kavi vse one lastnosti, ki jih mora dobra kava imeti. Priljubila se je pa našim gospodinjam tudi zato, ker je edino pristno domače blago te vrste in na prodaj v korist obmejnim Slovencem. Opozarjamo vse naše gospodinje, da je samo tista pristna, ki ima napis »v korist obmejnim Slovencem« in ki je opremljena s pečatom > Slo-venske Straže«.
—	Poštna avtomobilna zveza v Dalmaciji. Dne 1. januarja 1912 se otvori avtomobilna poštna zveza na črti Za-dar - Benkovac - Krištanje - Knin - Vr-Iika - Sinj.
—	Gospodarski tečaj. Iz Bukovice pri Brdu se nam poroča: Kako skrben je naš deželni odbor za kmečko po-vzdigo, dokazuje tridnevni podučni tečaj, kateri se je v šil v stari šoli na Brdu. Precej prostorna šolska dvorana je bila pri vsakem predavanju nabito polna. Predavali so gospodje ces. svetnik Gustav Pire, zadružni komisar dr. Lovro Pogačnik, sadjerejski inštruktor Ma lin Humek, živinorejski nadzoraik Rado Legvart, živinorejski inštruktor Franc Krištof in c. kr. okrajni živino-zdravnik Hugo Turk. Predavanja bodo ko ovo obilen ?ad rodila. Prebiva'stvo pa se toplo zahvaljuje deželnemu odboru in strokovnjakom, ki so tečaj vodili.
—• Lepo novoletno voščilo. Na Silvestrov večer ob 10. uri sta brata Karel in Franc Eržen iz Dobruni napadla <.. ,S"'ana čevljarskega pomočnica Jakše o.o gostilno v Dobru-njaii in ga ranila z motiko na glavi ter
z vilami na nogah tako, da so ga morali prepeljati v deželno bolnico.
Na u. V ORU.
Dunaj, 2. januarja. (Kor. urad.) Ce-scr~vi z C-~/je je bilo tudi včeraj izredno dobro. Včeraj zjutraj je bil cesar pri sveti mnši v dvotri ..cpeli, nato so mu čestitali člani vladarske rodbine. Prvi mu je čestital nadvojvoda Franc . ereliuand, in sicer sam, ob 10. dopoldne pa nadvojvode Peter Ferdinand, Leopold Salvator, Friderik in Rajner. Ob 11. so čestitali najvišji dvorjani.
Dunaj, 2. januarja. (Kor. urad.) Novoletni dvorni dine je bil včeraj zvečer nri nadvojvodi prestolonasledniku Franc Ferdinandu in vojvodinji Sofiji Hohenberg. UcMežili so se ga vsi nadvojvode in nau-vojvodinje, ki bivajo na Dunaju.
KHUEN O POLOŽAJU.
B u di m p e š t a, 2. januarja. (Xor. urad.) Poslanci vladne stranke so včeraj vcTčili koroorativno Khuenu srečno novo leto. Kl uen je odgovoril, da je prva naloga vlade, zagotoviti delozmožnost zbor niče s postavnimi sre^itvi, a s takimi, da sc res dosege Cciozmolnost. Solidarnost vlade s stranko večine jamči, da se izvede vladni program.
E">I!:ZEN BELGIJSKEGA KRALJA.
Bruselj, 2. januarja. (Z: -zbno.) Dne 31. decembra je nenadoma obolel belgijski kralj na infl >enci. Radi kraljeve bolezni so odpovedali novoletne sprejeme.
ODTRGANA GLAVA SRBSKEGA KNEZA ALEKSANDRA.
Dne 31. m. m. so našli v nekem grmu pokopališča St. Marx v časniški papir zavito mrtvaško glavo, ki ni imela čeljusti. Čepinja je temnorjava. Sodijo, da je to odtrgana glava trupla kneza Aleksandra. Včeraj je izjavila posebna komisija, v kateri je bil tudi srbski policijski svetnik Lazarovič in profesor Habrda, da je najdena glava res glava rajnega kneza Aleksandra. Glavo so zato pritrdili k okoaiju, krsto zaprli in prenesli s krsto kneževe rajne žene v mrtvašnico, dokler ju ne prepeljejo na Srbsko.
Darovi.
»Podpornemu druš'.vu za slovenske vlso? ošo„ca na Dunaj« so darovali od l. do 15. t. m.: po 30 K: dr. Jos. Stare in kamn. mojster Al. Vodnik v Ljubljani • po 20 K: dvorni svetnik Mih. Gabri-rlčič, vladni svetnik Anton. pl. Globoč-nik, sek. načelnik dr. Vlad. pl. Globoc-nik na Dunaju, Ant. Hrast v Trstu, dr. Otniar Krajec v Ljubljani, notar Luka Svc-tec v Litiji in dr. Henrik Turna v Gorici; po 15 K: podplk. bar. J. Roscner Raih v Gorici; po 10 K: Rajko Arce, J. Bltsnika nasl., nadsvet. Vek. Furlan, prof. Fil. Gasparin, dr. Fr. Horvat, Mln-ka Hrašovec-Homan, vladn. svet. .Ivan lic. primarij dr. Jenko, dr. Fr. Juftela, E. Knez, Kolinska tovarna za kav. primes. Ivan Mankoč, okr. sod. Ant. Mladič, eksc. knezoškof dr. Mih. Napotnik, prof. Ant. Peterlin, gimn. ravnatelj, dr. Lovro Požar, Karel Šavnik, dr. Anton Švigelj. dr. Pavel Turner, inž. Mih. V.snjak, dr. Jos. Wilfan in višji inž. Fr. žužek; 6 K 6 vin.: dr. J. Schegula; po t; K: prof. Rajko Perušek, dr. R. Pi-puš in dr. Fr. Rosina; po 5 K: Jos. Ber-lisg, dr. Juro Ilrašovec, Valent. Kopitar, Ivan Kranj c, teh. prist. Jak. Lah, Fr. Ma.;dič, Ivan Mejač, župnik J. On. ers, Franc Oset, župnik And. Pod-hostnik, notar Jožef Rohrmann, ravnatelj Henrik Schreinei', višji živ. zdravnik Pavel Skale, Franc Souvan sin, A. Sarabon, prof. A. Tavčar, Alojzij Zajec, Norbert Zanier in I. slov, zal. čaja in ruma v Ljubljani; po -i K: Jelena Bav-dekova, Štefan Rojnik in Lv. Schwent-ner; po 3 K: dr. Jan. Lenoch in prof. Jož. Skrbinšek in po 2 K: O. Bernatovič, prof. dr. Anton Dolar, Viktor Engel-man, župnik Ant. Kolar, Jos. Medica, Rudolf Pevec, Matilda Sebenikar, prof. dr. Ivan Svetina, Rud. Zdolšek in Mih. Žmavc. — Skupaj: 597 K 6 vin. Darove sprejema sedanji blagajnik dr. Stanko I apajne, dvor. in sod. odvetnik, Dunaj, I., Braunerslrafie 10.
MersKe novice.
s Župnik Gregor Hra*ielj v Selnici je umrl danes zjutra j ob tričetrt na t>. uro zadet od kapi v 62. letu svoje starosti. Pog eb bo v četrtek ob 10. uri dopoldne.
š Iz just'čue službe. Deželnosodni naclsvetnik Jožef Šventner v Gradcu je bil imenovan dvornim svetnikom pri praškem deželnem nadsodišČu.
š Izstop nemškega uči eljstva iz nacionalnih društev. Delegati nemških štajerskih učiteljskih društev so v s oji današnji seji sklenili, da izstopijo s 1. januarjem 1912 vsi učitelji iz vseh nacionalnih društev, tudi iz pri4]-rnlar^kih in bplosnokoriatnih. Ta sklep je p* od
vsem naperjen proti »Stidmarki«, nemškemu »Sulfereinu« in društvu »Bund der Deutschen«. Bojkot nacionalnih društev bo trajal tako dolgo, dokler deželni zbor štajerski ne dovoli zboljšanja učiteljskih plač. Kakor vse kaže, je torej štajerski deželni zbor le nekaka ekspozitura nemških nacionalnih društev, če nemško učiteljstvo s takim sredstvom skuša vplivati nanj.
š Naša štajerska kmetijska družba res ne pozna potreb kmečkega stanu. Poglejmo samo na zadnji uspeh kranjske kmetijske družbe. Za podporo vsled suše, ki bi se naj posebno ozirala na krmila za svinje in semena, je izposlovala za kranjske kmete 200.000 K. Naši štajerski slovenski poslanci so v poljedelskem ministrstvu vprašali, kaj da predlaga štajerska kmetijska družba zaradi krmil in semen. Reklo se jim je, da družba niti navadnega poročila ni poslala, da bi bilo kaj enakega po-trehno. Seveda po suši je letos posebno prizadet slovenski Štajer, vsled tega naša kmetijska družba nima nobenih skrbi za svinjerejo in sejatve po slovenskih krajih. Povsod vidimo, da nam je skupnost z Nemci le v kvar in škodo. Osvobodimo se vendar enkrat nemškega jarma!
š Iz celjske okolice. Občinski odbor je odobril proračun za leto 1912. Po njem znaša skupna potrebščina 111.401 K 39 v., lastni dohodki občine pa le 6.802 K 70 v. Ncdostatek se bo pokril s posojilom 60.000 kron, 75c/o občinsko doklado, ki bo vrgla 42.913 K 91 v. in 15% davkom od užitnine, ki bo vrgel 1.680 K. Potrebščina občine je letos tako visoka, ker bo stala kanalizacija 20.000 kron, vpeljava vodovoda 28.380 kron, nadalje se bo dalo za stavbo skladišča novoustanovljene požarne bram-be 1.100 K (drugi obrok), za izvoz fekalij 840 K (lani že 2.718 K 58 v.), dalje so se zvišale plače uredništvu in stražnikom. Končno bo treba dati drugi obrok za stavbo nove ljudske šole v Gaberju. Tudi postavka za ceste in razsvetljavo v znesku 6116 K je izdatno višja ko druga leta. Ker se občinske doklade v celjski okolici že 10 let niso zvišale, se je seveda blagajniški ncdostatek višal od leta do leta in ga je treba sedaj tudi enkrat pokriti. Tako si je razlagati zvišanje občinskih doklad v celjski okolici, zaradi katerega so vzdignili nemškutarji sedaj tak hrup, ker bi radi v kalnem ribarili. — Da se jim vsede na Hm tudi kak od Slovencev izvoljeni občinski odbornik, ki se šteje med razumništvo, je čudno in obžalovanja vredno.
š Kdo plačuje davek v celjski okolici. »Vahtarica piše o visokosti občinskih doklad v okolici. Ne pove pa — nalašč seveda, da se pobirajo v okolici občinske doklade le od posesti in obrti ter nekaj malega od užitninskega davka, v mestu pa je cela vrsta občinskih doklad, ki dado skupaj veliko višjo številko, kakor v okolici. Tudi govoričenje •-vahtarično« o »nemški davčni premoči« v okolici je prazna bajka. Ako seštejemo v prvem razredu vsoto vseh davkov, vidimo, da plačujejo Slovenci okroglo 19.000 in tako-zvani Nemci okroglo 16.000 kron. Cinkarne in Južne železnice vendar ne smemo prištevati k nemškim davkoplačevalcem! V drugem razredu plačujejo Slovenci dve tretjini, v tretjem pa skoro ves davek na podlagi predpisa za občinske volitve. Treba pa je pomisliti, koliko nemških davkoplačevalcev ne plača sploh nobenih občinskih doklad! Poglejmo si nemške volivce prvega razreda. Tam ne plačuje Pfeifer nobenih občinskih doklad, Westen Avg. samo od malenkostnih 46 K in Westen Adolf samo od 22 K 40 v. Trepeyev davek v vsoti 505 K 78 v. je fingiran, ker je kupila letos Simovka posestvo nazaj, ravno tako Suppanov najemninski davek, ker ni v njegovi hiši več najemnika. Svetlov in Lassmannčin davek so sami slovenski groši, isto je pri Jazmerju. Pač pa plačujejo Slovenci kot posestniki in obrtniki vsi občinske doklade — drugače ko Nemci, ki bi radi samo komandirali, plačali pa nič.
š Zadružna zveza v Mariboru priredi v času od 22. do dne 27. januarja 1912 zadružni tečaj v Mariboru. Kdor se želi tega tečaja udeležiti, naj to javi do dne 8. januarja 1912 Zadružni zvezi v Mariboru.
š Iz poštne službe. Imenovani so bili poštni asistenti Ivan Maurič v Mariboru, Franc Domajuko v Radgoni in Ljudevit Dvvorak v Mariboru poštnim oficijalom. — Dalje je bil imenovan poštni predstojnik Julij Burgholzer v Ncumarktu na Štajerskem za nadpoštarja v Brežicah. — Poštar Anton Krolnik v Kirchbergu ob Rabi je prestavljen v Šmarje pri Jelšah.
š Prijeti ponarejevalec denarja. Kakor smo že poročali, so krožile ob štajer-sko-hrvatski meji ponarejene krone. Pred par dnevi je prišel na Kranjsko pristojni prevžitkar Ivan Jokše k blagajni na brežiškem kolodvoru in vzel vozni listek za v Zagreb. Oddal je uradniku dve kroni za vozni listek, ki pa so se temu zdele precej sumljive. Peljal je Jakšeta k postajenačcl-niku, kateri je kroni spoznal kot ponarejeni. Jakše je izpovedal, da je kroni dobil pri nekem Icrietu v Slavoniji, katerega ime ne ooznp. in nri !'a'er?m js nrcneči!. Orcž-! niki so ga preiskali in našli pri njeni še
20 ponarejenih kron. Na vprašanje, kako se zove, je izpovedal napačno ime Ivan Lešnjak. Orožništvo upa, da pride na sled večji družbi ponarejevalcev denarja, katere član je nedvomno tudi Jakše.
š Iz Velenja. Tu so so zadnji teden vršile občinske volitve. Nemškutarji so poskušali svojo srečo, pa ni šlo. Izvoljeni so v vseh treh razredih sami Slovenci !
š Požar. V eni zadnjih noči je nastal požar pri posestniku Ivanu Zdol-šeku pri Sv. Duhu pri Ločah, okraj Konjice. Zgorela je hiša in vsa gospodarska poslopja. Ker v hiši ni nikdo stanoval, se sumi, da. je kdo ogenj zanetil. Bila je velika nevarnost za druge zraven stoječe hiše, in le pridnemu gašenju požarne brambe in vaščanov se je zahvaliti, da ni nastal večji požar. Zdolšek ima 3000 K škode. Zavarovalnina znaša le 900 K.	x
š Imenovan je stavbni asistent Viljem Blaznic za stavbnega pristava pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Gradcu.
š Obolel je iako hudo vseučiliški profesor v Gradcu g. dr. Karol Stre« k e 1 j.
š Že'eznfca Ljutomer • Ormož. Od
dne 11. do 16. t. m. se je vršila komi-sionelna obravnava podrobnega načrta za železnico Ljutomer-Ormož. Železnica bo 21 km dolga in no^malnotima. Potek komisije je bil v obče povoljen; interesentje so izrazili samo željo, naj *e zgradite postaji Ljutomer in Pav-iovci ne samo za osebni, temveč tudi za blagovni promet. Namesto prispevkov interesentov sta okrajna zastopa ljutomerški in ormoški prevzela odkup za zgradbo železnice potrebnih zemljišč. Ker se je od strani inerodajnih činiteljev dalo zagotovilo, da se bo to železnico sprejelo v vladno predlogo o lokalnih železnicah in ker je tudi utemeljeno upanje, da bo štajerski deželni zbor bržčas dovolil svoj prispevek, zato smemo pričakovati, da se bo že prihodnje leto pričelo z zgradbo.
š Iz šole. Provizorična učiteljica na ljudski šoli pri Sv. Petru nad Radgono Marija Anašek je imenovana definitiv-no. — Učiteljica za. ročna dela v Bra-slovčah Ana Sluga je na lastno prošnjo vpokojena.
š Podružnica »Slovenske Straže« v CeDu se lepo razvija. V pretečenem letu je štela 1 ustanovnika, 60 rednih in 12 podpornih članov. Med rednimi člani je bilo 9 takih, ki so plačevali 2 K mesečno, 18 pa jih je mesečno plačevalo 1 K. V kratki dobi svojega obstanka je odposlala do sedaj na centralo 580 K. Hvala lepa vsem dosedanjim članom za njih podporo v korist obmejnim Slovencem! Ostanite še nadalje zvesti člani »Slovenske Straže« ter pridobite v novem letu mnogo novih udov.
š Iz Celja. Za prebrane časopise prosi podružnica »Slovenske Straže« v Celju svoje somišljenike. Razdelila bi jih rada med celjske okoličane, ki si sami ne morejo nabaviti kakega lista. Kdor bi hotel v ta namen odstopiti kak prebran časopis, naj ga blagovoli poslati v kaplanijo, ali blagovoli tjekaj naznaniti, da se pošlje ponj. Ravno tako se priporoča podružnica za knjige, ki so komu odveč.
š Obsojeni avtomobilist. Iz Celja nam pišejo: 21. junija se je peljal iur. Edwin Walthier iz Opatije v spremstvu šoferja Feliksa Lesjaka z avtomobilom iz Gradca v Ljubljano. Walthier je vodil avtomobil sam in je vozil zelo naglo. Dasiravno je opazil v Tepini blizu Konjic pred seboj težko obložen voz s priprego, vendar ni počasneje vozil. Taka se je zgodilo, da je povozil dietnega Janezka Jamnikarja, ki je tekel poleg voza, in ga na mestu usmrtil. Ne, da bi se zmenil za nesrečo, je Walthier v divjem diru pobegnil. Celjsko okrožno sodišče ga je obsodilo na 200 K globe a;li 20 dni zapora. .
š Celjska deželna bolnišnica in slovenski jezik. V celjski deželni bolnišnici je ravnatelj neki Tenner, ki pošilja vsem slovenskim občinam samo nemške »Auszuge« z zahtevo, naj se mu do-pošljejo o bolnikih »Kazala« ali- »Poiz-vcdovalnice«. Nezavedne občine spisu-jejo ta »Kazala« a.li »Poizvedovalnlce« v nemščini, manj zavedne v slovenščini, prav zavedne pa vrača o nemške »Auszuge« z naznanilom, naj se jim do-pošljejo v slovenskem jeziku, kakor to določu'e člen 19. državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra leta 1867. Tenner se pa drži trdovratno nemščine ter se noCe uklonih! zakoniti zahtevi občin, marveč kliče na pomoč deželni odbor, ki žuga z globami. Deželni in državni poslanec g. dr. K. Verstovšek je na prošnjo občine Kokarjo posredoval pri deželnem odboru v tej zadevi. Kakšen bodi usneh, bode poknsnla prihod njost. Upamo pa, da se boiie ravm-pravnost s'ovenske- a jezika končno vendar dosegla, kajti zakon lin deželni
ter državni poslanci so na strani slovenskih občin.
š Izjema med tatovi, iz Gradca poročajo: Zasebnik Jožef Ebelsberger v Weltzdorfu je dobil te dni pismo s 7 stokronskimi bankovci in z obvestilom, da se mu vrača denar, ki mu je bil ukraden pred šestimi tedni in sicc zato, ker Ebelsberger tatvine ni ovadil. Ebelsbergerju je bil ukraden denar v kavami, kjer je kvartal, a dasi je znal, kdo da. je bil tat, ni tatvine ovadil. Tat je nato v neki drugI kavarni priigral 600 kron, nakar je vrnil Ebelsbergerju ukradeno vsoto. Kmalu nato so tatu zaprli radi goljufije pri igri. V zaporu se je sam pohvalil s svojim dejanjem nasproti Ebelsbergorju.
š GledaliSka kriza v Celju. V petkovi seji mestnega občinskega sveta je bila na dnevnem redu tudi kriza celjskega gledališča. Župan Jabornegg je poročal o pogajanjih ravnatelja Schlis-manna z centralno gledališko komisijo na Dunaju. Občinski svet je sklenil razveljaviti pogodbo z ravnateljem in mu vsled tega tudi ne izplača subvencij za rlozdajne predstave. Gledališče pa ostane še nadalje zaprto. Težko, če se bo še v prihodnje našel kakšen gledališki ravnatelj, da bi se še enkrat vsedel na lim celjskim nemSkutarjem.
š Posledice zbadljivih pesmi. Iz Dramelj pri Celju. Te dni je popival v gostilni Jakoba Korošeka v Dramljah krojaški mojster Anton Podsedenšek. lam se je nahajal tudi dninar Jurij Odeb, ki je začel peti neke zasramoval-ne pesmi o krojaškem stanu. To je Pod-eedenška razjezilo in mislil je na maščevanje. Ko se je Odeb odpravljal domu, mu je na pragu Podsedenšek pod-stavil nogo. Od ob se je prevrgel in dobil malo poškodbo pod očesom. Odebu je na pomoč prišel gostilničar Ivorošek in močno udferil Podsedenška s stolom po glavi. Nato pa je postavil pod kap. Zunaj se je pretep nadaljeval in Podsedenšek si ie zlomil roko in zadobil več težkih poškodb, da so ga morali prepeljati v bolnico. Proti pretepačem je naznanjena ovadba.
š Zaprli so v Celju postopača Janeza Gajšeka iz Velenja, ki je izvršil razne vlome in tatvine.
š Podružnica ljubljanske kreditne banke v Gradcu. Dunajski listi poročajo, da misli ljubljanska kreditna banka v Gradcu ustanoviti svojo podružnico.
š Po neprevidnosti ranjen z revolverjem. Iz Maribora nam pišejo: Ko se je zvečer vlegel mesarski pomočnik Jože Turner k počitku, je vzel v roko nabit samokres, da bi se prepričal, če je zaprt. Pri tem se je samokres sprožil in naboj je zadel Turnerju v desno stegno. Težko ranjenega so prepeljali v
mariborsko bolnišnico. «
CESARSKI NAMESTNlfc ZA DALMACIJO.
Sedanji vodja dalmatinskega namest-ništva grof Attems bo v kratkem defini-tivno imenovan za cesarskega namestnika.
— Prijatelje našega lista prosimo, da agitirajo za nove naročnike. Mnogo je še slovenskih hiš, gostiln in trgovin, kamor zahajajo naši somišljeniki, a še niso naročene na „Slovenca". Agitirajte za nove naročnike !
Pogrešani zrakoplov »Salzbnrg« so
našli v Atterskem jezeru. Nadporočnik Werner, ki je vodil zrakoplov, je v jezeru utonil.
Telefonska in brzojavna poročila.
ŠTAJERSKI D—i£LNI ZBOR. Gradec, 2» januarja. »Tačesnost« piše, da se štajerski deželni zbor skliče 14. ali 15. januarja.
TROZVEZA SE PODALJŠA. Rim, 2. januarja. Vsi listi komentirajo Aehrenthalov govor v delegacijah v tem zmislu, da se trozvezno razmerje podaljša.
DEMENTIRANA VEST O AVSTRIJSKEM POSOJILU. Dunaj, 2. januarja. Vest, da išče Avstrija v Parizu ali Londonu posojila, je popolnoma napačna.
NEMŠKI PRESTOLONASLEDNIK IMA GARNIZIJSKI ZAPOR. Danzig, 2. januarja. Tukajšnji listi poročajo, da je nemški pretolonaslednik vsled svojega znanega demonstrativnega vedenja ob priliki maroške razprave v državnem zboru dobil garnizijski zapor in da se vsled tega ni mogel udeležiti božičnih praznikov in Silvestrovega večera na dvoru ter pri svoji rodbini.
BIVŠI DVORNI NADMOJSTER RAJNE CESARICE PONESREČIL IN UMRL.
Monakovo, 2. januarja. Bivši dvorni nadmojeter rajne cesaricc Elizabete,
grof Franc Bellegarde, ki je dospel v Monakovo, da obišče svojo sestro, je padel v liftov rov in bil na mestu mrtev. Grof Franc Bellegarde je bil 79 lot star.
VOJSKA.
Carigrad, 2. januarja. »Tanin« objavlja poročilo iz Tripolisa, v katerem se izvaja, da je položaj turških čet vkljub njihovi hrabrosti jako slab.
LAHI BOMBARDIRALI TURŠKE UTRDBE V RDEČEM MORJU.
Carigrad, 2. januarja. »Sabah« poroča,da so laške bojne ladje bombardirale turške utrdbe v Bab-el-mandebski ožini.
PREPREČEN NAPAD NA TRDNJAVO METZ.
Metz, i. januarja. Včeraj ponoči sta izkušali dve osebi vlomiti v smodniš-nico na vojaškem vežbailšču. Vojak na straži ie trikrat zaklical »Stoj«, na kar je streljal in ranil enega napadalca. Našli so na poti krvno sled, a vlomilcema se je le posrečilo, da sta ušla. Skrivnostna zadeva še ni popolnoma pojasnjena.
POSESTNIK SE ZASTRUPIL.
Celovec, 2. januarja. Tu se jo zastrupil posestnik N. Leopold baron \Vieser. Vzrok: propale gmotne razmere.
DVE DEKLICI UTONILI.
Beljak, 2. januarja. V beljaški okolici sta drsali 18letna Ana Froschl in 14letna Ana Hoffer. Led, ki ni bil dovolj debel, se je pa udri in deklici ste utonili.
PONAREJENI DOKTORSKI DIPLOMI.
Soiija, 2. januarja. V nekem bulgar-skem mestu so našli nedavno pečat heidel-berškega vseučilišča. Kakor poročajo listi, so ta pečat izrabljali za potvarjanje doktorskih diplomov. Trdi se, da je veliko takih Bulgarov doktorjev heidelberškega vseučilišča, ki niso nikdar videli Heidel-berga. V Sofijo se je odpeljal neki uradnik vseučilišča v Heidelbergu- da preišče zadevo.
FRANCOSKI VOHUN LUX V PARIZU.
Pariz, 2. januarja. V Pariz 4se je pripeljal francoski stotnik Lux, ki 'je pobegnil iz pruske trdnjave Glatz.
ŽELEZNIŠKI PREDOR SE PODRL. —
19 DELAVCEV ZASUTIH.
Belgrad, 2. januarja. Uradno se poroča iz Niša, da se je podrl predor, ki ga grade pri Sorljigu ob projektirani progi Knjaše-vac—Niš. Zasutih 19 delavcev. Kljub takojšnjim rešilnim delom še niso doznali, če so zasuti delavci še živi.
VELIK ŠTRAJK NAPOVEDAN.
Bruselj, 2. januarja. V Charlesroi preti 50.000 delavcev v rudnikih s štrajkom.
UBOJ.
Brno, 2. januarja. Na Silvestrov večer je 711etni Matija Cetl ustrelil svojega zeta Antona Dvofaka, alkoholika. Cetla so zaprli.
AVSTRIJSKI DEZERTER MORILEC.
Frankobrod, 2. januarja. Avstrijski iz Češke Lipe semkaj pobegli de-zerter Deschmann jo umoril neko tukajšnjo prodajalko. Moža so zaprli.
SAMOUMOR TRGOVSKEGA POT-NIKA.
Karlove Vari, 2. januarja. Tukaj se je ustrelil trgovski potnik z Dunaja Hecht, ker mu je bila firma službo odpovedala.
VELIKO TIHOTAPSTVO.
Klausenburg, 2. januarja. Tu so prišli na sled velikemu tihotapstvu s saharinom. Saharin se je vtihotapi j al v sodih za slanike. Konfiscirali so 14 met. centov. En tihotapec je ušel, drugega, ki se piše Blobdein, so zaprli.
ZASTRUPLJENJE V BEROLINU POVZROČIL JUDOVSKI DROGIST SCHARMACH.
Berolin, 2. januarja. (Kores. urad.) Preiskava je dognala, da se je nahajal v žganju, ki so ga pili zastrupljenci, metyalkohol. Žganje je dobavljal dro-gist jud Scharmach v Charlottenburgu, ki so ga zaprli.
Berolin, 2. januarja. (Kor. urad.) Do 1. januarja je obolelo na zustruplje-nju 161 oseb, umrlo jih je pa 71. Policijsko predsedstvo v Berolinu je izdalo oklic, v katerem svari pred vživanjem žganja.
Berolin, 2. januarja. (Zas.) Dozdaj je umrlo na zastrupljenju 72 oseb, bolnih pa leži še 115, 25 med njimi se pa bore s smrtjo.
Berolin, 2. januarja. Odkar se je konštatiralo, da pohajajo skrivnostna za strupi jenja v zadnjih dneh od zavži-vanja metylalkohola, se ni noben nov slučaj več pripetil. Pač pa javljajo iz Lipskega., da so ondi tovarnar z likerji Kehr in trije njegovi prijatelji, ki jih je na Silvestrov večer povabil k sebi na punč, po zavžiiju punča oboleli in včeraj umrli.
I f^sr Ako še niste, isai @ S pošljite naročnino! {
Ljubljanske novice.
lj Novoletno pohlonstvo. V nedeljo, zadnji dan lanskega leta, se je zbrala ljubljanska duhovščina v knezoškofijskem dvorcu k običajni gratulaciji za novo leto. Mil. g. stolni prošt Sajovic je nagovoril presvetlega knezoškofa dr. A. B. Jegliča ter omenjal najprej raznih veselili in manj veselih dogodkov preteklega leta. Ker tudi bodočnost ne bo orez bojev, brez trpljenja, želi v imenu vse duhovščine knezo-škofu, da bi mu Vsemogočni podelil še nadalje čvrsto zdravje, krepko in vztrajno voljo ter božjo pomoč v vseh z.?.cevah. — Premilostni gospod knezoškof je v svoji zahvali opozarjal na svetle točke preteklega leta, ki dajejo celi škofiji ugled in sloves tudi pred vnanjim svetom. Zahvala gre vneti duhovščini, ki je z malimi izjemami povsod kos svoji vzvišeni nalogi in ki se neumorno trudi in prizadeva čez to, kar je striktna stanovska dolžnost. Marsičesa se je treba danes lotiti, kar se ne more naravnost imenovati duhovno pa-stirstvo, a je potrebno, ker je s pastirsvom v tesni zvezi in je izdatno podpira. Pred vsem pa je tolažilno za našo domovino, da se je tako udomačilo češčenje presv, Reš-njega Telesa; ganljivo je videti, kako z veseljem dohajajo verniki o prilikah celodnevnega češčenja v cerkev, kako številno prejemajo sv. zakramente tudi možje in mladeniči ob takih dneh. — Knezoškof se zahvali posebej za pomoč stolnemu kapi-teljnu, imenoma mil. g. generalnemu vika-riju Flisu in vodji kn.-šk. pisarne g. Viktorju Steska ter želi duhovSeini cele škofije blagoslovljeno in srečno novo leto.
lj »Naša kri«, zgodovinska drama, ki jo je spisal Fr. Ks. F i n ž g a r, se uprizori danes v deželnem gledališču. Finžgarjevo ime in sloves je porok, da doživimo danes na deželnem odru pravi dramatični dogodek. Kdor je imel priliko najnovejše Finžgarjevo delo v rokopisu prebrati, lahko že zdaj sodi, da je avtor z njim ustvaril odlično slovensko zgodovinsko dramo — saj d rani a je to, polna življenja, navdihnjena od velike ideje. Finžgar je v njej oživil jekleno Napoleonovo dobo, izluščil iz nje ilirsko, jugoslovansko misel in hkrati zlil v besede in dejanja tisti trdovratni, zdravi, nepremagljivi odpor, ki se rodi iz slovenske krvi nasproti vsakemu nasilju. — Upati je, da bo »Naša kri« napolnila danes deželno gledališče v čast tako lepemu delu.
lj »Ljuđski o;Ier« igra na praznik svetih Treh Kraljev ob pol osmi uri zvečer moderno dramo »Bele rože«, ki jo je spisal znani nemški pisatelj Willhardt in jo priredil za slovenske razmere Fr. Ks. Koblar. Igra je zelo efektna in lahko razumljiva. Snov je vzeta iz modernega življenja in obdelana na idealen način. V igri ni brutalnega realizma, ampak plemenita tendenca in idealna izpeljava. Konflikt obstoji v tem, cla bogat tovarnar ne mara vzeti v zakon bogate deklice, ampak si izbere raje po svojem srcu revno, a pošteno dekle, ki pa ne mara stopiti venkaj iz naravnih mej svoje okolice in poroči raje gozdarja, kot pa bogataša. Vstopnice se dobe od danes naprej v pretiprođaji v Katol. bukvami.
lj Silvestrov večer »Ljubljane« je popolnoma napolnil »Unionovo« dvorano. To je bila najlepša spremnica »Ljubljani« v novo leto. Spored se je točno razvijal, komična prizora sc pa radi hripavosti Verovška nista posrečila. Slovenska Filharmonija je pod \odstvom g. Tartarja prav pridno svi-rala in je mnogo pripomogla k veselemu razpoloženju.
lj Poslopje trg. in obrtne zbornice v Ljubljani. Trg. in obrtna zbornica namerava kupiti Waldersteino-v o palačo v Bethovnovi ulici in si tam urediti svojo pisarno. Hiša bi stala najmanj 120.000 K, poleg tega pa še prenosno pristojbino in pa stroške za preureditev sedanjih stanovanj v pisarniške prostore. Ker se gre tukaj za veliko vsoto, je gotovo umestno, da se napravi preden se hiša kupi, od nepristran-skili izvedencev natančen proračun na podlagi poročila zbornice, kake prostore rabi, koliko bo stala preureditev, in ali je sploh ta hiša v ta namen pripravna ali ne. Vpoštevati se mora nadalje, da ima ta ulica premalo svetlobe, in da potrebuje zbornica tudi primerno velike dvorane. Le tedaj, če ima. zbornica pred seboj načrt preureditve in natančen proračun prezidave, je mogoče debatirati oziroma sklepati o tem. ali naj so kupi ta hiša ali naj se misli na. novo zgradijo, ki bi donašala z oddajo stanovanj zbornici tudi dohodke in bi se na ta način zgradba ren-tirala. Imamo v Ljubljani veliko znanstvenih društev, kakor društvo profesorjev ,tehnikov, pravnikov, zdravni-
kov itd., ki nujno potrebujejo vsaj f>o eno primerno veliko sobo za biblioteko in tajništvo. Ena mala in ena večja dvorana bi pa služila zbornici, kakor tem društvom za zborovanja in predavanja. Zbornica bi imela v pritličju svojo pisarno, v I. nadstropju bi imela omenjena društva svoje prostore, II. in lil. nadstropje bi se pa oddalo strankam. Ako računamo, da bi znašala kupnina \Valdersteinove niše 120.000 kron, prenosna pristojbina 4 odstotke, 4800 kron in popravila oziroma preureditev najmanj 40.000 kron. lahko reče« mo, da Ivi lepa trinaclstropna hiša na Franc .Fožefovi cesti ne stala veliko čez 104.800 kron. V novi hiši se dajo potrebni prostori brez vsake težave urediti, medtem ko sc morajo preureditve naslanjati na že obstoječe razmere stare zgradbe, ki je imela prv otno popolnoma drugačni namen. Poleg tega pa igra tudi davčna prostost pri novi zgradbi glede financiranja veliko vlogo. Gotovo nam bodo vsi trgovski in obrtniški kropi pritrdili, če zahtevamo preden se nakup izvrši, temeljitega proučavanja tega vprašanja, ker se gre za denar trgovcev-in obrtnikov. Pri tem no smejo oziri igrati nobene vloge. Zaradi tega nasvetu jemo, naj zbornica izdela podroben referat, kaki prostori in v kaki velikosti se rabijo in sicer no samo za sedanjost, najmanj za več desetletij naprej, ker moramo vedno s tem računati, da se bo delokrog trgovske in obrtne zbornice vedno razširjen val. Nadalje naj se venlilira tudi vprašanje društvenih prostorov za naša znanstvena društva in pa rentabiliteta stavbe. Treba je tedaj skrajne previdnosti, preden se napravi tako važen korak.
lj Žrebanje ljubljanskih srečk. V prostorih mestne blagajne ljubljanske se je vršilo danes dopoludne 47. žrebanje srečk nistnega loterijskega posojila. Komisiji je predsedoval vladni komisar c. kr. deželne vlade svetnik Viljem Lascluin pl. Moor-land, zapisnikar je bil notar Plantan. Številke je dvigal deček-sirota Alojzij Mavec, gojenec v Aarijanišću Izžrebanih je bilo S00 srečk. Prvi dobitek v znesku 5 0.0 00 kron je zadela srečka štev. 5 7.9 8 0 ; nadalje so zadele večje dobitke naslednje srečke, in iiccr: št. 601
3000 K; št. 31.......GO K; štev. 65.580,
22.237, 66.573, 46.096 in 34.315 vsaka po 1000 K in štev. 36.062, 6596, 40.271 in 58.246 vsaka po 600 K. Vse ostale izžrebane srečke j.ob) so zadele po G0 kron.
lj Iz Učiteljske Tiskarne je z novim letom »Jutro« izginilo in je iz »Ju-« tra« postal »Dan«, kar kaže, da pride za taka časnikarska podjetja kmalu »večer«. Izdajanje »Novega Jutra« jo »Učiteljska Tiskarna« morala opustiti, ker je g. Plut uložil protest. M. Plut se je z svobodomiselno lučjo Zalarjem preselil v Trst. kjer bo v Dolenčevi tisi karni izdajal svoje »Jutro«. Pri »dobie« ku«, o katerem se je v glasilih »Učiteljske Tiskarne« toliko pisalo, so te spremembe res nekoliko čudne in bi morale tudi deželno vlado nekoliko bolj zanimati.
lj Poročila sta se 31. decembra 1911 v Ljubljani g. inž. Dušan Serncc, zastopnik električne družbe A. E. G. Union, in gdč. Gabrijela Ilanuševa, hčerka c. kr. nadinženirja Jaromira Ilanuš. Bilo najsrečnejše!
lj Javno predavanje v dobrodelen namen. V četrtek, dne 4. jan. t. 1., točno ob 6. uri zvečer, bode v veliki dvorani Mestnega doma predaval profesor Jos. Wester o svojem potovanju po Bosni i n Hercegovini. Ravnateljstvo deželnega muzeja v Sarajevu je blagovoljno dalo na razpolago zbirko skioptičnili slik, ki bodo predavanje pojasnjevale. Vstopnina: sedeži po 60 vin., stojišča po 40 v in dijaške vstopnice po 20 v. Vstopnina je namenjena v prid »Podpornemu društvu za učence c. kr. II. državne gimnazije v Ljubljani«.	«
lj Umrli so v Ljubljani: Marija Vel-kovrli, zasebnica, 81. let. — Marijana Briifach, žena črkostavca, 25 let. — Josip Marn, delavec, 39 let. — Marija Michler, kuharica, 46 let. — Ivan Frfi-la, hlapec, 38 let. — Teodor Loboda, sprevodnikov sin, dva meseca. — Marija Jerko, zasebnica, 32 let. — Peter Ko-štrun, bivši laborant. — Peter Pošeta, prosjak, 73 let. — Janez Berčič, ubožec, 69 let. — Josip Zoran, železolivar v pokoju, 75 let. — Josip Kremžar, kurjač v pokoju, 33 let. — Marija Rafaela Močnik, rejenka, sedem dni. — Anton Zore, kočar, 68 let. — Angela Žgajnar, delavčeva hči, sedem mesecev. — Adolf Va-lentinčič, rejenec, devet mesecev. — Josipina Štrus, hči postroščka, štiri mesece. — Janez Božič, hlapec 22 let. — Josip Dragar, delavec, 67 let.
lj Umrla je soproga g. gimnazijskega ravnatelja VViesthalerja, gospa Jen-ny Wiesthaler. — Umrl je oticial c. kr. drž. želcznicc g. Franc Ungor. star 42 let.
Ij Tujski promet v Ljubljani. Meseca decembra je prišlo v Ljubljano 4569 tujcev, 611 več kakor v istem mesecu lani in 10-40 manj nego prejšnji mesec. Nastanilo pa se je v hotelu Union 1049, Slon 995, Lloyd Cesar avstrijski 275, Ilirija 143, Južni kolodvor 127, Malič 116, Štrukelj 109, Tratnik 80 in v ostalih gostilnah in pronočiSMh 1280 tujcev.
Ij Našla se je zlata verižica. z me-daljonom. Dobi se v Hrenovih ulicah št, 17 od pol 6. do pol 8. ure.
Razne stvori.
Kako nastane moda? Neki francoski časopis je opisal dva zanimiva zgleda, ki pričata, kako dostikrat kak slučajen dogodek ali slučajna okoliščina vpliva na modo. Nekaj let sem je v navadi in velja splošno pravilo, da se mora komolec roke dvigniti v premo trto z ramo, kadar se poda roka v pozdrav ali slovo. Vzrok te nenaravne razvade je princezinja Valeška; naredil se ji je bil namreč tvor pod Pazduho. Bila je kljub temu poklicana k nekemu oficielnemu sprejemu in je bila prisiljena v roke segati s kviško dvignjenim komolcem, ker bi bila čutila prevelike bolečine, uko bi bila držala roko v navadni, naravni legi. Navzoči po to nenavadnost opazili ter menili, da je tako podajanje roke najfinejše. Moda je bila tu! Na podoben način s* je bila udomačila moda visokih ovratnikov. Znani pisatelj je dobil na vratu oteklino, ki jo je zakril s kolikor moč visokim ovratnikom. Vzbudil je pozornost, ker nihče ni vedel za pravi vzrok. Prvi. ki ga je posnemal je b;i neki gledališki igralec, ko je nastopil na pozo-rišču. Nova moda so je bila kar naenkrat razširila.
Zdravniški humor. Nek izkušen sdravnik je objavil šest slučajev, v katerih •nore bolnik ozdravcti. Ti so: 1. Kadar bolnik ne kliče zdravnika. 2. Kadar bolnik kliče zdravnika, a ta ne pride. 3. Kadar bolnik kliče zdravnika, ta pride, a nič ne zapiše. 4. Kadar bolnik kliče zdravnika, ki pride in predpiše zdravila, a jib bolnik ne kupi. 5. Kadar bolnik kliče zdravnika, ki pride, predpiše zdravila in jih bolnik kupi, toda ne rabi. 6. Kadar bolnik kliče zdravnika, ч pride in predpiše zdravila <n jih bolnik kupi ter zaužije, a kljub temu ozdravi. Ta zdravnik je menda sebe in svojo prakso res dobro poznal.
Bolezen, ki nastane pri poijubova-nju psov. O čudni novi bolezni se poroča iz Pariza. Gre za bolezen, ki se je dosedaj opažala samo pri psih. Obstoji namroč ta bolezen v tem, ki se opaža pri psih, da se z gobcem drgnejo ob vsako stvar, ki jo dosežejo. Ljudem, ki se s takimi psi pečajo, pa oteče j o nos in ustnice, kar pa ne boli samo, ampak zapusti tudi bradavice. Večkrat se prime ta bolezen ludi lic in očesne kožice, kar zlasti povzroča bolečine. Francoski zdravniki zato svarijo pariške dame, da naj bodo previdno pri občevanju s psi, ker se pri tem lahko naleze marsikatera bolezen. Omenjena naj bo tukaj le pasja, trakulja takozvan Echinococ-cus, katere plod se razvija tudi v človeškem telesu, kar povzroča seveda silne bolečine.
Iz dnevnika zasutega rudarja.
Pred kratkim so našli v nekem premogoven* rovu v Kaliforniji truplo rudarja, ki mu je used zemlje zaprl pot iz rova in ki je umrl strašne smrti. V krčevito stisnjeni pesti je držal mrtvec mali dnevnik, v katerem opisuje na kratko zadnjih sedem dni svojega življenja. »Morning Telegraph« objavlja pretresljive zapiske ponesrečenca: G. oktobra. Konec se bliža. Povejte moji ženi, da sem umrl, ne da bi trepetal. Strašno je, da moram končati kakor podgana v pasti, toda volja božja naj se zgodi. — 7. oktobra. Lačen sem, zmr-zujem, strašne muke prestajam. Zakaj ni nobene pomoči? Morebiti nihče ne sluti, da sem jaz tu. Ta muka ne more dolgo trajati. — 8. oktobra. (Nedelja.) Še sem pri življenju. Tako som zmrznjen in utrujen. Bog, pomagaj mi. Odpuščam sovražnikom. Svet se mi zdi sedaj tako lep, o smrt, kje si! — 9. oktobra. Poldan je. Zakaj se je name pozabilo. Čim slabejši prihajam; življenje me počasi zapušča. Za požirek vode bi je dal. — 10. oktobra. Bliža se mi konec. Ne trpim več toliko, udal sem se. Smrt se mi zdi sladka, ne bojim se je. Bog se me usmili, kmalu bom spoznal njegove skrivnosti. — 11. oktobra. Ta je zadnja noč; mir prihaja. Zdravi.
Zanimive sodbe o portugalski republiki imajo njeni republikanski poslanci. Poslanec Machado dos Santos je rekel: »Če se bo nadaljevala politika v dosedanjem slogu, potem adijo republika!« Poslanec Granjo: »Protest ljudstva, slaba uprava dežele, polom državnega zaklada, zasedanje municipijev po neveščih ljudeh bo rodilo še bridko dneve. Jaz jili že vidim.« Ravno tisti
govornik smatra za pafriotično dolžnost, da se razpuste Karbonariji, ki deželo izsesavajo. Poslanec Martins toži, da že sliši ljudstvo klicati: »Doli v. republiko!« in pristavlja: »Naša krivda jo, da je ljudstvo vznevoljeno. Zdi se lili, da kliče; Doli s tatovi! In tu v tej zbornici se ta nesramnost še opravičuje. To je neznosno!« Najbolj ostro zvene besede poslanca Menezes-a v seji dne 2. decembra: »Za republiko se je borilo komaj dva tucata ljudi, sedaj pa prihajajo tisoči, ki hočejo imeti službe. Ko je bila republika ustanovljena, se je začel nesramen rop na državni zaklad.«
Bogati Indijanci. Najbogatejši Indijanci na svetu so, kakor konstatira nek angleški list na podlagi podatkov nekega ameriškega vladnega uradnika, Chokiavvi v Oklahomi. Živi še približno 23.000 Choktavvcev, od katerih je še 9000 čistokrvnih. Oficielno cenijo, da ima vsak izmed njih nič manj kot 5000 dolarjev (25.000 K) in sicer v gotovini in v posestvu, ki se razteza celo daleč preko njihove rezervacije, tako da morajo pri oventuelni prodaji svojih posestev dobiti odškodnino. Clioktavvi so najbolj napredovali izmed vseh indijanskih rodov v Severni Ameriki. Stali so vedno na visoki kulturni stopnji in se niso umikali napredku. Zalibog pa pada število polnokrvnih Choktawcev rapidno in je samo vprašanje časa, kdaj bo izumrl čistokrvni rod. Zatrjuje, da ne bo preživel četrt stoletja. Vzrok temu so spremenjeni življenjski pogoji, ki so nastali vsled civilizacije, a čistokrvni Indijanec rabi za svoje zdravje življenje v naravi, gibanje v gozdu in preriji. Zdravstvene odredbo ki jih usi-ljuje civilizacija Indijancu, so z njegovimi navadami nezdružljive. Nemiva-jene jedi, ki jih mora sede pri mizi uživati, mu ne ugajajo; vsled enakomernega. življenja hira in umira. V rodu Choktaw, kakor tudi v vseli drugih civiliziranih, se zadnja leta pojavljajo zanimanja za javno politič. življenje v večji meri. Tako opažajo v zadnjih letih, da so indijanski državljani v Okla-hami vedno bolj poslužujejo volilne pravice.
Tempel z deseffsoč zvonovi. Pred kratkim je sporočil nek Indijanec v Ilondurasu srednjeameriškemu arheologu Blackistonu, da jo našel v bližini nekdanjega mesta Naco zapuščen bakreni rudnik. Pri natančnejšem preiskovanju pa je opazil Blackiston, da jo dozdevni rudnik star tempel, ki se ga pač more imenovati kot tempel de-sctiisoT- zvonov, ka ti pri izkopavanju so našli nešteto zvonov in zvoncev. Bržkone je bil tempel staro svetišče '•odu Мауу, ki je častil boga v netopirjevi obliki. Vsi zvonovi, več tisočev. ki so jih izkopali iz peska, so vliti iz bakra. Nekateri so tako veliki kot namizni zvonci, toda niti dva med njimi nimata enako obliko aH enak glas. Vsi ti zvonci so izgledali zelo čudno, kajti predstavljajo človeške ali žival ke glave ali podobe bogov v najnavadnejših oblikah. En zvonec ima obliko želvo, druei zopet zmaja, tretji so zopet podobni bajnim palčkom, pri čemur tvori pravi zvonec ustna odprtina, večina pa ima, obliko netopirjev. Vsi zvonovi so krasno kovani, vliti, nekateri tudi iz bakra tolčeni in so dobfo ohranjeni. Najmanjši zvonci so veliki kot kak na-prstnik.
Ženske v službi diplomacije. Ženske imajo v vsakdanjem življenju dostikrat priliko, da se izkažejo kot, diplomat in je; zakaj bi torej iz te sposobnosti ne napravile poklica zase? Prva ženska, ki je v tem oziru storila prvi korak, jo Klotilda Nursi iz južne Amerike. Nursi jeva. je bila pred kratkim nastavljena, kot poročajo listi, za atašeja pri poslaništvu države Uru-guay v Bruselju. Seveda je Nursijeva študirana, ženska. Napravila jo na univerzi v Montevideu juridični doktorski izpit.
Trgovina in ženske. Na Francoskem ni nič manj kot 2 000.000 žensk, ki vodijo samostojno kaka trgovska podjetja.
Jafce v svetovni trgovini. Mnogo se danes piše o vrednosti živinoreje, toda na kokoš, glavnega nosilca našega. izvoza, se. popolnoma pozablja. V statistiki našega izvoza zavzema postavka »jajca« četrto mesto, v vrednosti 116 milijonov kron. Jajce je sploh postalo zadnje čase mednarodno trgovsko blago in zelo važen konzumni predmet. Uvažajo se jajca na Angleško za 180 milijonov kron, v Nemčijo za 197 milijonov in v Š\ico za 17 milijonov. Izvaža se pa iz Ru-dje za 215 milijonov kron jajc, iz Avstrije pa za 82 milijonov, ne vštevši blaga, ki se pelje skozi monarhijo. Skozi Avstrijo se namreč prevozi dosti blapa iz Kusije in Balkana v druge države. Avst o-Ogrska se glede produkcije jajc razvija naraščajočo. Največji kontinent jajc jo Angleška. Na Angleškem sc dosti polaga
na okus Jafec, zalo Francija, Belgija in
Holandska boljše tjvoje izdelke izvažajo lia Angleško in krijejo svoj primanjkljaj z uvozom zlasti iz Danske. NTa Angleškem obstajajo cele eksportne družbe z jajci, ki zaznamujejo vsak posamezen kos, odkod je prišel in koliko je star. Vsled tega se prav lahko izločijo pokvarjena jajca. Cene jajc se vedno dvigajo. Zlasti vpliva na ceno jajc letni čas, vsled česar poroča naš konzulat v Londonu, da se veliko važnosti polaga na to. da se postavijo mrzle shrambe, ker bi se v njih zlasti poleti jajca lažje vzdržala. Pripravlja se ludi nekaka konferenca vseh držav, ki . jca izvažajo. K tej bodo pristopile Avstro-Ogrska, Italija, Danska, Holandska in Francija. Na Dunaju imajo žo. sedaj veliko hladilnico za jajca. Tja prihajajo produkti cele države, ki je leta 1905. izvažala za 49 milijonov in 1906 za 63 milijonov in leta 1908. za 83 milijonov K. Jajca pa, ki pridejo iz hladilnice, se morajo hitro zavžiti, ker kakor so pokazale iozadevne poskušnje na Dunaju, se kmalu potem ko p:idejo iz hladilnih prostorov pokvarijo.
Pristna samo s to
Tako dobro in zdravilno
kot jc neoporečno navadno ribje olje samo na sebi, se vendar ne da tajiti, da veČina ljudi, in sicer otroci kakor odrasli, isto vsled duha in okusa enostavno ne morejo zavžiti. Scott-ovo ribjeoljno emulzijo, v kateri se lastnosti in vrednosti ribjega olja s pridatki še zboljšajo, pa vočina ljudi brez ugovora rada гпатЈГо"-'"гГш" zavživa in tudi pri daljšem vpo- ^^
rahljanju lahko prenese.	Scott-ovega
ravnanja.
Trikrat na dan dalje časa pravilno zavžita
SCBTT-P8 enHzi'a
spremeni blede in tuke otroke, ki nimajo pravega veselja do jedi, v Čvrsto, veselo deco.
Pri nakupu naj se zahteva izrecno Scott-ovo emulzijo. Znamko „Scott", ki jc ?.c nad 35 let vpeljana, jamči za dobroto in učinek. •
Cona izvirni steklenici K 2-o0. 2093 Dobi se v vseh lekarnah.
iiTffitatJ
liS^t'.rt*
Cilobfko potrto a srca na7nanjamo vsrm sorodn kom, pri ateljem in znan-e<m prem no vest, o smrti našp^a iskreno ljubljenega očeta, siua, svaka in strica, g< spoda
Frgna Uog.erja
oficiJa c. kr. d žavne železnice in c. kr. nacp .ročni a v r.
ki je p<> dolgi bolezni, previden s tolažili svete vere. danes, tlne 1. t. m. ob 11. uri dop Irlno v* 42 letu svojo dobe mirno zaspal v Gospodu.
Poar bse vrši v sredo dne 3. t. m. ob 3. mi popoldne iz hiše žalosti, Sp. Šiška, Kolodvorska ulica 91 na pokopališče k Sv Križu
Sveta /adušna maša so bode brala v četrtek, dne 4. t. m. ob 7 uri ziutraj v cevkvi Sv. Jerneja v Spodnji Šiški. Prosi se tihega sožalja! Spodja Šiška, due 1. januaija 1912.
Olfla Onger, roj FofierI, sonrojja. Fairni Zaif, mati. _ Ana librfeld, stara mati. — lvsn in Fanni Fbdui, tast. in tašča. — Haus Fbderl, c. k. stavb, uad-- RutUH, Etna, Eane, otroci.	27
komisar, svak.
I. kranjski pogrebi.l zavod Fr. Dcberlet.
J*


Somišljeniki — zahtevajte v gostilnah — računske listke „Slovenske Straže\a Naročajo se v pisarni „Slovenske Straže" v Ljubljani.
Frekličem
besede, ki sem jih govoril podpisani zoper Marijo KovaC v gostilni Velko-vrhovi dne 16. julija 1911. na Brezovici, ker niso resnične.
Dne 2. jan. 1912.
P. R. A.
Išče se
29
v mestu za februvarski termin. Ponudbe na upravo »Slovenca«.	33
/ Zlite svetinje: Berlin. Pari?, Biro Itd./
s 3 sobami in pritiklinami za februvar-termin. Naslov pove uprava lista.
radi bolezni na zelo prometnem kraju v Spodnji SiS .1 St. 82, v kateri se nahajata dve dobro idoCi trgovini, špec- rijska in galanterija. Natančnejše se izve ravnotatru	3888
Spretna šivilja
sprejme takoj delo na domu stranke. Siva perilo, posebno otroške oblekce. — Naslov pove uprava lista.	26
se odda takoj. Matija Šafarič, Radeče pri Zidanem mostu.
28
I ^
Veselo novo leto и w
vošči vsem svojim cenjenim odjemalcem vdani
Franc Hlebec
mesar v Idriji nasl. Hinko Kosa.
ффффф
Poslovno poročilo.
Stražniki I. ljubljanskega zavoda za straženje in zaklepanje so leta 1911 imeli priliko v nastopnih slučajih službeno poslovati:
Odprto dobili ter zaprli ali posredovali, da so se zaprla:
hišnih vrat	1902
dvoriščnih in vrtnih	vrat 1520
oken	249
rolet	369
trgovin	20
izložbenih oken	56
pisarn	86
skladišC	131
tovarn	28
delavnic	61
sob	71
kuhinj in shramb	114
kleti	148
hlevov	_115
odnos 4870 V Ljubljani, dne 31. decembra 1911.
prenos	4870
ključev našli v vratih	256 odvezanih konj privezali ali iz
nevarnih položajev rešili	37
prosto gorečih luč ugasnili	165
odprtih vodovodov zaprli	59
požarov pogasili	6
tatov zasačili oz. tatvin preprečili^_155
Tedaj so stražniki v	5548 (proti 3032 leta 1910) slučajih službeno poslovali.
Potem:
naSli in izgnbiteljem ali oblastnijam izročili so
denar, draguljev, koles, razne okleke, perilo konjske oprave ter drugega raznovrstnega blaga.
8786
Me planine.
Zimska tura na Stol (2239 m).
Spisal Baru.
Lepo število sinjih gora pozdravlja turista, ko potuje po naši divni Gorenjski. Poleti se pač ni težko odločiti za to ali ono turo, kajti vse so preprežene križkraž z rdečimi trakovi — markacijami, pota so zavarovana in v početku eezone že vsa skrbno popravljena ter so planinske koče za oskrbo potujočih planincev do vse mogoče udobnosti premišljeno pripravljene. Pozimi to neha — in žal le, da nusmo slovenski planinci đo danes dali še dovolj prilike, da bi začelo naše Slovensko planinsko društvo resno premišljevati, bi li ne kazalo morda tudi v zimski sezoni — ko je veličastnost naših. gora vendar najpopolnejša,,in daleko tor brez primere sijajno prekaša podobo alpske poletne narave — vsaj za nekaj časa, za teden ali 14 dni odpreti gostoljubna vrata te ali one gorske postojanke! Vsaj ene! — Tukaj mislim na rešernovo kočo vrh naših Karavank. Ta ima namreč res imenitne predpogoje v omenjeno svrho, tako po svoji krasni legi, kakor pred vsem, ker je vsled ugodnih snežnih razmer po uplivu solnca in vetra, tako lahko dostopna. Cela osojna stran Sto-lova, od zabrežniško pastirske koče (ali kot je na vratih vrisano: »Vila Rožcin cvet«) pa tja gor do Prešernove koče S. P. D. kaže skozinskoz enotno trd srenj, ki nikjer ob poti ne menjava. Široke, in lepo izvedene poti v prezložnih ser-pentinah niti v megli ni skoro mogoče zgrešiti do ravnice, kjer stoji polet/i ovčarska koča. Tu sicer izgine pot pod zametom kakor tudi ovčarska koča, a od tu že vidimo tik nad nami Prešernovo kočo. Ocl tu pota tudi prav nič več ne rabimo, kajti po srenju je mnog« lažje in lepše hoditi kot pa po robatem kamenju in nagajivem produ! Kogar bi torej zanimalo spoznati divoto zimske alpske narave: videti enkrat ono neverjetno bajno lesketanje čistih snežnih poljan v bledi mesečini, uživati čarobno milobo mavričnih barv ob mogočnem, nad vse veličastnem vzhaja-nju jutranjega solnca ali ob njegovem poslavljanju, fantastične risbe in figu-racijo v snegu, zametih in druge umotvore vetra v snegu, dalje finese v ni-jansah modrih senc, širna meglena morja po dolinah, daljni razgled čez meje naše domovine itd. itd. — kar vsega na mogoče napisati in narisati — ta naj se le brez strahu potrudi kvišku k solncu, na Stol! Seboj je vzeti: dereze, cepin, črna očala, kučmo, rokavice, svi-ter, provijant — in prostorne, že preje, ne pa šele par ur pred odhodom z mastjo namazane gorske čevlje z domačimi volnenimi nogavicami!
Prešernova koča S. P. D. izvrstno kljubuje mrazu in vetru, ker je obita z eterniiom. Posebno je hvalevredna kuhinja, ki je v pol ure docela topla in jako dobro drži gorkoto. Kuriva je še za par dni dovolj.
Slovanski veslnik.
— »Hrv. katol. narodni savez.« Hrvaški katoliki so že pred več ko poldrugim letom pri deželni vladi v Zagrebu vložili v potrjenje pravila »Hrv. ka-tol. narodne zveze«; toda tista vlada, ki dovoljuje razne svobodomiselne in soc. demokratične organizacije, kljub vsem prošnjam in drezanju noče potrditi pravil za organizacijo katoliško mislečih Hrvatov, kakor da bi v katoliški deželi in državi katoliško ljudstvo nasproti drugim res tujini elementom bilo brezpravno ali vsaj manj vredno. Hrv. katoliški listi: »Hrv. Straža«, »Hrvatska« i. dr. so se v zadnjem času začeli odločno oglašati za to stvar in »Hrv. Novosti« pišejo: »Za nas katol. Hrvate je potrditev pravil »Hrv. Nar. Saveza« velevažna reč, ker ima ta »Narodni Savez« biti vrhovno središče vseh sedanjih in prihodnjih hrvaških katoliških organizacij. Zato bomo v prvi vrsti poskrbeli, da se hrvaška vlada glede tega v novoizvoljenem hrvaškem saboru pozove na odgovornost! Istodobno zainteresirajmo za to stvar naše škofe. Ako pa naša vlada še vedno ne bo hotela potrditi pravil ; Hrv. Kat. Narodnega Saveza«, potem bo treba v tem, za nas Hrvate življenskem vprašanju, dvigniti giaS do Najvišjega prestola, kakor to priporoča »Hrv. Straža«.
si Nov* Vžk - dnevnik. O akciji izvrseva nega odbora krščansko-social-ne stranke izdajati od Novega leta »No-vy Vek« kot dnevnik, smo že poročali. Temu predlogu so se uprli vsi, ki žele ohraniti v čeških katoliških vrstah edinost, zlasti predsednik češkega Pi-jevega društva msgr. dr. Kordač. Kajti gotovo je, da se s tem razpor med obema kivloma še poveča. Pojavil se je načrt, da bi se krščanskim socijalcem dovolil večji vpliv na smer dosedanjega
češkega katoliškega dnevnika »Cecha«. Ali to se ni izvršilo. Izvrševalni odbor krščansko socialne stranke je zato de-finitivno sklenil izpremeniti »Novy V6k« v dnevnik. Proti novemu dnevniku se bo »čech«, ki izhaja že 36. leto, težko vzdržal. Najbrž bo sledil »Vater-landu«.
si Srbska skupščina. V proračunski razpravi je opozicija silno napadala vlado. Med drugimi je govoril profesor Živojin M. Perič, ki je očital vladi njeno rusofil. politiko in izrazil prepričanje, da bo Srbija le tedaj uspela s svojo narodno politiko, ako se pridruži politiki trozveze. — Proračun je bil v prvem branju sprejet, a poznavalci sodijo, da za sedanji Milanovičev kabinet ni rešitve. Počasi, a sigurno mu pripravlja padec stari Pašić, ki bo nasledil Milanoviča s čisto radikalno vlado.
si Novo srbsko gledališče se je ustanovilo v Belgradu. Namen mu je gojiti narodno igro in ne preveč literarne stvari. Namenjeno je v prvi vrsti za širše sloje.
si Zveza slovanskih pevskih društev se bo ustanovila v Sofiji. Pravila so že sestavljena in predložena v potrdilo.
si Nova tovarna v Dalmaciji. V Ši-
beniku se je ustanovila prva dalmatinska tovarna za volnene tkanine in odeje, last P. Rora in dr. To je sploh prva in edina tovarna te vrste na našem jugu. Tovarna, ki ima električen obrat, bo uporabljala izključno le domačo dalmatinsko volno, katere bo potrebovala na leto krog 30.000 kg. Temeljna glavnica znaša 200.000 K.
Senzačna interpelacija v ruski dumi. Soc. dem. stranica v ruski dumi je na min. predsednika Kokovceva na podlagi dokumentov vložila interpe'a-cijo, ki trdi, da je 1. 1906. voditelj skrajne desnice, prof. Dubrovin, najel Leva Kasakova, da proti plačilu 30.000 rabljev umori poslanca Karabajeva. Denar je bil izplačan, čin pa sta Dubrovin in šef tajne policije skušala zvaliti na Žide. Duma je interpelacijo odklonila.
Zdravništvo v Bosni-Hercegovini. Leta 1910. je bilo v Bosni in Hercegovini: 89 zdravnikov in štiri zdravnice v državni, 27 v mestni, oziroma občinski, štiri v železniški in osem v tovarniški službi. Zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov je bilo 11 in 2 zdravnici ter 2 zobotehnika. Plača zdravniškega osobja (z dež. bolnišnico vred) je znašala 393.235 K. — Babic je bilo skupaj 117: 55 občinskih, 55 zasebnih, 2 bolniški in 2 tovarniški. — Lekarn je bilo 47 in pride na 41.261 prebivalcev po ena javna lekarna. Skupni promet vseh lekarn je znašal 706 589 K.
•+■ »Ndrodni Listy« so nedavno zopet napadli dr. šusteršiča in dr. Korošca. Ni jim po volji, da sta v parlamentu zopet opozorila na nevarnost, ki nam preti od Italije. Ne moremo se načuditi kratkovidnosti mladočeškega glasila. Varstvo naše južne meje je vendar potrebno tudi v interesu češke industrije in trgovine. Slabo oborožene države so največja nevarnost za mir. Le malenkosten liberalen žurnalist, ki o naših razmerah nima pojma, more trditi, da poUtika S. L. S. ne korenini v potrebah slovenskega naroda, ampak v željah Dunaja, Rima in Sarajeva. »N&rodni Listy« pač ponavljajo vsako izmišljotino slovenskih liberalnih časopisov.
Avtomobilizem na Kranjskem.
Avtomobil je produkt našega časa, v katerem vse drvi. Nobena iznajdba si še ni tako krepko sama ustvarila poti in se razširila kakor avtomobil. Konj ne teče več dosti hitro po cestah in v enem samem desetletju ga je izpodrinil avtomobil malone docela v vseh glavnih mestih našega kontingenta. Na Slovenskem ga vidimo že v službi industrije, pošte, gasilcev in vojakov. Najboljši dokaz, kako hitro se avtomobil širi, je okoliščina, da mora privatnik, ki si novega naroči, čakati več mesecevf ja, pol leta, predno ga dobi. — Ker se nam obeta epohalna šestdnevna tekma, ki bo peljala dvakrat skozi našo deželo, treba, da izpregovorimo že sedaj par nujnih besedi na naslov naših prebivalcev in oblasti.
Vsi stanovi prirejajo ekskurze v druge kraje, da se izpopolnjujejo v svoji stroki, zakaj bi se enkrat ne aranžiral skupen polet cestarjev. Pisec teh vrstic bi priporočal v ta namen Podbrezje. Nikjer še nisem videl tako vzornega posipanja cest, in on-dotni cestarji zaslužijo brezdvomno odlikovanje. Gramoz ti leži kakor ozke, dolge ali pa kratke preproge, in ogneš se mu lahko kjerkoli hočeš; kljub temu pa porabi cestar manj časa in manj materijala, s katerim se posebno na nekaterih cestah v vsakem oziru strašno gospodari.
Drugo je glede voznikov, lndolenca nekaterih, zlasti na deželnih cestah, presega že vse meje. Če je gospodar na vozu, ie še gre, a če je hlapec sirov, malomaren ali celo vinjen, ti nagaja v svoji brezobzirnosti in brezčufnosti tako, da ti distfustira
vso vožnjo, ako ne zagreni vozarenje sploh.
V naši deželi, v kateri se tujski promet tako lepo razvija, treba s posebno rez-kostjo vse take pojave iztrebiti. Take malenkostne, včasih pa tudi brutalne nagaji-vosti, ki se na deželi prav pogosto dogajajo, se končajo navadno pred sodiščem in ne prineso nobenega dobička ne lastniku avtomobila, ne nagajivcu.
Upirati se dandanašnji avtomobilu, z raznimi šikanami razvoj avtomobilskega prometa zadržati, je prazna reč. Korist in udobnost, ki jo donaša avtomobilizem, je tako velika, da je oblast naravnost poklicana take nagajivosti eksemplarično kaznovati.
Bogati ljudje se sploh dandanašnji ne vozijo drugače kakor v avtomobilih, in na Bledu in v Postojni srečujemo avtomobile, ki so prišli iz vseh krajev sveta. A tudi manj im^itim domačinom, zdravnikom, profesorjem, uradnikom, trgovcem postaja 3000kronsko prometno sredstvo dosegljiv ideal za razširjenje prakse, za ekskurzije, razvedrilo in za boljše zveze. Kako pride tudi tak lastnik, ki je tako težko prišel do avtomobila — ker si konja, hlapca in hleva ne more držati — do tega, da mu ima pravico vsak nezrel človek nagajati in ga spravljati ob drag čas in denar z imper-tinentnimi zahtevami pred sodiščem. Politične oblasti, ki strogo gledajo na določbe za avtomobiliste, naj posebno pozornost obrnejo tudi na lastnike starih vozil, da vzamejo v službo le izkušene voznike. Osobito velja to za večja mesta.
Treba bo tudi bolj gledati na izbero konj. Kdor konja kupi, ne sme kar drugi dan na obljudeno cesto ž njim. Plašljiv konj ne sme v kraje s tujskim prometom. Po mnogih večjih zdraviliščih (solnograških, Baden, Gmunden) so določili plašljivost za takozvano cesarsko napako. Vsaj je škoda, provzročena po takem konju, lahko mnogo krltičneja za druge potnike, nego za gospodarja samega.
Na cestah med Logatcem in Kalcami ter nekaj kilometrov pred in za Kočevjem bo treba nabiti svarilne table, ki naj opo-zore vsakega tujca, da vozi previdno, tudi če so že vse druge proge suhe, sicer se po-grezne v blatu. Te cestarje, odnosno njih gospodarje vsekako takoj v kurz!
Izvoščeki pa, ki menijo, da bodo z nagajanjem, grenjenjem in oškodovanjem zadržali neizprosno konkurenco avtomobilov, naj si predočijo: Bovec, Idrijo, Poreč, La-binj, kraje brez ali z le neznatnim tujskim prometom. Bi li ne bilo bolj umestno, da si omislijo njih zadruge lastne avtomobile, predno pride tujec. Škofja Loka—kolodvor, Kranj—Kamnik, Tržič—Lesce, osobito pa Lesce—Bled, Bled—kolodvor in Brezje na Gorenjskem so kraji, ki pridejo najpreje v poštev. Ako se bo le količkaj oziralo na gori navedene nedostatke in dejstva, izkazalo se bo tudi prav kmalu, da so vse bojazni, ki se pojavljajo tupatam med občinskimi in cestnimi odbori in se izražajo v avtomobilnemu prometu odtegnjenih cestah, nepotrebne, smešne in na ono abde-ritstvo spominjajoče, ko so prosili: le železnico daleč od nasi
Čas hiti, ž njim hiti napredek, glejmo, da bomo ž njim hiteli tudi mi. ______Iv. N. P.
Književnost. ~~
* »Carnlola«. Izvestja muzejskega društva za Kranjsko. Uredniki: Dr. J. Gruden, dr. Jos. Mantuani, dr. Gv. Sa-jovic. Vsebina: Dr. Janko Lokar: Belokranjska hiša. — Dr. Fr. Kidrič: Donesek k zgodovini kočevske narodne pesmi. — J. Hafner: Verzeichnis der bis-her in Krain beobachteten Grofi-schmetterlinge. (Schlufi.) — Prof. A. Paulin: Der k. k. Botanische Gartenin Laibach. — Referati: Zabukovec Janez, Zgodovina župnije Slavina (dr. Josip Mantuani). — Dr. Franc Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku (dr. Gruden). — Fr. Tućan, Oblike površja na karbonatnih kameninah v kraških krajinah (F. S.) — Zapiski: L. Pintar, Imenoslovne črtice. 1. Steha-n j a vas. — Dr. Fr. Kos, O najstarejših Turjačanih. — Društveni vestnik. Imenovanja. — Novi člani »Muzejskega društva«. — Izredni občni zbor »Muzejskega društva«.
ZALOGA AMERIK. PISARN. OPRAV „JERRY"
Registraturne omare od 50 K :: naprej. ::
Cenik zastonj
THE REK C0t
1 Hotel pri Malica. Telefon št. 38.
t učencu llM!(l
in glavno učenje je podkovstvo, sprejme takoj pod ugodnimi pogoji: JANEZ LESAR, kovač v mbnicf.	3962
Stalni krajevni apnti
zmožni nemščine sc sprejmejo ali pa nastavijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih srečk v Avstro-Ogrski. Ponudbe pod »Merkur«. Brno, Neugasse 20.
P. n. gostom, prijefeljem in znancem kličeva
srečno is veselo novo loto!
Pri tej priliki se vsem posetnikom hotela »Bellevue« za izkazano zaupanje ob času najinega vodstva najprisrčneje zahvaljujeva, ter prosiva za nadaljno naklonjenost najini restavraciji v Ljubljani, Sodna ul. 6. Z udanim spoštovanjem
©
cr©=)	K®"
Vsem svojim cenjenim naročnikom, prijateljem in znancem vošči iz dna srca	3991
srečno novo leto
proseč jih i v bodoče dosedanjega zaupanja in naklonjenosti.
Ivan Mohorič,
Sv. Petra cesta štev. 28.
asall1[(5
novo (ctol
ctfci
f јн6?јаиа
o
FffANC
шш
SIN
nanufaktnrna veletrgovina
v Ljubljani
mestni trg St. 22 in 23.
18161 Harodno podjetje. Hlzke cene. Solidna p^režba.
hripavost, katar in zaslizsnje, krCnl In
oslovski kaJelj slastne
Kaiserjeve prsne Karameles iS ,
£л.г/-> notarsko poverjenih izpričeval od zdravnikov OUOU ;n zasebnikov иијатбпје gotov nspoh. Izredno prvjetni in slastni bonboni.	•10«»
Zavoj 20 in 40 vinarjev. Ovojček 60 vinarjev.
vVodalalo iili v Ljubljani lekarne: Ubald pl. Trnkoczy, Bihard
Ženim m neveste I Poročne prstane
kakor tudi drugo zlatnino priporoCa po nizki ceni
DUNAJ
LONDON
PARIŠ
RIM
3380
РР"* MASTI N
ki se dobiva pri vsakem trgovcu. Svetovnoznani doktorja pl. Trnkćczyja kranjski redilni in varstveni prašek za živino. Na razstavah je dobil prve medajle, od živinorejcev na tisoCe zahvalnih pisem. Dobiva se po pošti, najmanj pet zavojev za 2 K 70 v.
niimniia Irrpma I)rez mašč-obe, lepotilo prve vrste, je najboljšo in najuspešnejše uniupija ААСШа sredstvo za odstranjenje vsakovrstnih kožnih napak, kakor so pege
izpuščaji, lišaji, mozoli itd. Mali lonček K 1-20, veliki lonček K 2-—. niimniia mi flor rožnat, bel in creme, daje licu svežo in posebno sijajno mladostno иишрца puucl polt, in je popolnoma neškodljiv. Škafulja 1 K 50 v.
Pooifldfl Z3 rast las krePl lasiSCe in zabranjuje izpadanje l&s. Lonček 1 K 20 v. OsipalO Prašek za otroke in odrasle, vojake, turiste. — Karton 30 vin.
Mazilo zoper ozebline. fo^n^cTs Kozeblinc" ~ Lon5ek z navodom 0 rabi
Otroško mazilo 1е l\ Z ožul^enimi mesti- — Lonček z navodilom 40 vinarjev,
Lekarna 1rnk6czy, zraven rotovža, v Ljub'j an i.
Razpošiljanje po pošti. — Prva največja ekspertna tvrdka. — Preizkušeno lekarniško blago Drogerijske cene. — Mastim za živinorejec. — Telelon 190.	3481
Si 42530.
Razglas
o
v*ro*aja)o jih v Ljubljeni
Anšmk. 3jr O. Piocoli. -	..
Iikic Mr Pb .Je. Ciamar. An t. Kane. dioscrija; I>. Cvancara •hVgerija -Adrija". - Ukane na deželi: Bauiol Pire, Idrija. - »"—z----- .....Г>. Andnjancie, >.ovo Mesto. Jt
J Aerstnan«. Novoniusto. <> Andnjancic, .Novo Mesto. Jur o" Vipa*.;(. Milan \Vacba. Metlika. A. Eoblok. Radovljica. Hin£»' Brilli. Litija. Karol Snvnik. Lokama pri Sv. Trojici. it- Baoearoieb. Postojna. Joe. Moonik, Ivamnik. E.

Zeleznato Kina
Mkarja Piccolija v Ljubljani, Dunajska cesta
c. V o kr. dvornega založnika, papeževega dvornega založnika,
vsebuje potrebno množino železa, v uasp rotju z drujjimi žeieznatimi Kina vini, katera vsebujejo samo toliko železa kot navadna namizna vina in vsi od ie °ra nimajo nikake zdravilne vrednosti. To dokazuje več kemičnih analiz kakor tudi ona, ki so je izvršila na zahtevo c. kr. ministrstva za notranjo zadeve v Gradcu leta 1910.
ZeJeznato vino lekarja Piccolija ojači slabokrvne, nervozne, vsled bolezni oslabele osebe, blede, drobne in slabotno otroke.
V; literska steklenica K 2'—. 3 steklenice K 6-60, poštnina in poštni zavoj fvanko.
se sprejme takoj ali pozneje pri tvrdki
AD0LF HAUPTMANN = a naslednik
v Ljubljani.
3708
lfe
iisa
z gospodarskim poslopjem in velikimi kletmi in skladišči, za vsako veleobrt pripravna se pod zelo ugodnimi pogoji proda. — Ponudbe pod „prillxa" na upravništvo „Slovenca",	3789
Fr. Z. Zajec, Ljubljana, Stari trg 26.
Pošiljam cenike brezplačno.
Kot kuharica
I2£e službe V kuhinjskih in gospodinjskih delih dobro izurjeno dekle, najraje h kakemu gospodu duhovniku na deželi. Sprejme tudi službo h i š i n e. — Ponudbe pod nti upravo lista pod Si. 500.	3787
рааааБатББББппаа
I N. Kocjan I
n li Petra cesta 28. llapli M telit □
D	n
g izdelovanje vsakovrstnih naj- jj
° modernejših steznikov, oprs-	°
g nikov, životkov, ravnođržalcev,	R
g trebušnih pasov, po navodilu	g
D 11 99- zdravnikov. 3o86	D
n :•: Posebno sobo za pomerjanje. :■: [j o popravilo se radovolloo sprejemajo, d
аасзас^асгааасзсзсзсзсзсзсза
zverižicozasanio кголПО.
Vsled nakupa velike zaloge ur, razpošilja šlezijska tovarna: 1 prekrasno pozlačeno 36 ur idočo precizijsko-an-ker-uro z lepo verižico za samo K 2"20, ter 31et-nim pismenim jamstvom. Pri nakupu 3 kosov cena K 6-—, 5 kos. K 9-—. Pošilja proti povzetju
prusko - šlezijska izvozna tvrdka
A.Gdb8 Krskow 340.
Za neugajajoče denar nazaj. 3734
Naznanilo otvoritve.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril z novim letom
trgovino s steklom
porcelanom, suetilkami, zrcali, podobami in okviri.
Vsa v steklarsko stroko spadajoča dela se bodo točno, solidno in
po najnižji ceni izvršila Za obilen obisk se priporoča velespoštovanjem
Maks Tušek, Ljubljana, Stari trg 28.
Pobiranje pasjega davka za 1912. leto pričelo se bode z 2. dnem januarja 1912.
Ta davek plačati je v okrožji ljubljanskega mesta od vsakega psa, izitnsi od psov, kateri so za varstvo osamljenih posestev neobhodno potrebni.
Lastniki psov naj si preskrbe za to leto veljavnih pasjih mark, najkasneje do 20. dne februarija 1912 pri mestni blagajnici proti plačilu
8 kron.
Z ozirom na § 14. izvršilne naredbe o pobiranju pasjega davka, opozarjajo se lastniki psov, naj pravočasno vplačajo takso, ker bode polovil konjač od 20. februarija 1912 nadalje vse one pse, kateri se dobe na ulicah brez veljavnih mark.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 28. decembra 1911.	397C
Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik:
Laschan 1. r.
hranilnica kmečkih
občin v Ljubljani
v hiši Zadružne zveze, Punajska cesfa 32
nasproti Bavarskemu dvoru.
Penami promel ofl l. marca flo 51, decembra okroglo 3,000.000 k
Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne ter jih obrestnje po 4'A °h, katere pripisuje vsakega pol leta h kapitalu tako, da prejme vložnik od vsakih vloženih K 100*— čistih 4'30 na leto brez odbitka rentnega davka.
V/ožne knjižice drugih denarnih zavodov spre-jema kot gotov denar ter se pri prenosih obrestovanje ne prekine. Denar in knjižice se lahko pošiljajo po pošti.
Devinkalacije in nove vinkulacije oskrbi hranilnica sama.
Posojila na zemljišča daje proti amortizaciji qa vsak pnljubeo načrt po 5°/o.
Za varnost naloženega denarja jamči 21 kmečkih občin z vsem premoženjem in z vso davčno močjo.
Izguba naloženega denarja je nemogoča, ker
je po pravilih, potrjenih po c kr. deželni vladi izključena vsaka špekulacija in je denar v hranilnici popolnoma varno naložen.
Hranilnica se torej priporoča za nalaganje pupiiarnega denarja zlasti častitim župnim uradom in slavnim občinskim zastopom. \ ж,\
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urcdiifk: MIha MoSkerc.