mmassamm ZAVAROVALNICA SAVA Centrala: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 19/1 Poslovne enote: CELJE, ČAKOVEC, JESENICE, KOPER, KOPRIVNICA, KRANJ, KRŠKO, MARIBOR, MENGEŠ, MURSKA SOBOTA, NOVA GORICA, NOVO MESTO, POSTOJNA, TRBOVLJE in LJUBLJANA s poslovalnicama Zagreb in Rijeka ■ DELAVSKA ENOTNOST Ijl. NOVEMBRA 1970 — ŠT. 44 — L. XXVII I Tehten dogovor o najbolj perečih nalogah Intervju DE s tajnikom RSZSS, Jožetom Maroltom o občnih zborih osnovnih organizacij Smo v obdobju intenzivnih priprav za občne zbore osnovnih organizacij; ponekod so to delo že opravili, večina občnih zborov bo prihodnji mesec, nekateri pa veijetno tudi še v januarju prihodnjega leta. Kako potekajo priprave za te zbore in kakšne so njihove značilnosti — o tem smo se pogo-vaijali s tajnikom RS ZSS Jožetom Maroltom takole: VPRAŠANJE: Kako ocenjujete priprave za občne zbore naših osnovnih organizacij? v kranjskih “1NDIKATIH: finski sindikalni svet Kranju proučuje po-?0Je gospodarjenja v Le|ovnih organizacijah možnosti bodočega razvoja — .J^njski občinski sindikalni iJ.si je zadal pomembno na-Uiat' h°teč ugotoviti, kakšen je tudj^i’ socialni in s tem [n/1 družbeni položaj kranj-1 “daljevanje na 7. strani) yitka linija -llr% zdravja 'OGURT redi uuiiim HIBAH ODGOVOR: Ti zbori niso nekaj izrednega v dejavnosti sindikatov kot celote; so predvsem organiziran, deloven dogovor o že prehojeni poti in o bodočih nalogah. Letos sovpadajo z zelo razgibanimi dogajanji v naši družbi, pa tudi z zelo razgibano dejavnostjo sindikatov. Ta razgibanost naše organizacije je pogojena predvsem z letošnjo konferenco Zveze sindikatov Slovenije, na kateri smo sprejeli program naših političnih ciljev in nalog, ki postaja vse (Nadaljevanje na 3. strani) za inboU Trenutek vsakdanjosti v flirsko-bistriškem Lesonitu - Foto: A. Agnič gvrst0 posta'* melbrosia®_____________ _________atd, Ljuhij««« Nebi šlo hitreje? Svet za tekstilno, usnjarsko in obutveno industrijo pri RO sindikata delavcev industrije in rudarstva o možnostih za uresničitev političnih ciljev in nalog slovenskih sindikatov Svet za tekstilno, usnjarsko in obutveno industrijo pri RO sindikata delavcev industrije in rudarstva je na zadnji seji razpravljal o osebnih dohodkih, regresih za dopuste in višini nadomestil za bolezenske izostanke, da bi se tako vključil v proučevanje možnosti za uresničevanje političnih ciljev in nalog slovenskih sindikatov, sprejetih na II. konferenci junija letos. Izhodišče za razpravo je pomenila obširna analiza, ki jo je pripravil Jože Sintič, strokovni sodelavec republiškega odbora. (Nadaljevanje na 2. strani) V OKVIRU Kdaj in kakšno izobra- ževanje? „Ni vprašanje, ali nam je potrebno več ali manj izobraževanja. Vprašamo se lahko samo, kakšno izobraževanje nam je potrebno in kdaj nam je potrebno. Smo v čudnem položaju: zavedamo se, da je rutinerstvo v našem delu nezdružljivo s prizadevanji, da v politično delo vnesemo globlja spoznanja, pa vendar je danes družbeno-politično izobraževanje slabše organizirano kot pred leti, ko ni bilo tako zelo potrebno, kot je danes. “ Otirali smo del razmišljanja predsednika RS ZSS Toneta Kropuška na zadnji seji predsedstva slovenskih sindikatov. Ta seja je pomenila še en korak naprej v stalnih prizadevanjih naše organizacije, da z izobraževalnim delom usposobi članstvo za sprejemanje takšnih odločitev, ki bodo najbolje ustrezale njegovim koristim in potrebam. Predsedstvo je namreč sprejelo sklep, da bo Zveza sindikatov Slovenije dala pobudo za družbeh dogovor o izobraževanju odraslih, ki naj bi uskladil prizadevanja različnih dejavnikov na tem področju, poenotil programiranje izobraže- valnega dela, poskrbel za potrebno literaturo in seveda uredil tudi njegovo financiranje. Na občinski ravni pa naj bi bili pobudnik za tak družbeni dogovor občinski sindikalni sveti. Predsedstvo slovenskih sindikatov je o istem vprašanju ražpravljalo decembra leta 1968, ko je začrtalo osnove sistema in programa za izobraževanje sindikalnih delavcev. Takrat je naročilo občinskim sindikalnim svetom, da izdelajo svoje izobraževalne programe in da vplivajo na samoupravne organe, da v interni zakonodaji delovnih organizacij opredelijo potrebo po izobraževanju in da hkrati predvidijo tudi sredstva za ta namen. Kar zadeva našo organizacijo, lahko rečemo, da so ti sklepi bili v veliki meri tudi uresničeni. Malo je občinskih sindikalnih svetov, ki izobraževanju sindikalnega aktiva niso posvetili ustrezne pozornosti, pa tudi znatnega dela svojih sredstev - skoro petine. V celoti je Zveza sindikatov Slovenije dala lani za izobraževanje še enkrat toliko sredstev kot leta 1968; v zadnjih dveh letih je za ta namen porabila kakih 500 milijonov starih dinarjev oziroma 6 % celotne sindikalne članarine. To niso majhna sredstva, lahko pa se vprašamo, ali so res dala tudi optimalne rezultate? To je temeljno vprašanje, na katero lahko da zadovoljiv odgovor samo dobro koordinirano delo vseh tistih dejavnikov in ustanov, ki so poklicane, da ga opravljajo - seveda ob nadaljnji vsestranski politični in materialni podpori naših organizacij. MILAN POGAČNIK |J 7 DNI V SINDIKATIH Predsedstvo RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti je minuli ponedeljek razpravljalo med drugim o predlogu družbenega dogovora o izhodiščih za izvajanje in financiranje •zdravstvenega varstva v letu 1971 in o stališčih izvršnega odbora RIS o financiranju šolstva v naslednjem letu. Razen tega so bili člani seznanjeni s predlogom ekonomske politike in izhodišče za zbiranje ter porabo sredstev za kritje splošno družbenih potreb za leto 1971, ki ga je IS poslal Skupščini SRS. O razpravi in stališčih bomo poročali v naslednji številki. LJUBLJANA © NA LINIJI 323-554 CELJE Minuli petek se je na svoji redni seji sestal medobčinski odbor sindikata gradbenih delavcev Celje v Velenju. Sejo je pripravilo gradbeno podjetje Vegrad iz Velenja. Posebno pozornost so na seji posvetili devetmesečnim obračunom gradbenih podjetij in izvajanju samoupravnih sporazumov. Iz podatkov, ki jih je pripravila posebna analitska skupina, je bilo razvidno, da gradbena podjetja celjskega območja s vso resnostjo uresničujejo sporazume in da težijo za čimbolj-šimi poslovnimi uspehi. MILAN BRECZL SLOVENSKA BISTRICA Izvršni odbori osnovnih sindikalnih organizacij v občini Slovenska Bistrica se pripravljajo na občne zbore na področnih posvetovanjih, ki jih organizira ObSS. Težnja je, da bi na občnih zborih ocenili dosedanjo konkretno akcijsko pobudo svojih sindikatov, sprejeli pa tudi zelo konkretne programe. Med drugim se bodo zavzeli za najnižji osebni dohodek 800 N-din, toda hkrati bodo poskušali oceniti, ali so že dosedanji napori temeljili na skrbi za večjo produktivnost dela, modernizacijo proizvodnje, skrbi za prekvalifikacije in izobraževanje delavcev. V. H. KOPER Obalni sindikalni svet Koper je s pismom seznanil osnovne organizacije v občini Koper s prizadevanji Zveze kulturno-pro-svetnih organizacij Koper, da bi se čim več delavcev aboniralo na gledališke in koncertne predstave gostujočih poklicnih ansamblov. Vstopnica naj bi abonenta veljala 5 N-din, prav toliko pa bo k ceni vstopnice dodala ZKPO Koper, sindikalne organizacije pa 5 oziroma 10 N-din. Obalni sindikalni svet bo prispeval denar za tiste delavce oziroma sindikalne organizacije, ki iz svojega lastnega žepa ali sindikalne blagajne niti takega prispevka ne bi zmogli. K. C. TRBOVLJE, VELENJE PREDSEDNIK NA OBISKU V minulih dneh je predsednik RS ZSS Tone Kropušek obiskal Trbovlje in Velenje. V Trbovljah se je udeležil sestanka organizacije ZKS v Termoelektrarni, na katerem je bilo govora o aktualnih vprašanjih v zvezi s povezovanjem slovenskega elektrogospodarstva pa tudi o razlogih za odcepitev termoelektrarne od Elektrogospodarstva Maribor. Komunisti Termoelektrarne so tovarišu Kropušku odkrito našteli vzroke in razloge za odcepitev, predsednik pa je nato v svoji razpravi posebej podkrepil potrebo, da s samoupravnimi in družbenimi dogovori slednjič le organiziramo elektrogospodarstvo na takšni osnovi, da bodo zajamčene gospodarske in samoupravne koristi in pravice vsakega kolektiva, zlasti pa družbene skupnosti kot celote. - V Velenju je predsednik RS ZSS obiskal najprej rudarje in se z njimi pogovarjal o načrtih za nadaljnji razvoj rudnika lignita. Tone Kropušek pa se je udeležil tudi razširjene seje tamkajšnjega občinskega sindikalnega sveta, ki je razpravljalo o nalogah in akciji sindikatov pri uresničevanju stabilizacijske politike našega gospodarstva. M. L. ZAOSTAJANJE ZA RAZVOJEM Za večjo socialno varnost zaposlenih Prvi konferenci celjskih sindikatov na rob Na razširjeni seji predsedstva Republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije -bila je minuli torek - so obravnavali priprave na III. kongres sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije, v drugi glavni točki dnevnega reda pa so sprejeli stališča do tez o zunanjetrgovinskem sistemu. Pri obravnavi prve točke dnevnega reda so se člani predsedstva zedinili, da bodo podprli predlog, naj bi bil III. kongres tega sindikata v novembru prihodnjega leta ali še kasneje. V pripravah na ta kongres pa bi morali posvetiti vso pozornost zlasti naslednjim trem skupinam problemov: statutarni odnosi, metode dela in organizacija delovanja v sindikatih. Očitno je namreč, da se organizacija ne razvija v enakem ritmu, kot to velja za družbeno-ekonomski razvoj, da zaostaja za tem razvojem, zavoljo česar tudi ne more biti dovolj učinkovita. O stališčih predsedstva RO sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije bomo še poročali. V zadnji številki DE smo že poročali, da je prva konferenca celjskih sindikatov sprejala akcijski program v zvezi z uresničevanjem dokumenta o političnih ciljih in nalogah slovenskih sindikatov na območju te občine. Ker v tem programu celjski sindikati pripisujejo posebno pozornost skrbi za večjo socialno varnost zaposlenih, naj tokrat nekoliko podrobneje spregovorimo o tem. rale na stališče, ki gaje sprejela ko|'' ferenca celjskih sindikatov. Stališč pa je povsem nedvoumno: ..Odgovorni ljudje in organizacij* znotraj kolektivov so imeli pet časa za priprave na uresničitev tet' nje delavcev, da se njihov tedensN delovni čas skrajša od 48 na 42 Počasnost, ki jo povzročata pre“’ vsem lagodnost in premajhna zavz*' tost odgovornih, se v glavnem odi®' ža na ramenih delavcev. ZAtu CELJSKI SINDIKATI ZAVZEMA' MO ODLOČNO STALIŠČE, Pf NIKOMUR NI MOGOČE PODAH Sevati prehoda na 42-urn1 DELOVNI TEDEN V TEM SM' SLU, DA BI TO STORIL SELE v LETU 1971“ ; inies ; ' P —8 ribnica y ZAKONODAJNA POBUDA SINDIKATOV Nadomestila za čas bolezni tu%.V%,%VV%.%1'%,VV%1V%.%.%VV VELEBLAGOVNICA M Ljubljana 4 v * * * \ priporoča potrošnikom hiter, sodoben in cenen nakup vseh potrebščin za sebe, za družino, za dom in za gospodinjstvo potrošnikom nudi blago na obročno odplačevanje za tuje kupce je v hiši menjalnica Potrošniki lahko izbirajo blago v poslovalnicah: TRGOVSKA HIŠA, Ljubljana, Tomšičeva 2 BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, Ljubljana, Wolfova 1 KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana, Čopova 7 BLAGOVNICA NAMA, Škofja Loka BLAGOVNICA NAMA, Kočevje TEHTEN DOGOVOR O NAJBOLJ PEREČIH NALOGAH P° STOPINJAH PRIPOROČILA SINDIKATOV O NAJMANJŠEM ZASLUŽKU 800 DIN ZA NORMALNO DELO V Rednem delovnem času Kranj: na najboljši poti ^ izjave STANETA BOŽIČA, predsednika ObSS Kranj: »Sindikati v Kranju smo uspeli v zahtevi, da je bila v resolucijo o gospodarskem in družnem razvoju naše občine kot ena izmed glavnih nalog vnesena tudi' Odgovornost občinske skupščine, da zagotovimo v občini najmanjši zaslu-Zek 700 din mesečno. Manj kot toliko je na začetku leta zaslužilo 8% st ?ca?0slenih a*‘ kakih 1600 ljudi, medtem ko je manj kot 800 din prejemalo >!i , 0//° zaposlenih ali približno 3100 delavcev. Podatki za september letoš-® j|JJega leta kažejo, da manj kot 800 din mesečno zasluži le še 1250 delavcev. °dim, da bo večina izmed njih do novega leta presegla to mejo. Ne glede J1.® izpolnjevanje te naše naloge pa nas čaka druga, prav tako neodlož-Jlva skrb: poskrbeti bo treba za boljše vrednotenje kvalificiranega dela, va vsaj približno izenačenje zaslužkov teh ljudi s tistimi, kot bi jih imeli, Ce bi delali v tujini, če tega ne bomo storili, lahko ostanemo brez ljudi!« i*0 uradnih podatkih je bilo marca letos v kranjski občini za-P°slenih skupno 21.679 delavcev. Nekako 8 % izmed njih je tedaj ^lužilo manj kot 700 dinarjev mesečno; 15 % od vseh zaposlenih c, 1)3 Je prejemalo do 800 din na mesec. Odtlej so se razmere seveda ali Precej spremenile. Kako, v kakšno smer? Za odgovor na vprašanje zaprosili predsednika kranjskih sindikatov Staneta Božiča. .SINDIKAT NAJBRŽ NI EDINI ODGOVOREN!" f ^Tovariš predsednik! Marsikje je ^ VjfCyV 4u mišljenje, da boj za zagoto-v .'Minimalnega zaslužka pomeni ifter Vrst' socialno vprašanje, s či-naj bi se ukvarjali predvsem sin-'• Slišati pa je, da v kranjski ob-"a te zadeve gledate drugače." J kraj,* £ačctku letošnjega leta smo se r 'h bi s’n(hkati močno angažirali, ti laj, ' v.vseh delovnih organizacijah 5 iin pV1*' minimalni zaslužek 700 J tU,j !ede tega so bile razmere še 5 PorijL..r'tične v nekaterih večjih / v denimo v Tckstilindusu in i. j kako ' Naša akcija se je časovno ne-{ ,s sestavljanjem načrtov 5! btu kranjske občine v letošnjem /j cije’ °f>roma z oblikovanjem resolu-t ker , 'Cl)1 razvoju. Prav zaradi tega, / ^ sk k v siu^ikatili prepričani, 5 i 0scbnrb Za zagotovitev minimalnega f Hitj >C^a. dohodka ne more pome-( naloge sindikatov, ampak j| svoin na. izpolnitev takega cilja s J skUD-vP°litiko vpliva tudi občinska / Sej j! ,'na. smo na eni izmed njenih / stopiti z zahtevo, naj bi žago- t tovitev najmanjšega zaslužka 700 din za normalno delo v rednem delovnem času pomenila eno tistih nalog, ki jim skupščina mora določiti poseben pomen tudi v resoluciji bodočega razvoja. Našo zahtevo smo seveda vsestransko utemeljili, odborniki pa so našemu stališču prisluhnili in ga sprejeli. S tem, nemara precej dolgim pojasnilom, hočem povedati, da kakršnakoli akcija zelo hitro izgubi sindikalni prizvok, če jo sindikat pred pristojnimi organi dokumentirano utemelji in si zagotovi tudi njihovo pomoč. V našem primeru gre tudi za to, daje skupščina sklenila, da bo poslej pogosteje obravnavala problematična podjetja, kot pravimo." SE ZA 1250 DELAVCEV GRE! „To, o čemer govorite, je prav gotovo poučno, predvsem pa spodbudno. Toda: ali so bili doseženi tudi konkretni premiki in kakšni so bili? “ „Podatki kažejo, da je septembra manj kot 800 din zaslužilo le še 1250 delavcev; marca pa jih je bilo kakih 3100, V Iskri so, denimo, imeli v marcu 1159 delavcev, ki so prejeli manj kot 800 din, septembra pa le še 515. V Tckstilindusu so do 800 din v septembru izplačali 358 zaposlenim, marca pa kar 998 delavcem. Za podobne premike gre tudi v drugih podjetjih. Povsem pa so odpravili zaslužke pod 800 din v IBI in v Cestnem podjetju. Glede na razpoloženje po kolektivih, njihovo trenutno stanje in možnosti bi si upal tudi trditi, da bo večina tistih, ki zdaj še zaslužijo manj kot 800 din do novega leta dosegla to mejo." „Čemu vse pa bi po vašem mnenju pripisali vzroke teh sprememb? “ „Z ene strani gre za to, da smo sindikati z nastopom pred občinsko skupščino vplivali na to, da se je ustvarilo primerno razpoloženje. Naslednji vzrok pa vidim v tem, da smo sindikalni delavci obiskali podjetja, kjer so imeli največ delavcev z nizkimi zaslužki. Zahtevali smo, da morajo biti osnovne organizacije sindikata obveščene o vsakokratnem stanju, da morajo terjati od strokov-nili služb in od samoupravnih organov, da proučijo vzroke, zakaj posamezniki ne morejo zaslužiti vsaj 800 din v rednem delovnem času. Pri tem nismo nikjer naleteli na očitke, da sc vmešavamo v poslovanje podjetij, ampak so povsod našo pobudo ugodno ocenili." ZA BOLJŠE VREDNOTENJE KVALIFICIRANEGA DELA „Za konec še to-le; ali in v kakšnem smislu je akcija za zagotovitev najmanjšega zaslužka 800 din vplivala na spremembe v razponih osebnih dohodkov? “ „Kar zadeva zaposlovanje delavcev, zlasti pa še kvalificiranega kadra, je tudi naša občina vse bolj izpostavljena vplivom, rekel bi, celo konkurenci iz inozemstva. KV delavec tamkaj zasluži vsaj 100% več kot njegov tovariš brez kvalifikacije; pri nas znaša razlika le 20 do 30 %. Ce nočemo ostati brez sposobnih kadrov, moramo tudi v naših razmerah doseči, da bodo kvalificirani delavci zaslužili enako ali vsaj približno toliko kot v tujini. Pot do tega cilja vodi prek bolj programiranega dela in skozi prestruktuiranja gospodarstva. Ce smo sindikati opravili del svoje dolžnosti s tem, da bo ljudem poslej zagotovljen vsaj potrebni minimum, moramo zdaj odločno zahtevati, da bi govorjenju o izboljšanju gospodarjenja na vseh ravneh sledila tudi učinkovita de janja, najprej pa boljše vrednotenje kvalificiranega dela." MILAN GOVEKAR (Nadaljevanje s 1. strani) . bolj prisoten v delu vseh naših osnovnih organizacij. Mimo tega pa to razgibanost pogojuje tudi program stabilizacije našega gospodarstva in z njim povezana izhodišča za ekonomsko politiko v prihodnjem letu, do katerih moramo zavzeti svoja stališča. Lahko rečem, da so priprave za občne zbore naših osnovnih organizacij bile organizirane zelo temeljito. Občinska sindikalna vodstva so skupaj z vodstvi osnovnih organizacij ocenjevala uresničevanje naših političnih ciljev in nalog, hkrati pa so se dogovarjala, kako postaviti na občne zbore najbolj pereča vprašanja delovnih organizacij in kako ta vprašanja urejati. Pokazalo se je, da v naših osnovnih organizacijah zares ne manjka pripravljenosti in zavzetosti za poseganje v najbolj pereča vprašanja našega članstva. VPRAŠANJE: O katerih vprašanjih je v pripravah za občne zbore največ govora? ODGOVOR: Povsod je v ospredju vprašanje gospodarjenja. Ugotavljamo trezno, realno kritičnost našega članstva do vsega tistega, kar nas odmika od ciljev, ki smo si jih zastavili z družbeno in gospodarsko reformo. Ob tem, ko se zavzemamo za sistemsko ureditev raznih vprašanj, pa se naše članstvo zaveda, da bomo večino stabilizacijskih ukrepov morali uresničevati znotraj delovnih organizacij, kjer se bomo prav tako morali vrniti na načela reforme. V razpravah o teh dogajanjih ni panike, ni nerealnih zahtev, upravičeno pa naše članstvo zahteva večjo odgovornost in večji red na vseh frontah našega družbenoekonomskega življenja. Delovni ljudje razumejo, da kot družba ne moremo porabiti več kot resnično zmoremo; podpirajo samostojnost delovnih organizacij pri delitvi ustvarjenega dohodka, ogorčeni pa so zaradi posameznih ekscesov v tej delitvi. Kar pa je še posebej pozitivno je to, da povsod iščejo možnosti, kako z boljšim gospodarjenjem, z boljšim delom doseči večji dohodek, na vsak način pa takšen dohodek, na podlagi katetega bi tudi najnižji osebni dohodki za redno delo ne bili izpod 800 dinarjev. VPRAŠANJE: Kako pa članstvo ocenjuje stanje na področju samoupravljanja? ODGOVOR: Tudi samoupravni odnosi sodijo v vprašanja, ki so v ospredju priprav za občne zbore. Marsikje je slišati zelo kritične ocene delovanja samoupravnih organov. Tisto, kar je zapisano v notranji zakonodaji raznih delovnih organizacij in to, kar se v teh organizacijah resnično dogaja, je marsikje nekaj zelo različnega. Tu potem upravičena kritika ne leti samo na samoupravne organe, temveč tudi na osnovno organizacijo sindikatov, ki ni ustrezno intervenirala. Nasploh pa bi lahko dejal, da ljudje obravnavajo samoupravne odnose z resnično zavzetostjo predvsem zato, ker se zavedajo, da je učinkovito samoupravljanje tudi najboljša garancija za dobre poslovne rezultate, s tem pa tudi za boljši materialni položaj vsakega posameznika. Prepričan sem, da bodo te razprave o različnih vprašanjih samoupravljanja pomenile tudi pomemben prispevek v pripravah za II. kongres samoupravljavcev Jugoslavije. VPRAŠANJE: Kako pa je z vprašanji kot so stanovanjska politika, zdravstveno zavarovanje, izobraževanje, rekreacija itd.? ODGOVOR: To so vprašanja, s katerimi se v sindikatih stalno ba-vimo in zato so zelo prisotna tudi v pripravah za občne zbore naših osnovnih organizacij. Vse kaže, da članstvo sprejema stališča, ki jih je do teh vprašanj zavzela naša letošnja konferenca. Še več - opažamo, da članstvo ta stališča ustvarjalno prilagaja svojim konkretnim razmeram, pa tudi spremembam, do katerih prihaja v.zvezi s programom stabilizacije. Dodal bi še to, da ljudje veliko pričakujejo od svojih sindikal-• nih organizacij in da kažejo veliko zavzetost za urejanje najbolj perečih vprašanj, čeprav se hkrati zavedajo, da to ne bo niti lahka niti enostavna naloga. Od tod tudi dejstvo, da izboru novih vodstev osnovnih organizacij povsod posvečajo izredno pozornost. To je vsekakor pozitivno, saj bodo ta vodstva morala znati ne samo oblikovati stališča svojih organizacij do posameznih vprašanj, temveč ta stališča tudi uresničiti s konkretnimi akcijami. VPRAŠANJE: Kako pa ocenjujete programe, ki jih osnovne organizacije pripravljajo za svoje bodoče delo? ODGOVOR: Za predloge programov, ki so pripravljeni za občne zbore, bi lahko nasplošno rekel, da so realni in konkretni. Ne gre za načelno postavljanje raznih nalog, temveč za spreminjanje konkretnih razmer v delovnih organizacijah. Tu opredeljujejo nosilce posameznih akcij, pa tudi roke, do kdaj je treba kaj storiti. VPRAŠANJE: Za konec še to: • kaj pričakujete od teh občnih zborov? IIUD ST POHIŠTVO ODGOVOR: Prepričan sem, da bodo občni zbori okrepili bazo naše organizacije, da bodo naše osnovne organizacije postale res tisto, kar njihovo članstvo od njih zahteva. Hkrati s tem pa bodo ti občni zbori gotovo opozorili tudi na vprašanja, ki jih bomo morali učinkoviteje urejati v občini in republiki. Skratka -od njih lahko pričakujemo realno sliko hotenja našega članstva, to pa bo potem močno vplivalo tudi na usmeritev sindikalnega dela izven delovnih organizacij. M. P J Atlasi la delovnih organizacij Slovenije KAJ NAJ DELAJO Uredniški odbori? 7, ca ig. ^ icveHi1 V Sloveniji izhajajočih glasil delovnih organizacij je razsikava, ki jo _ o 3 klanjs,i ,, -,;i~ xt~___________ _ „ . o ---;— • Mi* pt* v-m t uitumaivcga uuuvjiu ^ °%or 0rganizacija Zveze sindikatov. V dveh primerih imenuje uredniški za pridobivanje avtorjev in tudi sami pišejo v glasilo. Ne na prvo pa nem. delu in opravljanju najrazličnejših funkcij v delovni organizaciji mora misliti rta bralne svrtieva olacila in T: .. _____ ^ajo ■ 6,7 s srednjo izobrazbo 331 Ko ^ nižj° izobrazbo 135 članov ali 16,3 %. S (je Prizadevamo s serijo sestavkov o ugotovitvah raziskave „Vsebina ^ve{an°Vnih organizacij Slovenije" nakazati nadaljnje ukrepe in korake za N|>Of0^c učinkovitosti te vrste tiska, se obračamo tudi na člane uredniških ^Miske Njihovo vlogo vidimo predvsem v vodenju in usmerjanju pro-^ Politike glasil. Po^be^ D°BER UREDNIŠKI ODBOR? lo^Mijo odbor pomeni za glasilo delovne organizacije to, kar X 'Jo v ra,,-?loveka njegova čutila. Njegovi člani so namreč s svojo prisot-l!le5na f t-i"1« strokovno-vodstvenih službah ter organih samoupravljanja utila" glasila. Uredniku lahko sproti „sporočajo“, kaj se v delov- . .7 ~ -r--.-j~.j- ' J. J'111 v utiuvin uigaiuzaciji mora msliti na bralce svojega glasila in svetovati uredniku, kaj vse bi v določenem času sodilo v objavo. Hkrati pa mora z lastnimi prispevki uredniku lajšati zbiranje gradiva in z lastnim pisanjem v glasilu biti zgled drugim sodelavcem. Posebnega pomena za uspeh glasila, uredniškega odbora in urednika pa je, ali se objavlja res samo tehtne sestavke. O tem težko razsoja samo urednik! zlasti če razmere ne omogočajo stalnega spremljanja dela strokovno-vodstvenih služb in organov samoupravljanja. Zato je priporočljivo, da člani uredniškega odbora urednika sproti opozarjajo, na kaj naj bo pri vsakem planiranem sestavku posebej pozoren in kdaj naj bo posebno kritičen. Laže se je namreč izogniti morebitnemu nesporazumu med uredništvom in avtorjem, ko urednik avtorja šele nagovarja za sestavek ali sestavek obdeluje za objavo, kot potem, ko z objavo pride do konflikta in vroče krvi. Zato je priporočljivo, da se član uredniškega odbora pripravi na napovedano sejo in za vsak predlagani sestavek tudi uredniku pove, na kaj naj bo "AVSKA enotnost — ujm 21. NOVEMBRA 1970 pozoren, kje naj dobljene podatke preveri, koga utegne sestavek prizadeti itd. Hkrati pa je koristno, da urednik sporne sestavke posreduje članom uredniškega odbora že poprej, da pridejo na sejo z že izoblikovanimi pomisleki, pripombami in predlogi. Res je sicer, da ima vsak član delovne skupnosti pravico objaviti sestavek, ki je v skladu z zakonskimi predpisi. Toda nič ni bolj neprijetnega, kot v glasilu voditi dolgotrajno polemiko v slogu „ti mene - jaz tebe". Glasilo delovne organizacije ni sredstvo za spodbujanje sporov med zaposlenimi pa tudi ne tako imenovana pralnica umazanega perila. KOGA TOREJ IZVOLITI V UREDNIŠKI ODBOR? Če naj uredniški odbor odloča o objavi zbranih sestavkov, če naj ta organ odgovarja za uresničevanje sprejetega koncepta in uveljavljene politike obveščanja, potem naj bodo člani take odgovorne naloge zaupanja vredni delavci. Kdo so to, o tem ni mogoče natančno spregovoriti. Verjetno pa ne bom zgrešil, če jih opredelim kot v delovni skupnosti cenjene, priljubljene marljive in sposobne pa tudi razgledane delavce, tiste z večjimi.delovnimi izkušnjami in z daljšo prakso v delovni organizaciji. Ni nujno torej, da so člani uredniškega odbora samo vodilni delavci ali samo vidnejši družbenopolitični delavci ter člani organov samoupravljanja. Res pa je, da so prav te kategorije zaposlenih v vsaki delovni organizaciji najbolj celovito, objektivno in pravočasno obveščene o dogajanju v organizaciji. Ker je za učinkovito delo v uredništvu eden izmed pogojev skladnost dela, velja kandidirati za člane uredniškega odbora delavce, ki kažejo zanimanje za tako odgovorno funkcijo in ki imajo tudi smisel za skupinsko delo. Nesmiselno je kogarkoli siliti v to, kajti vloženega truda tudi z morebitnimi občasnimi nagradami ali sejninami ni moč poplačati! JE PREDSEDNIK UREDNIŠKEGA ODBORA OSREDNJA OSEBNOST? Brez dvoma drži, da je tudi za uredniški odbor koristno izvoliti predsed-nika. To naj ne bo urednik glasila, ki je član tega organa po svoji uredniški funkciji, ampak za tako vlogo sposoben delavec. Njegova skrb ni samo sklice-vati seje odbora, predlagati delo in voditi seje. Predvsem mora biti vsak dan povezan z urednikom in mu biti v pomoč. Ce je toliko uveden v redakcijsko delo, da lahko nadomesti zaradi drugih opravil zadržanega urednika in prisostvuje raznim sestankom, sejam in posvetovanjem v delovni organizaciji, so vse možnosti za njuno tesno sodelovanje^ DUŠAN REBOLJ PRIHODNJIČ ZA KONEC: ..PRIZNANJE PRIZADEVNIM UREDNIKOM!" STRAN 3 DE V SLOVENSKIH KONJICAH Namesto voščilnice Če bi odprli koledar iz leta 1950, to je iz obdobja, ko smo začeli v podjetjih uvajati delavsko samoupravljanje, bi podobno kot marsikje drugje v naši domovini tudi v naši občini opazili manjša, toda za tisti čas kar velika podjetja, obnovljena v prvih povojnih letih. Značilno za takratno obdobje pa je dejstvo, da so že prevladovale panoge, ki so se razvijale in krepile obe desetletji ter so postale najvažnejše nosilke vsega gospodarskega življenja. To so bile takratna tovarna usnja „KONUS“ v usnjarski panogi kovaška industrija v Zrečah na področju predelave železa in lesno-industrijsko podjetje „LIP“ v Slovenskih Konjicah v lesno-predelovalni industriji. Poleg nekaterih manjših podjetij so prav v teh treh kolektivih leta 1950 izvolili prve delavske svete. Mnogi člani teh organov se še spominjajo, s kakšnim zadovoljstvom so sedli na prve seje in začeli razpravljati ter,odločati o različnih zadevah, ki so jim bile s takratnimi zakoni dane v pristojnost. Podoba tedanjih razmer nam bi tudi razkrila, da je bila v takratni konjiški občini dokaj slabo razvita obrtna dejavnost, ne dosti bolje pa je bilo na področju trgovine in gostinstva. Lahko trdimo, daje bilo to nekako prelomno obdobje za nadaljnji razvoj gospodarstva celotnega območja Gornje Dravinjske doline ter južno-zahodnega predela Pohorja. Podobno je veljalo tudi za družbene službe od prosvete do zdravstva, kjer so bile poleg prostorov in opreme še posebne težave s kadri. Ne želim se hvaliti, kaj vse smo v 20 letih storili v naši občini, hočem pa poudariti, da so sledovi napredka vidni in opazni na vsakem koraku. Tri, že pred dvajsetimi leti največja podjetja, so se razvila v tri zelo pomembne gospodarske stebre v občini, ki tvorijo njeno osnovno gospodarsko moč. Ob teh treh podjetjih so v dveh desetletjih zrasle številne srednje in manjše gospodarske organizacije na področju industrije, trgovine, obrti gostinstva in gradbeništva. Kakšen razvoj na področju gospodarstva je dosegla konjiška občina nam najbolje ponazarja naslednji podatek: med slovenskimi občinami je bila še pred dobrimi osmimi ali devetimi leti na 39. mestu po ustvarjenem narodnem dohodku, v lanskem letu pa se je pomaknila že na 31. mesto. To je vsekakor pomemben napredek, ki zgovorno priča o opravljenem delu in daje dobro spričevalo tudi organom upravljanja tako v delovnih organizacijah kot v občini in v krajevnih skupnostih. Mislim, da tudi ni treba posebej poudarjati vloge in nalog ter deleža, ki so ga imele pri vsem tem tudi politične organizacije! V zadnjih letih ugotavljamo, da se mnogo hitreje urejajo tudi različne zadeve izven gospodarstva to je v družbenih službah. Posebej to velja za zdravstvo, saj imamo v občini tri zdravstvene domove in eno zdravstveno postajo, že v prihodnjem letu pa nameravamo razširiti ter deloma povečati osrednji zdravstveni dom v Slov. Konjicah. V šolstvu smo v zadnjih nekaj letih zgradili dve novi sblski poslopji, dva sta bili skoraj v celoti obnovljeni, tako daje zdaj samo še ena matična šola v neprimernih prostorih, pa tudi ta bo obnovljena v prihodnjem letu. Dvajsetletnica delavskega samoupravljanja, ki jo bomo ob koncu novembra in v začetku decembra slavili v konjiški komuni, ne bo le formalno ocenjevanje prehojene poti, to bo hkrati tudi analiza doseženih rezultatov in opravljenih nalog na številnih delovnih področjih. To bo hkrati tudi pregled našega dela in hkrati pomemben mejnik v razvoju celotnega področja Gornje Dravinjske doline. Prav letos namreč skoraj v vseh delovnih organizacijah snujejo načrte za svoj nadaljnji razvoj, za nadaljnjo krepitev gospodarstva in s tem tudi za razvijanje družbenih služb. Moram reči, da so to odgovorne in težke naloge, toda spričo uspehov, ki smo jih že' dosegli, sem prepričan, da jih bomo lahko uspešno opravili. Vsem delovnim ljudem konjiške občine, zlasti pa članom prvih delavskih svetov in upravnih odborov iskreno čestitam ob 20. obletnici delavskega samoupravljanja in želim, da bi tudi v bodočih letih širili in razvijali gospodarsko moč ter neposredno samoupravljanje na različnih ravneh na območju občine. Dipl. inž. FRANJO TEPEJ, predsednik skupščine občine Slovenske Konjice PEKARNA IN SLAŠČIČARNA »ROGLA« SLOVENSKE KONJICE: Uspešnih dvajset let Za razvojno in samoupravno pot zdaj 46-članskega kolektiva Pekarne in slaščičarne ROGLA je značilno spoznanje, da so pravzaprav sami svoje sreče kovači. V 20 letih samoupravljanja so tako peki iz Rogle zgradili najprej manjšo in kasneje večjo pekarno in si s tem ustvarili možnosti, da s kruhom lahko oskrbujejo območje celotne občine, obenem pa so mehanizirali in olajšali svoje delo'. Pred petimi leti so imeli le mešalni in sejalni stroj, zdaj je delo docela mehanizirano. Ce bodo uspeli postaviti še eno peč, bi lahko ukinili nočno delo. Pred tremi leti so se v večjem obsegu usmerili tudi v slaščičarstvo. Sveže pecivo pojedo domačini. Beli konj, njihov simbol, pa je sloves njihovega suhega peciva ponesel vse do Raven na Koroškem in do Varaždina. Žal so zmogljivosti premajhne, da bi lahko ustregli vsem naročilom. TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV VITANJE Včasih in danes Izmed vseh članov prvega delavskega sveta v Tovarni kovinskih izdelkov Vitanje je do današnjih dni ostal družbeno-politično najbolj aktiven Franc Medved, zdaj predsednik osnovne sindikalne organizacije. Vprašali smo ga, kateri izmed dogodkov iz časov uvedbe samoupravljanja se mu je najbolj vtisnil v spomin in kako ocenjuje razvoj podjetja v času samoupravljanja. „Zame je najbolj dragoceno, da smo takrat vsi skupaj začeli bolj misUti, kaj in kako delamo," je odvrnil. „To, da nismo več verjeli v direktorjevo nezmotljivost, je sicer povzročilo trenja in spore, ampak nazadnje, ko. se je zvrstilo že nekaj direktorjev, smo se le sporazumeli v tem smislu, da v imenu samoupravljanja nihče ne sme počenjati neumnosti. Skuhali pa smo nekaj krepkih, ki bi nas kmalu pokopale .. . Spoznanju, da je treba smotrno in dobro gospodariti, po mojem zdaj dolgujemo to, da smo uspeli poskrbeti za kolikor toliko znosne delovne razmere v sicer neprimernih prostorih in da se je podjetje v svoji stroki razvilo in lepo uveljavilo. Če bomo uresničili naš dopolnilni program, tudi za prihodnost ne bi smeli biti zaskrbljeni." Zreški kovači so začeli graditi novo obdelovalnico, ki bo k sedanji realizaciji podjetja v višini 85 milijonov prispevala nadaljnjih 50 milijonov, obenem pa omogočila proizvodnjo UNIO|' orodja v extra kvaliteti, kakršnega bi lahko z uspehom izvažali. V novem obratu, katere! temelje so člani kolektiva izkopali s prostovoljnim delom, naj bi proizvodnja stekla že sren naslednjega k ta OPEKARNA LOČE Želijo se razširiti Poduk je bil učinkovit V LIP Konjice so porazdelili samoupravne pravice in dolžnosti V tistih prvih dneh samoupravljanja je imelo lesno industrijsko podjetje LIP iz Slovenskih Konjic le malo takih atributov, na osnovi katerih bi lahko z veliko verjetnostjo sklepali, da bo ta organizacija nekoč postala skupnost, v kateri bo posameznik usklajeval obe svoji vlogi - vlogo delovnega človeka in vlogo občana. V podjetju, ki je bilo razdeljeno med bistriško in konjiško občino, so namreč visokozveneče fraze občin- skih politik preglasile težnje delovnega človeka, da si ustvari enotno delovno skupnost, ki bo interes člo-veka-proizvajalca in človeka-občana združevala in ne le razdvajala. Ko so se v letu 1957 pojavile težnje po osamosvojitvi posameznih obratov, se je vodstvo podjetja odločilo, da večino samoupravnih pravic in dolžnosti prenese na obrate. Obratom so priznali status pravne osebe s pravico samostojnega obra- čunavanja in delitve osebnih dohodkov, z lastnimi samoupravnimi organi in s samostojno investicijsko politiko. Centralfii delavski svet sije pridržal le pravico načrtovanja dolgoročnejše poslovne politike podjetja kot celote, v njegovi pristojnosti pa je tudi 'usklajevanje investicijskih programov obratov ter zmanjševanje razlik v osebnih dohodkih, ki nastajajo mod obrati zaradi narave proizvodnje. Arterija uspehov in solidarnosti Delavci iz LIP so seznanjeni z vsemi tegobami, problemi, jasno jim je vse tisto, kar je dobro, in vse, kar je slabo. Ničesar takega ni, kar bi morali in mogli zaviti v duh poslovne V dvajsetih letih samoupravljanja se je kolektiv kombinata »Konus« povečal za petkrat, v svojih specializiranih obratih pa ustvarja desetkrat več kot nekdaj Predsednika delavskega sveta v Kombinatu KONUS Silva Kompleta smo zaprosili, naj bi ocenil pot, ki jo je v 20 letih samoupravljanja prehodila njegova delovna organizacija. Ni dosti pomišljal. Pred dvajsetimi leti je bil KO- NUS po svoji proizvodnji in rezultatih četrta usnjarska tovarna v državi. Danes, ko je kolektiv petkrat večji in v svojih specializiranih obratih ustvarja desetkrat več kot nekdaj, zasedamo prvo mesto v naši stroki. Kako smo to dosegli? Od nekdaj nas je vodila misel, da moramo delavcem omogočiti kar največji vpliv na odločanje in da moramo biti med seboj solidarni. Na primeru bom pojasnil, kako se to kaže v praksi. Naš kombinat sestavlja 13 proizvodnih delovnih enot v Slovenskih Konjicah, Rečici. njujejo naloge, kot so jim zastavljene s planom. Zaradi tega v delovnih enotah ne nasprotujejo prelivanju sredstev iz enote v enoto, ker pač vedo, da bomo denar pač obrnili tako, da bo najbolje za kombinat kot celoto. V preteklosti je na primer bilo tako, da so bili najbolj aku- mulativni usnjarski obrati. Z njihovo akumulacijo smo razvijali vse druge dejavnosti. Trenutno pa je položaj obraten: zdaj drugi obrati .vračajo1 usnjarjem, saj jim zagotavljajo 100 % osebne dohodke in sredstva za najnujnejše investicije. Rečem pa lahko, da smo na račun opisanega prelivanja sredstev modernizirali prav vse naše obrate in zgradili precej novih. KONUS nikoli ne bi bil to, kar je, če bi si izbrali drugačno pot. Zaradi splošnih tržnih razmer in pogojev gospodarjenja bi usnjarji bili ,na tleh1. Druge dejavnosti pa se še zdaleč ne bi razvile tako daleč, kakor so se. V tem smislu je naša povezanost v kombinat arterija vseh naših uspehov in tudi naše solidarnosti, kajti vse naše investicije in ves naš trud usmerjamo tako, da je v dobro posameznih obratov in nas vseh.11 tajnosti, kajti delovni kolektiv kot celota se zaveda, da jih edino igra z odkritimi kartami ohrani pri življenju. Le če se človek na delovnem mestu dobro počuti, potem lahko pričakujemo, da bo dal od sebe tisto, kar lahko spričo svojih sposobnosti tudi da. Spoznanje o tem, kam lahko pelje diktatura nekega ožjega vrha, si je delovni kolektiv ustvaril na osnovi poduka, ki ga je bil deležen v letih 1964-66, ko takratno vodstvo v podjetju ni moglo in tudi ni hotelo razumeti tega, da samoupravljanje že dolgo ni več fraza, poskus, temveč vsakodnevna praksa, pravica in dolžnost vsakega delovnega človeka. Z OBISKA PRI KOVAČIH V ZREČAH Sadovi nekega spoznanja Lenartu, Ljutomeru, Mirni, Sevnici, Majšerku, Ločah. Razen tega sta v sestavi kombinata še 2 trgovini in 6 blagovnic. Vsak mesec sproti ^ugotavljamo poslovne in druge uspehe teh enot, ki pa nimajo statusa pravne osebe in tudi ne lastnih sredstev. Ne glede na njihove rezultate gospodarjenja pa so vsem zaposlenim zagotovljeni normalni osebni dohodki, če izpol- Iz težav so izšli z novimi spoznanji in z več kot trikrat večjimi delovnimi uspehi V „osebni izkaznici" Kovaške industrije kovanega orodja v Zrečah je že precej let zapisano, da predstavljajo največjega evropskega proizvajalca kladiv oziroma, da so drugi največji jugoslovanski proizvajalec ročnega orodja in tretji največji dobavitelj utopnih odkovkov v naši državi Nemara sta bila prav zaverovanost v tradicijo in sloves kriva, da so kmalu po reformi zašli v težave. Medtem ko so konkurenti napredovali, so se namreč v Zrečah izgovarjali na objektivne težave, ki da jih samoupravni organi ne morejo premagati, čeprav so seveda tudi objektivne težave zavirale razvoj podjetja. Streznitev je bila grenka. Kolektiv je spoznal, da vsem objektivnim te- žavam navkljub lahko napreduje, če bo izkoreninil nekatere tradicionalne navade, predvsem pa prepričanje, da ni mogoče ničesar spremeniti, ničesar izboljšati. Prav temu spoznanju pa zreški kovači zdaj lahko pripišejo, da so v zadnjih dveh letih modernizirali proizvodne agregate, postavili nekaj novih kladiv, poskrbeli za novi skladišči surovin in go- tovih izdelkov, posodobili notranji transport, bistveno izboljšali organizacijo dela in proizvodrfje . . . Rezultat? Z 20 % manj zaposlenih so v dobrih dveh letih povečali vrednost proizvodnje od 2,5 na 8,5 milijarde S-din, obenem pa tudi dohiteli ter celo prehiteli razvojni tempo konkurenčnih podjetij. MALA ANKETA Pred 20. leti, ko so v Opekarni Loče pri Poljčanah volili prvi delavski svet, so trgu lahko ponudili nekako po milijon opečnih' enot na leto. Do danes se je njihova proizvodnja povečala za štirikrat; od tedanjih proizvodnih naprav pa jim je ostala samo peč za žganje opeke. Vso drugo opremo in pripomočke so medtem nadomestili s sodobnejšimi. Največjo pridobitev vsekakor predstavljajo sodobne naravne sušilnice sistema Keller, urejen notranji transport in novi stroji za predelovanje in oblikovanje gline v surovo opeko. Na račun postopne modernizacije je kolektiv Opekarne Loče lahko že pred dolgimi leti uredil sanitarije, enajst let pa mineva, odkar so poskrbeli tudi za tople malice med delovnim časom. Bistveno so si torej olajšali delovne razmere, poskrbeli pa so tudi za boljši standard zaposlenih. V tretje desetletje samoupravljanja vstopajo s precej smelimi načrti. V proizvodnji se bodo še bolj specializirali, kar bi vplivalo na višjo produktivnost in še boljše zaslužke, po drugi strani pa razvijajo kooperacijske odnose z Opekarno na Pragerskem, za katero izdelujejo polnilce opečnih nosilnih elementov. Slednjič gre tudi za to, da je njihova peč za žganje opeke sicer še vedno sodobna, vendar hkrati premajhna, zato se zdaj pripravljajo, da bi jo podaljšali. Kaže, da bodo načrt uresničili do pomladi. Proizvodnja bi se tako povečala za nadaljnjih 60 %. * * lovnih H šali, s kakšnimi problemi * ^ zdaj največ ukvarjajo in zaM Predstavnike nekaterih organizacij smo vpf3' Povedali so: Inž. STEFAN NEMES, predsednik poslovnega odbora za gosP® darstvo in finance v podjetju C MET Zreče: „Naši umetni brusi '11 magnezitni izdelki so uvoženi"1 enakovredni in konkurenčni ceni in kvaliteti, vendar trg°vC1 . raje prodajajo tuje proizvode, W S pri njih več zaslužijo. Zaradivse^' ^ tega zdaj vzpostavljamo nepo' > ne stike s potrošniki in po tej P° ^ obdelujemo tržišče. Če bom° P1 S tem uspešni, bomo laže dosef1 i ^ naš cilj za leto 1971: povečanj* ? ^ proizvodnje za najmanj 30 %• ^ S ga naloga, s katero se največ ut’*’ | nova organizacija P°^ S jetja, vštevši z novo sistematizacij ^ damo, je ^ delovnih mest. S svoje stran* •— S tudi to pripomoglo, da bi laže d° ni naj1,1 ^ segli zastavljene cilje." . S FRANCE PETEJ, predseduj ^ delavskega sveta v obrtnem P01 . Jijetju KOVINAR Vitanje: „Pri jj ^ 15 leti smo začeli iz nič, letos f t ^ bo naš 42-članski kolektiv za r» j S ne kmetijske stroje, kovano oroJ [J in ključavničarska dela iztrži' J ^ kih 350 starih milijonov. V le^ S 1971 računamo z najmanj dvakFJ ^ ^ tolikšno realizacijo. Za to pa P_ k ^ trebujemo več strojne op' N zgraditi bo treba novo kovanj.1 ,reiI'e! ^ in izboljšati delovne razmere, da bomo imeli urejene sanitarij6 S umivalnice s tekočo vodo. .J 1 $ ANTON BUČAR, predsed^ V delavskega sveta v trgovskem P JJjetju DRAVINJSKI DOM, ^ .Pesti nas marsikaj, trud"" ■ ^ se, da bi odkupili samopestrc^ S trgovino, ki jo za trg ^ GRAD v novem naselju pod S .. ^ uspe11' S Konjice: ^ dar je najvažnejše dvoje: S cami. Kaže, da bomo v tem .(l j« ^ Druga naloga: želeli bi zg13 1 > blagovno hišo. Kako, kdaj - ne fi h šil ^ mogel reči!‘ S KOSTROJ še vedno nosi n' S „tovarna usnjarskih in čevljar5 ^ strojev", čeprav je že dolgo teP' ^ suiazjvv , v^tpiav jv> z-v j^j< ^ ko je ta delovna organizacija 2 ^ ^ sala iz svojega proizvodnega P igrama čevljarske stroje, želj3' ^ bi nudili usnjamam popolno °P S mo in širok asortiment stroje' predelavo usnja, ki je rase! j ^ želje, sta jih izpodrinile. Uspe11 5 doma in na tujem. N ..Izkupiček našega letošnje?^, ^ voza bo dosegel 300 milil0 ^ JJ starih dinarjev. S tem, ko P0 ^ del proizvodnih kapacitet usmerili v serijsko proizvodni0’, ^ bosta povečala tako celoten f ^ dukt, kot tudi izvoz," nam i6 t) S vedal predsednik delavskega ^ Ivan Cugmas. j, ^ Pozeb Edi, predsednik ",j< % skega sveta mizarskega P00.^-$„SKALA“, je potožil nadj^ S stori, v katere je ujet njil’°v ^ ^ lovni vsakdan. ..Delavnice 50 ^ JJ majhne, pa tudi naprave a3 | ^ nost pri delu in posebejven J*, j ^ ske naprave za vsesavanje P^n ^ odpadkov so nam že dolg0 ^ ^ peti. Nekaj lastnih sredstev ji mo, del stroškov bomo krili^|jj|i. ^ sojila, če ga bomo seveda ^ ^ in v letu, če ne prej, se bo0 ^ mere tudi pri nas izboljšale- ^ TOKOVI GOSPODARJ jftKŽNA BO USODA KOLEKTIVA »TOPOL« IZ ILIRSKE BISTRICE? Morda k podjetju Slovenijales? Glede na to, da proizvajajo na 40 in več let starih strojih, je nujno, da rekonstruirajo celotno tovarno ® Za naložbe se zanima tudi sosednji Lesonit H Kaj bo s furnirnico? Lesno industrijsko podjetje ' ”Topol“ iz Ilirske Bistrice je do ^davnega životarilo. Bržčas še najbolj po „zaslugi“ organiza-toijev proizvodnje in tistih vodilnih v podjetju, ki niso znali Poiskati temii nekaj več kot “O0-članskemu kolektivu prihodnosti niti ob samostojnem Proizvodnem programu niti ob Poslovno-tehničnem sodelovalo s kakim razvitejšim proizvajalcem. Da pa ne bi bili netoč-hi: „Topol“ je že bil združen s Paškim .Javorjem", toda raz-!• Pr rij e v kolektivu so naredile j.| Svoje in podjetje se je odcepilo. t Tako je „Topol“ zadnja po-, sl°vna leta zaključeval z izgubo. )' Če ne bi šlo za tako velik kolektiv, bi bržčas pristojni v občini zadevo razrešili z likvidacijo, tako pa so vztrajali in vsako leto iz družbenih blagajn poravnali primanjkljaj. Kako leto tega so razmere v „Topolu“ le krenile na bolje. Pripovedujejo, da je temu največ pripomogel prihod novega direktorja v podjetje. Direktor ilirsko-bistriškega ,,Topola", Gortan Simončič nam je dejal: „Lani smo ustvarili za 2,5 milijarde starih dinarjev bruto produkta. Bržčas pa bi bil poslovni uspeh še večji, če se ne bi PRVA LASTOVICA ^ hitrejšim razvojem kooperantske industrije bi lahko prihranili veliko dragocenih deviz druženje oblikovalcev obutve Ju-slavije sta pripravila sredi novem-. a v Slovenjem Gradcu strokovno . svetovanje o uporabi montažnih *ov pri izdelavi spodnjih delov ohl'iVC' Posvetovanja so se udeležili hkovalci obutve, tehnologi in ko-:Jhcialisti iz več kot polovice vseh Soslovanskih tovarn obutve. ; psnovna ugotovitev posvetovanja . Wla, da razvoj kooperantske indu-t rije v Jugoslaviji ni sledil hitremu aZVoju industrije obutve, ki se že '] Jpča v sam vrh proizvajalcev ! tuUtvc v Evropi’ Ker drugod po sve-p'hedno hitro spreminjajo sisteme p, 12vodnje, zlasti pa tennologijo, n Ja temu napredku slediti tudi Hj53 industrija obutve. V svetu se je, po Primer, v zadnjem času uveljavila Polna montaža spodnjih delov Ij^ive, tako da bi pričakovali, da sttjja način sprejela tudi naša indu-ik. obutve, če seveda hoče vštric z 'lori' Tcžava Pa 1° v tem> da 0bu? jugoslovanska industrija liVyVe. montažne dele v glavnem v,li d ’ čePrav Ei jib lahko izdclo- titej slovenjgraški tovarni usnja so se PjJ Prvimi pri nas odločili, da del rjjo hodnih zmogljivosti prcusme-ipj v izdelavo montažnih delov za hvorttr.’l0 obutve. Tako so se s pro-veči nj° okvircev uvrstili med naj-tjJ® tovrstne proizvajalce v Evropi, tkvf> izredno bogate kolekcije HV.,.tCev pa so se uspeli že močno pojaviti tudi na tujih tržiščih. Zdaj L ,5 .v Tovarni usnja Slovenj Gradec ^Popravljajo na proizvodnjo mon-&|, u’ podplatov in nekaterih dru-J^ljavnih delov za čevljarsko in- jugoslovanskc industrije obutve pa bi morali nasploh nameniti v prihodnje več pozornosti. Predstavniki nekaterih tovarn, kjer zdaj v manjšem obsegu izdelujejo montažne dele obutve, so na posvetovanju izjavili, da takoj odstopijo Tovarni usnja Slovenj Gradec ustrezne stroje in opremo, če se le-ta loti izdelave tudi drugih montažnih delov za industrijo obutve v velikih serijah, ker bi tako proizvodnjo samo pocenili. Sicer pa bo slovenjgraško posvetovanje nedvomno pospešilo razmišljanja in tudi prizadevanja za hitrejši razvoj tovrstne kooperantske industrije pri nas. (an) otepali z nenehnimi zastoji v proizvodnji. Zlasti v furnirnici in na žagi smo imeli največ težav. Vendar je pomembno to, da smo minulo poslovno leto že zaključili brez izgube." Letošnji podatki obetajo še veliko več. V prvih mesecih so v „Topolu“ po nekaj letih prvič prigospodarili za sklade blizu 92 milijonov starih dinarjev. Z bogatijo se sicer res še ne morejo bahati, res pa je tudi to, da zdaj vedo, kaj hočejo. V „Topolu“ se ukvarjajo z resnimi težavami, med njimi pa je prav gotovo največja ta, da proizvajajo na hudo zastarelih proizvodnih napravah. Da ne bi izgubljali besed, njihova furnirnica velja za naj starejšo pri nas. Nekoliko bolje je v obratu za proizvodnjo pohištva, zlasti odkar so navezali kooperacijske odnose z novogoriškim Meblom. Za žago pa je značilno to, da ji primanjkuje surovin za razrez, pa tudi delovne naprave so že hudo postarane. „Zato smo se odločili za rekonstrukcijo vseh treh obratov," nam je razložil direktor Simončič. Celotna zamenjava strojev v obratu za proizvodnjo furnirja in na žagi ter odstranitev nekaterih ozkih grl v pohištvenem obratu bi nas veljala blizu 3,5 milijarde starih dinarjev. Računali pa smo, da bomo za rekonstrukcijo zagotovili nekaj lastnih sredstev, v znatni meri pa bi bili seveda odvisni od bančnih kreditov. Toda prav pri tem načrtu seje zataknilo. Banka nam namreč noče odobriti kredita za modernizacijo furnirnice, češ da je sredstva že dala pivškemu ,Javorju", kjer je že stekla proizvodnja na najsodobnejših strojih za proizvodnjo furnirja." Iz zadrege si zdaj poskušajo v „Topolu“ pomagati tako, da so pripravili zoženi program rekonstrukcije. Po tem programu naj bi rekonstruirali žago in pohištveni obrat, za kar je rudi banka pripravljena odobriti kredit. Ta naložba jih bo veljala skupno 2,9 milijarde starih dinarjev. Rekonstrukcija tudi predvideva kooperacijsko proizvodnjo s sosednjim lesonitom" pri proizvodnji pohištva. V rekononstruirani žagi pa naj bi na leto razžagali približno 35.000 kubičnih metrov eksotov. Vse pa kaže, daje tudi ljubljansko podjetje „Slovenijales“ pripravljeno pomagati „Topo-lu“. Nekatera znamenja namreč pričajo o tem, da bi bil Slovenijales pripravljen naložiti svoja sredstva v modernizacijo .Topolove" furnirnice. Dokončna odločitev sicer še ni padla, pa vendar .. . „Naložba .Slovenijalesa1 v našo furnirnico bi kajpak pomenila za nas ugodno rešitev", pripominja direktor Simončič, „si-cer bi morali proizvodnjo furnirja v najkrajšem času ustaviti. Če pa me vprašate, ali bo v tem primeru prišlo tudi do pripojitve našega podjetja k .Slovenijalesu1, naj povem tole: če najdemo soglasje pri investiciji, potem bomo za prvo leto sklenili le pogodbo o poslovno-tehničnem sodelovanju med obema podjetjema. Kasneje pa se bomo bržčas res odločali o tem, ali se bomo pripojili k ^Slovenijalesu1 ali ne". 2 Poleg podpore tudi kritične oeene Odmev na stabilizacijske ukrepe v Zasavju Ij^cžcuci posvetovanja so zato bttic 0 P°Evalili prizadevanja To- l,Sn; usnja Slovenj Gradec, saj jc tcL0’ da bo mogoče le z delitvijo iti k ,Cr ob velikoserijski proizvodnji ^atiat najvi-'čji racionalizaciji povc-tlo 'n Poceniti proizvodnjo v jugo-koQTjski industriji obutve. Razvoju "crantske industrije za potrebe V posameznih zasavskih delovnih organizacijah poudarjajo, da bodo prvi ukrepi za stabilizacijo našega gospodarstva prizadeli predvsem tiste kolektive, ki se pravkar pripravljajo na modernizacijo svojih proizvodnih zmogljivosti, ki bi jim omogočila ne samo uspešnejše poslovanje, marveč tudi povečanje izvoza. Konkretno: v trboveljski Strojni tovarni imajo vse pripravljeno za rekonstrukcijo, ker pa bi morali večino nove opreme in naprav uvoziti iz tujine, jih bo ukrep o 50 % dinarskem pologu v banki tako prizadel, da bodo morali za nekaj časa odložiti nameravani investicijski načrt. Pri tem pa poudarjajo, da se jim utegne vsako odlašanje začetka modernizacije hudo maščevati, ker inozemski partnerji po vsej verjetnosti ne bodo pripravljeni čakati na začetno uresničevanje pogodb o po-slovno-tehničncm sodelovanju. Izhod vidijo v tej tovarni samo v tem, da jim banke pomagajo s krediti za 50 % polog dinarskih sredstev za čas treh mesecev. Napovedi, da bi kratkoročne kredite za obratna sredstva spremenili v stalna sredstva, tudi v Zasavju vsestransko podpirajo, menijo pa, da bi moralo to veljati tudi za tisti del kreditov, ki jih delovne organizacije prejemajo za pripravo izvoza. Pri tem poudarjajo, da smo zdaj še bolj zainteresirani za povečevanje našega deleža v mednarodni menjavi, zlasti seveda za izvoz in da bi ta sprostitev omogočila podjetjem, da v prihodnje več izvažajo. V Zasavju so poleg tega soglasno podprli prizadevanja zveznega izvršnega sveta, da bi gospodarstvu vrnili 6 % narodnega dohodka, ki ga zdaj uporablja federacija za svoje investicije ali pa za razne sklade. Prvi izračuni kažejo, da bi to predstavljalo za zasavsko gospodarstvo na leto kakih 35 do 40 milijonov din, to pa je denar, ki bi zagotovo bistveno izboljšal reproduktivno sposobnost industrijskih in drugih delovnih organizacij v revirjih. ZA TAPISOME, PREPROG S OBLAZINJENO POHIŠTV I I I I I I I I I I I Komentatorjev st Kako deli WrS Zadnje dni se v javnosti precej „šušlja“ o tem, da so si kolektivi denarnih in drugih zavodov, torej tisti, ki so pri skledi, takoj ko so slišali glasove o stabilizacijskih ukrepih, „po hitrem postopku" razdelili kolikor mogoče denarja. Najbrž je prav takšno neodgovorno ravnanje kolektivov, ki imajo možnost deliti tudi v zelo resnih gospodarskih trenutkih, botrovalo ugotovitvi republiškega eiccnomskega sveta, da ni dovolj, če piše v stabilizacijskem programu, da je treba izpopolnjevati sistem delitve in osebne dohodke usklajevati z dejanskimi rezultati dela in gospodarjenja. Storiti smo dolžni več: delitev smo dolžni usmerjati tudi družbeno, ne le kolektivno, s čvrstimi dogovori, ki naj ne vsebujejo le načelnih stališč, ampak tudi določila o organizaciji in tehniki delitve, vštevši sankcije za kršilce dogovorov. Za kaj gre? Delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov sekretariata za delo ZIS, zvezne gospodarske zbornice in sveta ZSJ namreč pripravlja predlog koncepta družbene politike in mehanizma usmerjanja delitve dohodka v delovnih organizacijah, ki ga bo v kratkem predložila ZIS. V ta namen je skupim najprej konkretneje določila družbena načela in kriterije delitve. Iz predloga je razvidno, da razume pod kriteriji delitve: osnovna družbena načela, družbena merila poslovnega uspeha in kriterije za določanje politike osebnih dohodkov. Gre za naslednja družbena načela delitve, ki bi jih morali opredeliti: sredstva za osebne dohodke morajo biti odvisna od poslovnega uspeha; tisti, ki dosegajo poslovni uspeh, večji od družbenega povprečja, tmrajo več nameniti tudi za akumulacijo; delovne organizacije, ki ustvarjajo akumulacijo, večjo od družbenega poprečja, morajo imeti tudi osebne dohodke večje, kot so poprečni; delovne organizacije morajo pri delitvi upoštevati osnove, iz katerih izvira njihov poslovni uspeh - torej obseg proizvodnje, stroške poslovanja, cene in drugo — pri določanju politike delitve pa morajo upoštevati to, da bo usklajena z gibanjem življenjskih stroškov. Ta načela naj bi precizirali z družbenim dogovorom na ravni zveze, predstavljala pa naj bi izhodiščno osnovo pri sprejemanju drugih družbenih in samoupravnih dogovorov. Ta predlog je dejansko šele začetek gradnje sistema delitve: odločilna beseda bo ostala združenemu delu ter asociacijam neposrednih proizvajalcev, ki bodo v praksi izpolnjevali in sprejemali predloženi mehanizem družbenega in samoupravnega usmerjanja. Čeprav gre za samoupravni dogovor na ravni zveze, pa pomeni vsebina omenjenih predlogov nedvomno dokaj avtoritativno in čvrsto oporo za oblikovanje politike in konkretnih odločitev, kako deliti v prihodnje. V. B. OBJEKTIVU Postojnski turistični boom SjG^djih dveh letih so v Postojni Jiltij ni neposredni okolici zrasli šte-pho ^0st‘nsko-turistični objekti. Ss G6108 jc gostinsko podjetje fclslcj Prl? nov motel „Erazem“ v Jotji m pri Postojni, nove paviljone Nov,- otcus >n pred nedavnim S) s lJCn Šport hotel (prej Javor-“'^(.^ nisteznim avtomatskim keg- G l Vsc to smo doslej investirali Gii, milijardo tristo milijonov jGlaG1Lar.iev>“ pripoveduje Andrej Jh K>c-direktor gostinskega pod-Grte ,as' >.2e zdaj pa pripravljamo O0tclomrKrnjO h°tCla na p-rostoru V^matsko eus. kegljišče pri motelu Pred znamenito Postojnsko jamo pa gradi zavod Postojnske jame cel splet gostinsko turističnih objektov. Več kot polovica teh objektov je že zgrajenih: v njih so novi restavracijski prostori s terasami na prostem, številne trgovine, snack bari, samopostrežna restavracija in različni za- baviščni prostori. Zdaj gradijo še nov hotel s 65 sobami ter z dvema apartmajema. V objekte, ki jih gradi gradbeno podjetje Primorje iz Ajdovščine, bo zavod Postojnska jama vložil več kot 3,5 milijarde starih dinarjev. Računajo, da bodo z gradnjo končali prihodnje leto v aprilu. Novi gostinsko turistični objekti so Postojni nujno potrebni, saj obišče letno samo jamo blizu milijon turistov z vsega sveta. Zatrjujejo pa, da se v Postojni ustavi tudi vsak petindvajseti tujec, ki potuje skozi ta kraj na morje. In teh ni ravno malo! Foto: M. Ž. Novi motel „Erazem“ je le 5 kilometrov oddaljen od Postojne na cesti proti znamenitemu Predjamskemu gradu.1 njem je 29 ležišč v lepo urejenih dvo-in triposteljnih sobah. Polovica gostinsko-turističnih objektov pred Postojnsko jamo je že zgrajenih. Spričo velikega navala turistov, zlasti v glavni sezoni, bodo novi prostori V kako prišli prav. J^Lavska enotnost ŠT. 46 — M. NOVEMBRA J97oj STRAN DEV KRANJU . ® IZ RAZGOVORA Z INŽ. JAKOBOM DOLENCEM, PREDSEDNIKOM OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA V PTT KRANJ POSKRBETI ZA LJUDI! S * * * #< d» #> i#1 * * (# S * * % * * t * * * * * * * * * J # >» S * * P % % * * * * * * i % * * * * * * e * * * IZPOPOLNJEVANJE INTERNE ZAKONODAJE: Ne kampanjsko delo! Intervju s Štefanom Marcijanom, predsednikom komisije za samoupravljanje in delovne odnose pri ObSS Kranj Vsaka medalja ima dve plati. Če bi si v tej luči ogledali gospo-datjenje kranjskega PTT podjetja, bi ugotovili, da je kot prvo v Sloveniji in -v državi povsem avtomatizirato telefonski promet. Tako so ravnali v prid celotne Gorenjske, z druge strani pa drži tudi ugotovitev, da so to storili pravzaprav v lastno škodo, saj so si morali krepko zategovati pasove. „Naloge v zvezi z uresničevanjem programa za modernizacijo PTT prometa na vašem območju vsem dosedanjim uspehom navkljub najbrž še niso izčrpane. Naj to pomeni, da se boste tudi poslej odrekali osebnim dohodkom, da bi uresničevali tisto, kar je splošnega družbenega pomena? “ smo vprašali predsednika osnovne organizacije v PTT podjetju Klanj inž. Jakoba Dolenca. - Bomo videli, kako bo!“ je odvrnil naš sobesednik, ki se prav zdaj intenzivno pripravlja na občni zbor svoje sindikalne organizacije. „Prerok sicer nočem biti, dejal pa bi, da bomo investicije malo zavrli v korist standarda naših ljudi. Poglejte: ob vsem, kar smo dosegli, smo do letošnjega polletja med vsemi delovnimi organizacijami prometa in zvez v občini imeli najslabše zaslužke. Draginjo in težke delovne razmere pa čutijo tudi naši ljudje . . . Prav zavoljo tega smo se v podjetju že dogovorili za spremembo pravilnika o delitvi osebnih dohodkov v tem smislu, da nihče ne bo zaslužil manj kot 910 dinarjev na mesec. Sindikat se je potegoval za minimum 900 din, samoupravni organi pa so še nekaj primaknili. Če je problematika osebnih dohodkov vsaj za zdaj urejena, pa bo sindikat pred samoupravne organe postavil zahtevo, naj-bi glede na veliko število prosilcev - tudi v prihodnje iz sklada skupne porabe odobravali ■ vsaj toliko kreditov kot doslej, če več ne bi mogli. Druga naša zahteva pa je, da bi na dopust izven kraja bivališča odhajalo čim-več PTT delavcev. Mislimo celo na to, da bi bilo najbolj primerno, če bi kupili svoj počitniški dom nekje ob morju. To, o čemer sem govoril, bo bržčas tudi najvažnejša vsebina bližnjega občnega zbora naše sindikalne organizacije," je zaključil inž. Jakob Dolenc. O stanovanjih tako in drugače Tajnik sindikalne organizacije v SGP Projekt Kranj o vsebini občnega zbora DE: Tovariš Marcijan, kaj bi lahko povedali o uveljavljanju določil XV ustavnega amandmaja v statutih kranjskih delovnih organizacij? Š. M.: Od 105 delovnih organizacij, kolikor jih je v Kranju, je do sedaj predložilo na odobritev svoje nove statute 70 delovnih organizacij. Od teh smo temeljito proučili 44. To pomeni, da se je precejšen del naših delovnih organizacij resno lotil tega dela, čeprav rezultati niso vselej takšni, kot bi si želeli. Zato smo nekatere predložene statute tudi morah zavrniti. Pri tem smo pazili, da so potrebni posebne pozornosti statuti delovnih organizacij družbenih dejavnosti; zavrniti smo morali na primer statute večine šol, saj so bili preveč narejeni po enem kopitu. Kljub vsemu pa se mi zdi najresnejši problem tistih 35 delovnih organizacij, kjer doslej še ničesar niso storili za potrebno izpopolnitev statutov. DE: Ali bi na podlagi dosedanjega dela komisije lahko navedli kake bistvene značilnosti predloženih statutov? Š. M.: Menimo, da je v predloženih statutih vse preveč raznih šablonskih določil, zaradi česar so si nekateri podobni kot jajce jajcu. Iz njih niso razvidne posebnosti posameznih delovnih organizacij; vse preveč se nekako na kratko uzakonjujejo tudi stari organizacijski koncepti in določajo organi upravljanja podjetja ter način njihove izvolitve in delovanja. Marsikateremu statutu manjka vsebina, ki bi kazala na to, kako daleč se je organiziralo združeno delo, kaj je njegova vsebina — še posebej na področju gospodarjenja — in kako so s tem v zvezi materializirane pristojnosti samoupravnih organov. Poudariti kaže tudi to, da nekatera podjetja, zlasti velika, vztrajno iščejo ustrezne rešitve za razvoj samoupravnih odnosov, ki bi v duhu ustavnih določil in preizkušenih načinov uresničevale samoupravo znotraj združenega dela in na ravni podjetja kot celote. Opažamo tudi, da se je začela delitev dela na področju samoupravnega odločanja in da imajo delovne organizacije vse več kolektivnih izvršilnih organov, ki so ustanovljeni za posamezna področja dela in so najboljše poroštvo za racionalne odločitve. Vsi ti organi se pojavljajo kot pobudniki učinkovi- tega samoupravljanja, še posebej v poslovnem smislu. DE: Povejte nam kaj o načinu dela vaše komisije, predvsem tisto, kar se vam glede tega zdi najbolj pomembno! Š. M.: Zelo dobro sodelujemo z ustrezno občinsko službo in komisijo, ki nam posredujeta tudi pismene ocene o pregledanih osnutkih statutov. Te osnutke potem proučimo tudi sami; na seji komisije razpravljamo o enem ali dveh osnutkih statutov, povabimo nanjo tovariše iz občine, s katerim sodelujemo pri tem delu in seveda tudi predstavnike sindikata in strokovne delavce iz prizadete delovne organizacije. Na seji si potem skupaj prizadevamo najti ustrezne rešitve za posamezna vprašanja. Včasih se nato dogovorimo tudi o roku, v katerem naj bi bil statut izpopolnjen. V zvezi z vašim vprašanjem kaže veijetno omeniti tudi to, da smo predsedstvu občinske skupščine in občinskemu komiteju ZK predlagali, da ugotovitve o novih statutih delovnih organizacij kritično obdelamo na seji občinske skupščine in potem damo ustrezno navodilo oziroma priporočilo delovnim organizacijam. Ta predlog je bil sprejet in tudi že uspešno uresničen. Občinska skupščina je sprejela tudi naš predlog, da lahko njena strokovna služba v vsakem času - in ne samo v predpisanem roku -oceni osnutek statuta, da priporočilo s tem v zvezi in zahteva ukrepe. y DE.: Ali ste zadovoljni z delom vaše komisije? Š. M.: Da in ne. Menim, da v sedanjih razmerah to delo opravljamo kar dobro, hkrati pa sem prepričan v to, da bomo resničen uspeh na tem področju dosegli šele takrat, ko oblikovanje interne zakonodaje delovnih organizacij, predvsem pa njihovih statutov ne bo več kampanjska akcija, temveč stalno delo. Vsaka kampanja povzroča nervozo, saj ne daje časa za premislek oziroma za temeljito de. o. Zaradi tega potem tudi prihaja do prepisovanja statutov, ki seveda ne more dati res dobrih norm za samoupravne odnose v posameznih delovnih organizacijah. M. P. O letnem programu Na kranjski gimnaziji bodjj imeli prihodnjo sredo obe®1 zbor sindikalne organizacije Zato smo obiskali profesorja Ja' neza Robasa in ga zaprosili, ® nam pove kaj več o tem, kaK potekajo priprave za občni zb° in zaradi katerih problemov D. na zboru izrečenih največ bese?' Profesor Robas, ki je pred se d ni sindikalne organizacije na gi1® |, ziji, nam je med drugim povedal' „Naš kolektiv je razmero!®* majhen, zato predstavlja sindik obenem tudi delovno skupn®5' ki se sproti spoprijema s te® čimi problemi in jih po svoj® najboljših močeh tudi rešuj. Občni zbor bo tako lepa prt1", nost, da se pogovorimo pre“ vsem o našem letnem pr0gr®I1l1„ii V diskusiji pa bomo obde1 ^ tudi aktualna vprašanja ol: Kataloga 2 kot mu pravimo, ,j kajpak, govora bo zanesljivo V o stanovanjskem vprašanju, ®1J trenutno za enega člana naS^L kolektiva zelo pereče, ceprt poudarjam, da nam občina fV maga pri tem. Skratka, obe, zbor sindikata bomo izkoris za to, da se pogovorimo o kar nas danes najbolj teži._ r* pričan sem tudi, da po °bčne. zboru sindikat ne bo počival . da bo skušal sklepe kar naj® treje uresničiti." „Občni- zbor osnovne sindikalne verjetno že zdaj lahko ocenite, ka-organizacije bomo imeli v prvi polo- teri so problemi, ki bi jih morah ob-vici decembra," je povedal France ravnavati? “ Babnik, tajnik sindikalne organiza- „Beseda na občnem zboru bo za-cije v splošnem gradbenem podjetju gotovo najprej stekla o družbenem „Projekt“ Kranj. „V pripravah na standardu naših delavcev. Se do ne-občni zbor smo pred nedavnim skli- davnega namreč nismo zadovoljili cali tudi sestanek z vsemi predsedniki naših sindikalnih pododborov. Še pred občnim zborom bodo nam- __ reč pododbori po delovnih enotah 7“";' obravnavali gradivo za občni zbor. dali nanj pripombe in predlagali, o ^ čem naj bi razpravljali na občnem zboru." „Čeprav še nimate povsem pripravljenega gradiva za občni zbor. Pomoč sindikata KAKO JE Z NADOMESTILI ZA ČAS BOLEZENSKEGA DOPUSTA V KRANJSKI OBČINI? Kaj jto solidarnost Pri ObSS Kranj deluje posebna komisija za dodeljevanje socialnih podpor. V prvih letošnjih devetih mesecih je ta komisija prejela 69 prošenj za dodelitev enkratne socialne podpore. Komisija je ugodno rešila 45 prošenj, dve je odstopila občinski skupščini, eno pa RS ZSS. Preostale prošnje je komisija zavrnila, ker prosilci niso izpolnjevali pogojev, ki jih določa pratdlnik o uporabi sklada za pomoč članom sindikata. Skupno so v Kranju letos izplačali že za 16.517,80 N-din socialnih podpor. Komisija ugotavlja, da prosilci iz leta v leto ostajajo isti — da pa vsi ti primeri tudi opozarjajo, da v naši družbi ne bi smeli dovoljevati tolikšne bede, ki najbolj prizadene mlade delavke — samohranilke. \ Dr. Mario Kocijančič, vodja službe za medicino dela v kranjskem zdravstvenem domu in član plenuma Občinskega sindikalnega sveta Kranj je pogovor na temo, kako so v kranjskih delovnih organizacijah uredih nadomestila za čas bolezenskega dopusta do 30 dni, začel z naslednjo prispodobo: „V Egiptu so že štiri tisoč let pred našim štetjem sužnje, ki so gradili piramide, oprostili dela, če so zboleh in jim za čas bolezni dali boljšo hrano, da bi kasneje lahko spet delali. Ali: v Idriji so leta 1836, torej v času prosvetljenega absolutizma prvi na svetu priznali rudarjem nadomestilo osebnih dohodkov za čas bolezni v višini 75 %. Kako pa je v Kranju, me sprašujete? Po-' 7" razno! Pri nas je celo podjetje, ki ne I ’ Prizna delavcem za tri dni bolezni * niti dinarja nadomestila, v drugem i T , Podjetju pa prizna le 20 % nado- mestila za cas tridnevnega bolezen-vsem zahtevam o minimalnih stan- skega dopusta. Takih podjetij, ki pa dardih v dejavskih naseljih, ki jih na- ne izpolnjujejo zakonskega določila, Si.&Si,«, s o* <»-■>— oeHms lani že začeli graditi nov samski biti nižje kot 60 % rednih osebnih dom, prihodnje leto pa bo dom, v dohodkov, pa je veliko." katerem bo prostora za več kot 300 ,„Zakaj tak odnos v kranjskih de-delavcev, dograjen. Kljub temu smo lovnih organizacijah do lastnih de-že doslej bivanje naših delavcev do- lavcev? “ kaj dobro uredili. Le še petnajst jih Višin0 nadomeStii So v pravilni- W Povs?d sPreje'j samoupravni no življenje “ organi m ji s pravno-formalne strani France Babnik, ki je tudi vodja ni možno oporekati. Gledano na to Projektovega delavskega naselja v s strokovnega in socialnega vidika pa Kranju, je še dodal, da se je pred se sprašujem, ali so delovne organi- kratkim v nov stanovanjski blok vse- zacije sploh imele na voljo objek-lilo 20 družin, v neposredni bližini tivne strokovne podatke, na osnovi samskega doma pa gradijo za de lav- katerih bi naj določale višino nado- ce se en stanovanjski blok za kakih .... -tu 30 ali 35 družin njihovih delavcev. mestil, m ah so pr, sprejemanju teh „Za stanovanja delavcev smo do- pravilnikov upoštevale mnenje kaj dobro poskrbeli. Morali pa obratnih in pristojnih zdravnikov m bomo na občnem zboru spregovoriti zdravstvene službe sploh, kolikšna tudi o »em, kako delavci skrbijo za naj bodo ta nadomestila. Mishm, da te lepe objekte, saj vsega, kar smo so v večini primerov odločali napa-zgradili, ne smemo uničiti zaradi met, in največkrat z zmotnim mne-malomarnosti včasih le nekaj posa- njenl( da se da na ta način veliko meznikov. Tudi ta stran življenja na- nrihraniti “ ših delavcev naj bi bila v prihodnje P Ktp k t ii deIavcev rei v ena izmed skrbi osnovne sindikalne , „Katere kategorije delavcev pa v organizacije." kranjski občim največkrat iščejo zdravstveno pomoč? “ „Največ je bolnih delavcev z naj-nižjimi osebnimi dohodki, tistih, ki prejemajo na mesec 1.000 dinarjev ali pa še toliko ne. To pomeni, daje delavec z nizkim standardom še bolj prikrajšan. Rad bi ob tem poudaril, da nadomestilo osebnih dohodkov v času bolezni ni nikakršno darilo, marveč izraz socialistične solidarnosti do človeka, ki je v stiski." „Iz tega sledi, da so naloge sindikalne organizacije pri urejanju nadomestil za čas bolezenskih dopustov precejšnje. Zakaj se boste konkretno borili v kranjskih sindikatih? “ „Vse tiste delovne organizacije, ki so določile nadomestila niže kot določa zakon, bomo najprej opozorili na nezakonitost pravilnikov o nadomestilih ter hkrati zahtevali, da višino nadomestila uskladijo z zakonskimi določili. Osnovne sindikalne organizacije pa si bodo morale prizadevati, da se spodnja meja nadomestil dvigne na 80 % in 90 %, tako da bodo nadomestila osebnega dohodka za čas bolezni enaka, če jih izplačujejo delovne organizacije ali pa skupnosti zdravstvenega zavarovanja. Znano je namreč, da so tisti, ki zavoljo bolezni ne morejo na delo, večkrat prikrajšani: zmanjša se jim osebni dohodek, izgubijo pa tudi osnovo za dodatek na stalnost. Zlasti pa so prikrajšani takrat, ko osebni dohodki hitreje kar se je zgodilo prav letos, osebni dohodki v primerjavi z ^ ‘V Ijenjski stroški. Zato tudi P® gamo, da v takšnih primeri®’i osebni dohodki in življenjski naraščajo, delovne orga®^.-predvidijo v pravilnikih revaj" ^ djo nadomestil, tako da na® ^ stilo za čas bolezni do 30 dni ^ j benem primeru ne bo znašal® J kot 70 % poprečnega oseb neg® J hodka v tekočem letu in ne f J kot 80 % za čas bolezni n® dni." j' lim letom porasli za blizu čemer so se zelo povečali t®" BILANCA NEKE SKRBI I Kako so v delovnih organizacijah letos delili regrese za dopust predlagajo, da bi se v osnovni® organizacijah morali zavze mimo že sprejetih nalog še za ®3 - Vsaka delovna organizacij® mora za regresiranje letnih dop® stov oblikovati sldad za rekr®^ cijo, v katerega naj nameni ® 300 do 600 din za zaposlene? . - V kranjski občini naj ne bilo nižjega regresa od 400 ®. nzaposlenega, razmerje med n®.^ Občinski sindikalni svet v Kranju že nekaj let sledi temu, kako v delovnih organizacijah skrbe za oddih in rekreacijo zaposlenih. Še veliko več, svet sije že pred časom zadal za svojo programsko nalogo, naj bi v delovnih organizacijah izoblikovali posebne pravilnike o dopustih in regresih, da naj bi iz sklada skupne porabe namenili del sredstev za oddih in rekreacijo, ki bi naraščala tako, kot naraščajo osebni dohodki, da naj bi dobili regres vsi delavci in v enaki višini, da naj bi delovne organizacije še posebej namenile sredstva zale-tovanje socialno ogroženih, zanje panaj bi prispevale tudi osnovne organizacije po 5 %, občinski sindikalni svet pa 3 % svojega proračuna. In kakšna je letošnja bilanca dopustov in regresov? Povzemimo nekaj osnovnih podatkov izobširne ankete, ki jo je občinski sindikalni svet v Kra- nju izvedel v 74 delovnih organizacijah. - Tri delovne organizacije regresa niso izplačale (Gorenjski tisk, Živila in Brdo), razmerje med izplačanimi regresi na zaposlenega jra znaša 1:10; - Najnižje regrese so izplačali v podjetju Usluga Kranj (80 N-din), v Varnost Kranj (100 N-din), v Tekstilindusu (120 N-din) in na železniški postaji Kranj (150 N-din), najvišje pa v Gorenjski kreditni banki (850 N-din), v skupščini občine Kranj in Višji šoli za organizacijo dela (800 N-din) Za nezaposlenega družinskega člana 56 organizacij ni izplačalo regresa, samo 29 delovnih organizacij pa je pri delitvi regresov upoštevalo tudi otroke; - Samo 11 organizacij je izplačalo med člane regres v različnih zneskih, preostale pa v enakih. Spričo teh dejstev v občinskem sindikalnem svetu zdaj nižjim in najvišjim regresom, občini pa se naj zniža na LL' Delovne organizacije naj ^ plačujejo regres v enkratn® znesku in v mesecu odhoda dopust. - Regres za nezaposlene^ družinskega člana naj bi z®® od 100 do 150 N-din, za o«®® pa od 50 do 100 N-din. - Osnovne organizacije naj sproti spremljajo učinke . problematiko oddiha in re’cfw' cije zaposlenih, da bi tako la® tudi pravočasno ukrepale. DE V KRANJU ■®SF Kako iz zagate? Vse kaže, da bo Franc Istenič letos že četrtič izvoljen za predsednika izvršnega odbora sindikalne organizacije v kranjskem Tekstilindu-su. To pomeni, da res temeljito pozna probleme te velike delovne organizacije, ki šteje 2800 ljudi in je po številu zaposlenih na drugem mestu v kranjski občini. ,,Redni letni občni zbor naše sindikalne organizacije bo sredi naslednjega meseca, točneje 17. decembra .. je pripovedoval Franc Istenič. ,,Spričo težavnih razmer, v katerih je že lep čas naš kolektiv, bomo razpravo seveda posvetili predvsem gospodarjenju, našim nadaljnjim poslovnim odločitvam. Odkrito bomo morali spregovoriti o potrebni preusme- ritvi in s tem v zvezi o investicijah. Zavedamo se namreč, da je naša prihodnost edinole v preusmeritvi proizvodnega programa ...“ „Nam lahko že danes zaupate kaj konkretnega o teh načrtih? “ ,,V tovarni se vsi zavedamo, da z artikh, ki jih danes proizvajamo, ne bomo kos številnim problemom. Zato bomo morali čimprej preusmeriti svojo proizvodnjo na kvahtetnejše in bolj iskane tkanine. Vse kaže, da bomo v prihodnje izdelovah manj bombažnih tkanin in te kvahtetnejše ter da bomo začeh proizvajati tkanine iz sintetike in polinozike, po katerih je na trgu veliko povpraševanje ...“ §8KBHSH96R98@E9SHBBB mmamammm Iz razgovora s Francem Isteničem smo tudi izvedeli, da občni zbor sindikalne organizacije v Tekstilindusu ne bo mogel obiti osebnih dohodkov zaposlenih. Povprečni osebni dohodki v Tekstilindusu namreč dosegajo komaj 1040 dinarjev, s tem pa se delavci tega podjetja uvrščajo med najslabše plačane zaposlene v kranjski občini. „Še težji problem kot to pa je dejstvo, da prejema veliko delavcev — mislim, da bi morali govoriti o kakih 7 do 8 % — za svoje delo manj kot 700 dinarjev na mesec. To je tudi krivo močni fluk-tuaciji, ki nam povzroča hude težave pri uresničevanju naših načrtov ...“, je še povzel Franc Istenič. Sprašujejo se danes, kako bo jutri delavca, predvsem pa, "akšna prihodnost se mu obeta n storiti, da bi bila čimbolj ’Vetla, se je lotil analize pogojev 11 uspehov gospodarjenja v panjskih gospodarskih organi-^cijah. Prvi del naloge - pri-aerjava pogojev in uspehov go-jP°daijenja nekaterih najpomembnejših industrijskih podje-z industrijo v republiki — je ^ opravljen. Še več: občinski Vei je že pripravil razgovore v analiziranih industrijskih Podjetjih in si tako tudi po tej Puli ustvaril podobo sedanjih in Predvidenih razmer. osrednje točke kaj’^a občnem zboru naše sindi-ProKi °r?anizacije se bomo lotili koJ^ov, ki že dlje tarejo naš hetit V ’ narn ie povedal Jank6 trgn.,a,' Predsednik sindikata v sicer v Podjetju „Živila“, jetju 0(ha skupnih služb v podlo "^Jajbolj nas še zmeraj pesti slo’vJ) nimamo ne ustreznih po-'ki3ri-.Prostorov niti primernih »1SiC za. naše blago. Vse to °bčn 0 ovira pri poslovanju. Na žaCjjer? zboru sindikalne organi-raij F bomo zato vsekakor mo-V'h Do i rCti načrte o gradnji no-ktnjc S 0Vn'b prostorov, to vpra-rtien,Je za nas življenjskega po-Protf- 2avzeli se bomo tudi naj m Vlsokim najemninam, ki eptiav.Za Poslovne prostore zara-Nev^A stanovanjsko podjetje, tri če/!110 je že, da imamo kar ki Se atme poslovnih prostorov, St°dstv e štejejo za naša osnovna Priama' Tabo smo prikrajšani |ožbe vrtlZaciji> Pa tudi naše na-storov Modernizacijo teh pro-t>i "'so tako učinkovite, kot bom0 . j.bhi. Tretje, česar se °j)čnernU^* morali dotakniti na vatijf, m zboru, pa je izobraže-Ptedek ZaP°s*enib- Splošen na-k°j turi Pmdvsem pa nagel raz-tiidj oriZrna.na Gorenjskem terja nja, naših delavcev več zna- jPto ^iPmvah na naš občni zbor Uvrjnp *caii že veliko sestankov u6 že jtja odbora, na katerih smo u obf ntan,čno dogovorili, kako a° nioA Z^0r Potekal in kakšna °bčnf,8°Va vsebina. Gradivo za a0sed3ni°r’ obsega poročilo o 0rgani-JeM delu sindikalne nnfiClle’ Poročilo o finanč-vfl oA,, anju> spremembe pra-ctje "ovne sindikalne organiza-k ddidat seZnam evidentiranih bom °V,Za nov izvršni odbor " *" dni razdelili med Očitno pa je, da atributi, ki jih še vedno tako zelo radi pripisujemo kranjski občini, kot denimo industrijsko najrazvitejši, najbogatejši in kdove kaj še vse, še zdaleč niso več resnični. Zaprosili smo avtorja študije in strokovnega sodelavca ObSS Kranj dipl. oec. Franca Bohinca, da povzame nekatere najpomembnejše ugotovitve in spoznanja. Pripovedoval nam je: Koncentracija nekaterih industrijskih dejavnosti bi morala Kranju zagotavljati nadpovprečne poslovne rezultate, saj so znane prednosti množične proizvodnje. To pomeni, da koncentracije ni spremljalo večanje tehnične opremljenosti dela, izboljšanje kadrovske strukture, prizadevanja za modernejšo organizacijo dela; tudi proizvodnja ni bila vselej usklajena z zahtevami tržišča. Za sedanje stanje kranjske industrije je značilno, da ugotavljamo podpovprečno tehnično opremljenost dela, zavoljo česar je razpolagal kranjski industrijski delavec v letu 1969 s 27% manj delovnih priprav - in to precej slabše kvalitete - kot pa slovenski industrijski delavec. To je najpomembnejši dejavnik, ki povzroča nižjo produktivnost dela; v minulem letu je bila raven storilnosti kranjske industrije za 9 % nižja od storilnosti industrije v republiki! Druga pomembna značilnost pa je v tem, da je bila v minulem letu akumulativnost kranjske industrije za 38 % manjša od republiškega poprečja. Razen tega obveznosti za odplačilo anuitet v industriji Kranja presegajo vsakoletno formirano maso poslovnega sklada za 21 %, industrija v republiškem merilu pa ima v poprečju za 33 % nižje obveznosti za odplačilo, kot znaša letna vsota poslovnega sklada. Skratka, lahko bi govorili o dokaj kritičnem položaju kranjske industrije. In realne možnosti, da bi se razmere spremenile? NAPOVEDUJEJO PRESTRUKTURIRANJE Strokovni sodelavec občinskega sindikalnega sveta v Kranju Franc Bohinc zatrjuje, da so razgovori v večini delovnih organizacij razkrili, da vodstva resno razmišljajo o prihodnosti. „V večini kolektivov predvidevajo za naslednje petletno obdobje pomembne spremembe v proizvodnem programu, opremljenosti, organizaciji in tehnologiji. Ponekod razmišljajo celo o temeljnih spremembah proizvodnega programa. Pri tem nastaja čedalje večja potreba po kvalificiranem in strokovnem kadru, obeta se znatno število na novo odprtih delovnih mest. Tudi politika nagrajevanja doživlja spremembe, nagrajevanje postaja pomemben dejavnik poslovne politike. Dandanašnji čas zahteva celovito osebnost Kranjski sindikati zahtevajo, da postane skrb za izobraževanje sestavni del poslovne politike in družbeno politične dejavnosti Če ne bi upoštevali vseh tistih podatkov, ki v celoti razgaljajo kadrovsko strukturo kranjskega gospodarstva, tudi če bi spregledali vse tiste načrte, kijih v občini kujejo na vseh področjih družbenega življenja in ki so oprti razen na investicije v stroje tudi na nove kadre, pa ponazarja trenutne razmere in naloge podatek, da kar 36 % zaposlenih nima dokončane osemletke. Že ta podatek priča, da smo doslej gospodarstvo razvijali predvsem z investiranjem v stroje, pri čemer je bilo izobraževanje zaposlenih nekaj povsem tujega v poslovni politiki. Sindikati v Kranju ugotavljajo, da so potrebe po strokovni usposobljenosti že danes večje, kot pa je dejansko stanje, z nadaljnjim razvojem pa bodo te razlike še naraščale, če seveda ne bodo delovne organizacije v svojih razvojnih programih predvidele ukrepov, ki naj zagotove hitrejše usposabljanje zaposlenih in hitrejšo stopnjo spreminjanja kadrovske strukture, kot pa načrtujejo stopnjo porasta proizvodnje. Od tod tudi stališče sindikatov, ki pomeni hkrati že napotek za akcijo: - Razvojne programe delovnih organizacij in družbenopolitičnih skupnosti bo možno uresničiti le, če bodo izkoriščene vse umske sposobnosti zaposlenih občanov. Zato naj bo delovanje vseh samoupravnih organov v delovni organizaciji in v občini ter družbeno političnih orga- nizacij usmerjeno k uresničitvi tega cilja. Hkrati s tem pa v kranjskih sindikatih ugotavljajo, da v večini delovnih organizacij v dosedanjih razvojnih programih le niso predvideli konkretnejših planov potreb po kadrih in po njihovi bodoči kvalifikacijski strukturi. To dejstvo je toliko bolj zaskrbljujoče, ker že sedanja kvalifikacijska struktura razkriva občutne vrzeli. To zlasti velja za sred-1 njo, višjo in visoko strokovno izobrazbo ter za visoko kvalificirane delavce - ugotavljajo v kranjskih sindikatih. K temu pa pristavljajo: - Če hočemo takšna nesorazmerja med dejanskirt) stanjem in zahtevami odpraviti, potem mora biti plan potreb po kadrih sestavni del slehernega razvojnega načrta. Ker podatki pričajo, da še vedno 38 % mladih ne dokonča osemletke - s čimer pa so jim praktično zaprta vrata nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja v rednih šolah - so delovne organizacije doline zagotoviti, da ta del mladine pride do potrebne izobrazbe in strokovnosti ob rednem delu. Sc pravi, da bi morali zasnovati stalen proces izobraževanja ob delu. - Ob planih potreb po kadrih je potrebno pripraviti tudi program izobraževanja ob delu za naslednja temeljna področja: omogočiti dokon- čanje osnovne šole vsem tistim delavcem, ki še niso stari 35 let, omogočiti pridobitev kvalifikacije ozkega ali širokega profila, omogočiti pridobitev srednje, višje ali visoke izobrazbe. Ta, lahko bi rekli temeljna stališča kranjskih sindikatov pa seveda vključujejo še nekatere druge zahteve. Tako, na primer, sindikati zahtevajo, da delovne organizacije zagotove primerne pogoje za študij in za izobraževanje ob delu, potrebna sredstva. Predlagajo tudi, da bi naj sprejeli v občini dogovor o ustanovitvi posebnega medpodjetniškega centra za izobraževanje zaposlenih ob delu. In slednjič: - V sistemu samoupravljanja potrebujemo celovito človekovo osebnost, to je strokovno in družbeno razgledanega človeka. Zato moramo enako vrednotiti strokovno in drbe-no usposabljanje zaposlenih. Sindikati vztrajamo, da je družbeno-poli-tično usposabljanje delovnih ljudi vsakodnevna skrb vseh dejavnikov v delovnih organizacijah in v širši družbeni skupnosti. Skratka, če bi hoteli strniti v bistvo temeljna stališča kranjskih sindikatov, potem bi morali reči: izobraževanje mora piostati sestavni element poslovne politike, prav tako pa tudi sestavni del družbeno-politi č ne aktivnosti. Najprej statut Po občnem zboru sindikalne organizacije v kranjski Planiki V kranjski tovarni obutve Planika so letos pohiteli z občnim zborom sindikalne organizacije. Medtem ko drugod šele potekajo priprave na ta pomemben dogodek, v Planiki že uresničujejo naloge, ki so si jih zadali na občnem zboru. O tem, kje bodo najprej zagrabili, nam pripoveduje Stane Pirnat, predsednik sindikata v Planiki: „Na občnem zboru smo se domenili, da bomo dali prednost statutu, ki ga resnici na ljubo povedano, še nismo uskladili s XV. amandmajem. Pričakujem, da bo Pri vsem tem pa gre tudi za nekatere senčne plati. Tako je očitno, da naravni prirastek v prihodnjem obdobju ne bo mogel pokriti potreb, kot jih predvideva industrija po novem kadru. Razmerje v delitvi dohodka med družbo in delovno organizacijo se je za delovne kolektive prej poslabšalo kot izboljšalo, kar pomeni, da so v marsičem omejene možnosti za hiter razvoj, hitrejši razvoj pa zavirajo tudi težki kreditni pogoji bank in siceršnja prezadolženost podjetij. Ti in še mnogi drugi momenti pa govore o tem, da se bomo morali o prihodnjem razvoju še veliko pomenkovati." NAPOTILO ZA AKCIJO Dejstva, ki jih je razkrila tako analiza kot kasnejši razgovori v delovnih kolektivih, so privedli občinski sindikalni svet v Kranju do sklepa, da bo s svojimi ugotovitvami seznanil občinsko skupščino, naj ugotovljene razmere upošteva pri snovanju bodočega srednjeročnega programa razvoja. Obenem pa je občinsko sindikalno vodstvo sklenilo pozvati vse osnovne organizacije sindikata, naj bi občne zbore izrabile kot prvo priložnost, da preanalizirajo razmere, uspehe in težave, s katerimi se srečujejo pri gospodarjenju, predvsem pa da poskušajo realno začrtati svojo pot v prihodnost. to zahtevno delo, vendar, čim bolj se bomo potrudili, tem več bomo potlej imeli od statuta. Med drugim smo sklenili, da bo moral akt tudi zelo natančno opredeliti mesto in vlogo družbenih organizacij v podjetju. Gre za dolžnosti pa tudi pravice družbenih organizacij, o katerih si doslej nismo bili dovolj na jasnem. Na občnem zboru smo tudi sklenili, da bo moral kolektiv v prihodnjem obdobju več storiti za izobraževanje zaposlenih. Res je, uspeli smo močno zmanjšati število delavcev z nedokončano osnovno šolo, vendar to je še vedno premalo. Tehnologija v naši stroki namreč tako hitro napreduje, da si brez dobro strokovno podkovanih delavcev ne moremo več zamišljati visoke produktivnosti. Skratka, v Planiki bomo morali v osnovi spremeniti kadrovsko strukturo, če bomo hoteli v korak s časom. Na občnem zboru smo zato zahtevali ne samo dopolnilno strokovno izobraževanje, temveč tudi družbeno-ekonomsko izobraževanje delavcev. Sindikat se je tudi zavzel, da vprašanje družbeno-ekonomske vzgoje delavcev opredelimo s statutom, da torej opredelimo pravice in dolžnosti posameznikov in podjetja tudi na tem področju. Seveda smo na občnem zboru razpravljali tudi o standardu zaposlenih. Ker smo prepričani, da se z 800 dinarji mesečnih prejemkov ne da kaj prida živeti, smo sklenili, da moramo to mejo prestaviti, seveda v skladu s produktivnostjo. Še za marsikaj smo se domenili na občnem zboru, toda naj omenim le še pobudo našega sindikata, da bi naj občinski sindikalni svet pripravil družbeni dogovor o regresiranju oddiha. Želimo namreč, da bi se slednjič le domenili za enotno politiko na področju regresiranja, saj dosedanja praksa, za katero so značilne neverjetne razlike, kvarno vpliva na razpoloženje in s tem na storilnost zaposlenih . . .“ Politična šola Sindikati v Kranju opo-zaijajo na čedalje večjo potrebo po sistematičnem in poglobljenem družbeno-eko-nomskem izobraževanju članstva. Zato skupno z Delavsko univerzo „Tomo Brejc" zdaj ObSS Kranj pripravlja posebno politično šolo. V politični šoli se bodo slušatelji seznanili z nekaterimi aktualnimi vprašanji gospodarskega razvoja in gospodarjenja, z idejnimi problemi samouprave, o delovanju sindikatov danes, s problemi družbenega standarda ter z mednarodno aktivnostjo. r~ STANKO HRIBAR, PREDSEDNIK SINDIKALNE ORGANIZACIJE V ZAVAROVALNICI »SAVA«: Spremeniti moramo statut „Kako se pripravljate m občni zbor osnovne sindikalne organizacije? “ smo vprašali Stanka Hribarja, predsednika sindikalne organizacije, sicer pa zavarovalnega referenta v kranjski poslovni enoti zavarovalnice „Sava“. „Za občni zbor osnovne sindikalne organizacije, ki bo 11. decembra, se že dlje temeljito pripravljamo. Na eni izmed zadnjih sej izvršnega odbora smo že pregledali gradivo, zlasti podrobno pa smo predelali poročilo, ki je zajelo vso dejavnost med obema občnima zboroma. Še pred občnim zborom bomo za vse naše članstvo organizirali tudi predavanje in na koncu še razgovor o političnih ciljih in nalogah slovenskih sindikatov. To bomo storili zaradi tega, da ne bi na občnem zboru razpravljali le načelno, marveč o konkretnih problemih, ki tarejo našo delovno organizacijo. “ Ikavska enotnost — — 21. NOVEMBRA 1970 „In kaj bo osrednja tema razprave na občnem zboru? “ ..Pogovoriti se bomo morali predvsem o statutu naše zavarovalnice. Čeprav smo ga že sprejeli, si naša sindikalna organizacija prizadeva, da bi ga spremenili Ugotovili smo namreč, da je tako po formalni kot po pravni strani naš statut zelo pomanjkljiv in vnesene spremembe niso povsem v skladu z določili XV. ustavnega amandmaja. Glede na to, da smo organizacija združenega dela, v statutu tudi nismo dovolj natančno opredelili pristojnosti samoupravnih in izvršilnih organov. Te pristojnosti se zdaj med seboj prepletajo in prav lahko se primeri, da bi to povzročilo nesoglasja v odnosih pa tudi v poslovanju in v politiki delitve." STRAN 7 Praksa ali spodrsljaj ? Stabilizacijske ukrepe ali bolje rečeno „predlog ekonomske politike in izhodišč za zbiranje ter porabo sredstev za kritje splošno družbenih potreb za leto 1971“ je Izvršni svet Skupščine SRS predložil poslancem prej, preden se je o izhodiščih, ki konkretno zadevajo posamezna področja, posvetoval s samoupravnimi asociacijami. Res, da je to le prva varianta predloga ekonomske politike v prihodnjem letu, ki jo Izvršni svet predlaga skupščini in ki bo zato v nekaterih točkah lahko doživel tudi spremembe, kot je v svojem uvodu povedal predsednik Izvršnega sveta Stane Kavčič na posvetu s predsedniki -občinskih skupščin. Pa vendar bi najbrž težko našli koga, ki bi se s tako prakso (če bi prešla v navado, seveda) sprijaznil. Zato bo republiška izobraževalna skupnost svoje mnenje o takšnem načinu dela sporočila Izvršnemu svetu, je povedal predsednik Izvršnega odbora RIS, Ludvik Zajc, na seji predsedstva RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti Pa še res je Gospodarstvo bomo ozdravili s pametjo, pamet pa zahteva znanje in še enkrat znanje. Zato je iluzorno pričakovati, da bomo gospodarstvo spravili na trdno osnovo z nekaj prihranjenimi milijoni, s katerimi bomo spodrezali korenine znanju, je dejal eden od razpravljavcev na seji predsedstva RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti, ko so se pogovarjali o tem, kako so obravnavane družbene dejavnosti v predlogu IS o ekonomski politiki in izhodiščih za zbiranje ter porabo sredstev za kritje splošno družbenih potreb v prihodnjem letu. Temu ni kaj oporekati. Pa tudi tistim ne, ki pravijo, da ne verjamejo napovedim, da sc družbeni in življenjski standard delovnih ljudi s stabilizacijskimi ukrepi ne bo zmanjšal. Kako ne, ko pa bo tudi za pomembni del družbenega standarda - za zdravstveno varstvo - manj denarja, kot pa bi ga - ob polni in odgovorni vključitvi te dejavnosti v stabilizacijske ukrepe - potrebovali. Ali pa bomo zdravstveni standard in obseg obdržali in mate-rudna bremena prevalili na zdravstvene delavce? - ar Cerknica iz dneva v dan spreminja podobo. Pred nedavnim so asfaltirali skoraj vse ulice. Okoli Cerknice pa kot gobe po dežju rastejo enodružinske stanovanjske hiše, ki jih sadijo delavci „Bresta“ pa tudi delavci iz drugih cerkniških podjetij, kot so Gozdno gospodarstvo, Kmetijska zadruga, trgovsko podjetje „Skocjan“. Takšna naselja družinskih hišic, kot ga vidimo na našem posnetku, so v Cerknici še tri, in sicer na Kamni Gorici, Peščenku in v Želšah. — Foto: M. Ž. Ob nedeljah zaprto Medobčinski odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti je prevzel iniciativo za podpis družbenega dogovora o razporeditvi delovnega časa ob nedeljah in praznikih. Podpisniki sporazuma bodo trgovska podjetja, poslovno združenje za trgovino in medobčinski odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti. Podpisniki so se že sporazumeli, da bodo trgovine ob nedeljah in praznikih zaprte. Pri tem pa vsi poudarjajo, da oskrba potrošnika ne bo slabša. j Če katera od podpisnic tega dogovora ne bo upošte; vala, bo morala plačati globo. Ta sredstva pa bi pii' tekala v poseben sklad za izobraževanje zaposlenih v delovnih organizacijah, ki bodo podpisale sporazum. Sklad se bo ustanovil takoj po pod- pisu dogovora. MILAN BRECL RAZPRAVA O PREDLOGIH STATUTOV KOMUNALNIH SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV Kako uokviriti pravice? I 4 1S| hi STALIŠČA NOVOMEŠKIH SINDIKATOV DO GOSPODARJENJA S STANOVANJI Statuti komunalnih skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev počasi dobivajo svojo podobo. V razpravah, ki so ponekod zajele zelo širok krog zavarovancev, so izoblikovali pravice in dolžnosti, ki jih bodo, ko bodo statuti sprejeti, imeli zavarovanci. Tam, kjer so se v razprave organizirano vključili tudi vsi družbeno-politični dejavniki, so bili predlogi konkretni in zato tudi koristni. S posebno pozornostjo so se na te razprave pripravili tudi sindikati in na mnogih področjih so bili občinski sindikalni sveti tudi organizatorji razprav. V vseh razpravah je prišla do izraza podpora hotenjem, da bo postala skupnost komunalne skupnosti zavarovancev v prihodnje bolj samostojna, da bo lahko sama določala pretežni del obsega pravic kot tudi obveznosti. Poudarjali pa so, da se bo potrebno z resnično najširšim družbenim dogovarjanjem, v katero bi bilo trebi vključiti občinske skupščine, obč nske sindikalne svete ter delovne organizacije, sporazumeti za izhodišča ob oblikovanju prispevne stopnje v zdravstveno zavarovanje delavcev. Velikokrat je bila v razpravah prisotna tudi participacija zavarovancev. Mnogi so menili, da bi bilo treba določiti cenzus, da bi tako oprostili plačevanja prispevkov tiste, ki imajo nizke osebne dohodke, nizke pokojnine ali pa socialno ogrožene ljudi. Od mnogih konkretnih razprav o predlogih statutov skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev jih bomo povzeli le nekaj: V VELENJU so o predlogu statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja razpravljali na prvi konferenci občinskega sindikalnega sveta. Menili so, da ne sme biti zavarovanca, ki ne bi bil seznanjen s predlogom statuta. Zato je velenjski OSS sklenil tudi pomagati pri organizaciji javnih razprav zlasti manjšim delovnim organizacijam. Ena od konkretnih pri- pomb na sindikalni konferenci je tudi bila glede nadomestila osebnega dohodka ob začasni odsotnosti z dela zaradi nege obolelega otroka. Udeleženci konference so menili, da je predlog, naj bi nadomestilo OD bilo priznano samo za bolne otroke v starosti do treh let, nesprejemljivo. V vrtcih namreč nimajo bolniških sob, na drugi strani pa še veliko otrok zaradi pomanjkanja ustanov v varstvo ni zajetih, čeprav sta zaposlena oba zakonca. V KRANJU so svoje predloge še bolj dopolnili, med drugim so predlagali tudi, da bi bilo treba rešiti nadomestilo za nego družinskega člana enotno v vseh delovnih organizacijah na področju komunalne skupnosti. BREZ ROKAVIC Lani je bilo na jugoslovanskih cestah več kot 3.000 mrtvih, ranjenih pa več kot 50.000 (za celo mesto ljudi). Na LOGO vozil umre pri nas v prometnih nesrečah 35 ljudi, v Ameriki pa samo 5. Ah ne prispevajo k tako neverjetnemu obsegu nesreč tudi naši kazenski predpisi? ! Sedanja preblaga kazenska politika bolj spodbuja kot pa preprečuje voznike v njihovem obnašanju. Nedvomno prometna zakonodaja zaostaja za časom in razmerami v prometu, saj so nekateri njeni paragrafi stari več kot tri desetletja. V SLOVENJEM GRADCU sp na sestanku, ki so se ga udeležili člani vodstev osnovnih organizacij sindikata iz Gozdnega gospodarstva, Lesno industrijskega podjetja in Tovarne usnja - pripravil ga je občinski sindikalni svet - še posebej naglasili, da bo treba zagotoviti v celotni komunalni skupnosti tudi dejansko rizičnost in solidarnost. Po njihovem mnenju morajo-imeti vsi zavarovanci enake pravice in obveznosti. Poudarili pa so, da vedo, da ne bo denarja za kritje vseh potreb in predlagali, da bo treba opraviti selekcijo potreb in želja, upoštevati zdravstveno stanje zavarovancev in razvitost zdravstvene službe na posameznih območjih. V DRAVOGRADU so na posvetovanju predsednikov in tajnikov OSS iz Velenja, Raven na Koroškem, Dravograda, Slovenj Gradca in Radelj ob Dravi predlagali, naj KZSZ Ravne na Koroškem takoj izdela potrebno dokumentacijo za višino prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje v prihodnjem letu in da predlog v javno razpravo. V razpravi so tudi menili, da bi bilo treba v doglednem času doseči, da bi imeli na področju skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem en zdravstveni center in dva zdravstvena domova, ne pa kot doslej, dva zdravstvena centra. Iz skupka predlogov smo jih povzeli le nekaj in našteli le nekaj področij, kjer so tekle razprave o predlogih statutov skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev. O mnogih razpravah smo poročali že sproti, o mnogih pa še bomo, kajti v veliki meri bodo skupščine zavarovancev sprejemale te akte v prihodnjem mesecu. To pomeni, da razprav še ni konec. In čim več jih bo in čim bolj bodo zavzete in konkretne, tem bolje bodo uokvirjene pravice zavarovancev v samoupravne akte skupnosti. N. L. I I 6—7 stanovanj na 1000 prebivalcev i I i i l i i i i i Več je bilo razprav o izhodiščih za resolucijo o m-daljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva v Sloveniji v novomeški občini. Sindikati so v teh razpravah zelo aktivno sodelovah. Tako oni kot drugi udeleženci razprav so menih, da ta dokument v svojih osnovnih izhodiščih predstavlja dobro osnovo za hitrejše reševanje stanovanjske problematike pri posameznih kategorijah prebivalstva. Če se omejimo le na razpravo o gradnji stanovanj, se sindikati zavzemajo še naprej za družbeno gradnjo, saj menijo, da je upravičena spričo razmeroma nizkih osebnih dohodkov in visokih cen stanovanj. Zato naj bi tudi v prihodnje ohranili sistem obveznega izločanja sredstev iz ustvarjenega dohodka delovnih organizacij. Višino izločenih sredstev naj bi določal dogovor med občino in delovnimi organizacijami. Nekateri celo predlagajo, naj bi sedanjo 4-odstotno stopnjo obvezno izločenih sredstev povečali tako, da bi s temi sredstvi lahko zgradih 6-7 stanovanj na 1.000 prebivalcev letno. Del teh sredstev naj bi se zbiral v delovni organizaciji, del pa pri občinski skupščini. Že začete akcije za čim večje angažiranje osebnih sredstev za reševanje stanovanjskih vprašanj ob tem seveda ne gre zanemariti. Vsekakor je treba podpreti težnjo za večje združevanje sredstev za stanovanjsko izgradnjo, tako osebnih in bančnih, kot sredstev stanovanjskih podjetij, občin in delovnih organizacij. V razpravi so tudi poudarih, da bi pri usmerjanju sredstev za stanovanjsko gradnjo pri poslovnih bankah morale imeti večjo vlogo in možnost odločanja tudi delovne organizacije in občina. In končno naj iz obilice stališč izluščimo še eno: novo; meški sindikati podpirajo tudi prizadevanja za čimbolj samoupravno urejanje vprašanj stanovanjskega gospodarstva, pri čemer naj se kar najbolj izrazi interes delovnih ljudi kot osnovnih nosilcev stanovanjske pravice. Prav tako podpirajo prenos stanovanjske zakonodaje iz zveze na republiko in občine, pri čemer bodo seveda občine morale okrepiti svoje strokovne službe, da bodo sposobne opravljati širše zastavljene naloge na področju stanovanjskega gospodarstva. 1960 1970 METLIKA Praznujemo desetletnico ustanovitve ZA OBČINSKI PRAZNIK KOlViET ČESTITAMO! VSEM DELOVNIM LJUDEM *' T L ' IN POSLOVNIM PARTNERJEM! STKAN 8 KOMUNALNO PODJETJE METLIKA OR OBČINSKEM PRAZNIKU ČESTITAMO^ VSEM OBČANOM METLIKE, VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PARTNERJEM! 2 OBISKA V VZGOJNO VARSTVENEM ZAVODU Doljane« v Ljubljani »RINGA RINGA RAJA« , Hiša, skrita v sončnem par-pravi majhen grad, pod pra-“j1 Ljubljanskim gradom, ni j^jala nobenih znakov življenja. !;1Srno bili prepričani, da je v eJ stari vili, zgrajeni že pred ^ainšestdesetimi leti, res vrtec. smo o tem povprašali kar ^°zi kletno okno žensko v Nnici. Šepetaje nam je potrga- Tako smo se že lahko na začetku prepričali, daje crb za otroke v tem vrtcu pre-,a v kri prav vseh članov tega °kktiva. Ženska je šepetala, dejavnosti. Za malčke je vrtec odprt vsak delovni dan od 5.30 do 16. ure. Letos seje uprava vrtca dogovorila s starši, da popoldanska dežurna služba, ki so jo imeli vpeljano prejšnja leta, ni več potrebna. V „drugi dom“ redno hodi okoli 170 malčkov. Začuda veliko otrok, kajti prostori res niso veliki. Vendar so nam v vrtcu zatrdili, da nihče ni utesnjen ali zapostavljen, saj delajo, kot pravijo, načrtno in sistematično. Otroke imajo 1’ anes bomo naredili kamion. Velik, da se bomo peljali na izlet! razdeljene po skupinah. Ena vzgojiteljica ima v skupini najmlajših 15 oskrbovancev, sred- bi si ogledali vrtec, vas ne njih je v skupini 20, starejših pa L °'etnega popravila, je snaž V, Poživljena z zelenjem ter domačnosti in prisrč- Bg^kali smo pri ravnateljici Zavoda, Maijanci Pirnat in iajP°prosili, naj nam dovoli ^|Vf|e več zvedavosti, razkaže e nam kaj pove o njegovi ram so pred tednom radov-družbeno-politični de-0 niki razpravljali o razvoju ^ °skega varstva v občini, k tudi imenovali posebno niisijo, . ki bo pripravila ^giam razvoja otroškega 0, stva v občini. Potrebe po vaškem varstvu v občini so ^tno večje. Večina sedanjih °b?V- -*e P°'n0 zasedenih, v ni, ,ni pa je od vseh zaposle-52 % žensk. ^ ^teviio zaposlenih žensk ^ 1)0 zaradi razvoja turizma p Povečalo, zato bo skupaj s . Pravo programa otroškega S>mtrrba PriPrav*‘ t"111 v sram tinanciranja. Večina t ,au°vljiški občini se nagiba ta2erPu> da bi tudi program t)ri.Voja otroškega varstva v Uodnjih letih urcsničevah ^Ui °bno’ 't01 P13^31 uresni-v3° program izgradnje šol. v* Kakor pa bo treba predaj (;ti financiranje tako, da Za: ~uko v otroško varstvo soj,, čim več otrok tudi iz lamo ogroženih družin. R tudi do 25. Otroci, ki so v vrtcu, so stari od dveh do sedem let. Delo je porazdeljeno po sposobnosti dojemanja otrok, za vsako skupino so v lepem vremenu na programu tudi sprehodi. Zanimalo nas je, kolikšna je cena za oskrbo in kako starši, zlasti tisti z nižjimi osebnimi dohodki, zmorejo plačevanje. V vrtcu na Poljanah velja starše oskrba od 150 za starejše, do 170 dinarjev za najmlajše otroke. Seveda pa je prispevek odvisen tudi od socialnih razmer staršev. Tistim, ki oskrbe v vrtcu ne morejo plačati, primakne zraven prispevek Center za socialno delo. Vsi otroci iz krajevne skupnosti Poljane, ki so potrebni varstva, so sprejeti v ta vrtec. Pritisk iz drugih krajevnih skupnosti pa bodo morda lahko omilili že januarja, ko bo pod njihovo upravo odprt načrtno grajen oddelek varstva v nekem bloku v Povšetovi ulici. O vrtcu nas je zanimalo še veliko stvari, zato smo pohiteli za nosom in prijetnimi dišavami, ki so se širile iz kuhinje. Kuharica, ki je že dolga leta v zavodu, tako rekoč živi za otroke in kljub temu, da je število obrokov veliko, ji za kosilo ni težko narediti češpljevih cmokov! Ko pa jih imajo otroci tako radi! Kapaciteta kuhinje je preračunana za 250 obrokov na dan, skuhajo pa jih okoli 380 do 400. Hrana je domača in okusna in zato ni nič čudnega, če prejšnji varovanci, sedaj že Šoloobvezni otroci, še vedno radi hodijo sem na kosilo. „In zakaj jim ga ne bi dali, ko pa so že navajeni naše hiše,“ pravi ravnateljica zavoda. Med našim obhodom so oskr-bovančki že končali svoj popoldanski počitek. Nasproti sta nam pritekli na las podobni si dvojčici. Veseli in razigrani sta stekli na dvorišče. Vzgojiteljica, ki ju dobro pozna,jram je povedala, da ju loči le po barvi oči. Še štiri pare dvojčkov in dvojčic imajo v varstvu. In česa vsega učijo svoje va-rovančke? Tovarišica Pirnat nam je pojasnila: „Prav ničesar šolskega jih ne učimo, vse, kar jih želimo naučiti, jim dajemo skozi igro. Tudi igraje za otroka delo. Najmlajšim širimo besedni zaklad, obzorje, spoznavamo jih z barvami. Drugače pa imamo delo sistematično razporejeno na telesno vzgojo, na umsko, estetsko in likovno vzgojo itd.“ Ste pri tem uspešni? „Vsekakor da. Le nekaj primerov je, ko starši tudi potem, ko vzamejo otroka domov, nimajo časa zanj in ga prepuste vplivom ulice. Tolažba, saj ga po ves dan vzgajajo v Vrtcu, je zgrešena, kajti znova in znova poudarjamo, da mora biti teža vzgoje v družinskem krogu in da je ta vzgoja dolžnost staršev. Vrtec je sicer pomemben, vendar pa le dopolnilni člen vzgojnega procesa. Ustavil sem se v novem motelu ,,Erazem", oddaljenem pet kilometrov iz Postojne na cesti proti znamenitemu Predjamskemu gradu. Motel so odprli letos poleti. Te dni so asfaltirali se cesto do gradu in s tem še bolj približali ta kotiček Notranjske številnim turistom, ki se ustavljajo v Postojni. Ob kavici v motelu sem se pogovarjal z Ireno Požarjevo, ki je tu že od vsega začetka zaposlena kot natakarica. Doma je z Belskega, iz vasice, ki je le pol kilometra oddaljena od motela, kjer ima tudi pivški .Javor" svojo žago. Nov motel, okusno opremljen s stilnim pohištvom, pa bo dal temu kraju prav gotovo nove razsež- Torej ste mnenja, naj bi vsak otrok hodil v vrtec vsaj eno leto? „Prav gotovo je to zelo potrebno. Še več, v vsaki vasi naj bi bil vrtec za otroke od četrtega leta naprej, nujno pa bi morali zajeti vse otroke eno leto pred šolo. Tako bi bil tudi osip v šolah manjši, saj bi se otroci že prej privadili na delo, na življenje v skupnosti pa tudi na potreben red.“ Žahvalili smo se ravnateljici Marjanci Pirnat in pri tem ravno tako kot ona vedeli, da tega še dolgo, dolgo ne bodo deležni vsi naši malčki. MOJCA POGAČNIK S pomočjo kolektivov V litijski občini pomagajo pri gradnji otroško-varstvenih ustanov delovne organizacije Za razvoj otroškega varstva v litijski občini imajo poseben program in tudi poseben sklad pri Temeljni izobraževalni skupnosti. Lani se je v tem skladu nabralo 300.000 dinar- Pred kosilom se je treba umiti igfSSi jev, letos pa cenijo, da bo zbranega denarja 450.000 din. Sklad za uresničitev predvidenega programa nima dovolj sredstev. Zavoljo tega so večji del oročili pri banki, da bi na tak način sredstva za gradnjo vrtcev povečali. Kljub vsemu pa je še potrebna pomoč delovnih organizacij. Ker ima Industrija usnja Vrhnika v Šmartnem pri Litiji največ zaposlenih žensk, se je tudi prva odzvala prošnji Temeljne izobraževalne skupnosti in prispevala sredstva za opremo vrtca. Tega so uredili z adaptacijami v zadružnem domu. Prostora v njem pa je za 40 predšolskih otrok. To je glede na potrebe v Šmartnem sicer le rešitev v sili, saj je samo v družinah, ki so zaposlene v obratih IUV — usnjarija, krznarija in konfekcija - nad 90 predšolskih otrok. Vsekakor pa je to začetek. Letos nameravajo začeti tudi z gradnjo novega otroškega vrtca v Litiji. 80 predšolskih otrok, računajo, bo vrtec lahko sprejel v juliju 1971. leta. Po sedanjih predračunih bo stala investicija milijon petstotisoč dinarjev. Stari vrtec, ki ga imajo v Litiji, pa bodo obdržali še naprej. V litijski občini želijo, da bi lahko program otroškega varstva v prihodnjih letih uresničili. Vsi pa vedo, da bo to odvisno od sredstev, ki bodo na razpolago in pa od razumevanja delovnih organizacij. l. nosti v njegovem nadaljnjem razvoju. „Ste končali gostinsko šolo? “ sva nadaljevala pogovor. „Da, lani sem jo končala v Izoli. “ ,,Kako to, da ste se odlo- besedo marsikoga spravila v dobro voljo. »Koliko zaslužite? “ »Sto sedemnajst starih tisočakov in še pet tisoč starih dinarjev imam nagrade za znanje nemškega in italijanskega jezika. Glede na to, da ERAZEM IN IRENA čili prav za gostinski poklic? “ »Bila sem brez vsega. Starši me po osnovni šoli niso mogli šolati naprej, ker imam še dve sestri, ki jih je bilo tudi treba spraviti h kruhu. Rekla sem si: nekaj se moram izučiti. Morda bo še najbolje, da grem za natakarico ... “ »Ste zadovoljni s poklicem, ki ste si ga izbrali? “ »Zakaj pa ne bi bila zadovoljna. Vsak poklic je lep, če delo opravljaš z ljubeznijo . . . “ Urno se je sukala Irena za točilnim pultom in s prijetnim nasmehom in prijazno me hrana na dan stane le sedemsto starih dinarjev, sem z dohodki za zdaj kar zadovoljna. Ne vem pa, če bom z njimi zadovoljna v sezoni, ko bo treba mnogo bolj zavihati rokave, kot zdaj. ..“ Poleg Irene dela v »Erazmu" še enajst gostinskih delavcev. Mladi so in razumejo se med seboj. Zato vsakega gosta postrežejo kar se da prijazno »Si boste ogledali, kakšna je naša restavracija, kopalnice, sobe, “ me je povabila. »Imamo 29 ležišč v dvo in troposteljnih sobah, v restavraciji pa 70 sedežev. Tudi nismo predragi. Le 3650 starih 1 dinarjev je treba odšteti za prenočišče z zajtrkom “ Ob tem sem se spomnil, da sem v novem hotelu »Creina" v Kranju, ki niti ne prekaša »Erazma ", odštel za eno noč kar 10.000 starih dinarjev brez zajtrka. »Motel ne bo edini turistični objekt na tem prostoru," je naprej razlagala Irena. »Za motelom že gradimo otroška igrišča, dve balinišči, igrišče za minigolf, pripravili bomo tudi smučišče z vlečnico. V vse to se nam res splača investirati. Slišala sem,' da se v Postojni ustavi vsak 25. tujec, ki gre proti morju. Teh pa je v sezoni na milijone. “ »Kaj pa gostom razen običajnih pijač in jedi še lahko postrežete? " »Vsak dan imamo divjačino z dobrimi kruhovimi cmoki. Naša posebnost je »notranjski želodec". Ga boste poskusili? “ Se dolgo sva se pogovarjala. Le, ko sem jo fotografiral, ji je bilo nerodno, saj pravi, da z novinarji še ni imela opravka. Zadovoljen sem odšel. Ne samo zaradi dobrega »notranjskega _ želodca". Predvsem zaradi ljudi, ki so vzljubili svoj poklic. Kaj takega marsikje pogrešamo. M. Ž. VSKA ENOTNOST 21. NOVEMBRA 1970 STRAN 9 SOOČENJE Z DEJSTVI V litijskem gospodarstvu je po nepopolnih podatkih skoraj 70 % vseh zaposlenih z nedokončano osnovno šolo, slaba polovica vseh ljudi v delovnem razmerju pa je nekvalificirana. Letos prejema štipendije ali izredno študijsko pomoč samo 76 rednih in 4 izredni dijaki in 26 rednih ter 50 izrednih študentov. Za uresničitev srednjeročnega programa gospodarjenja bo litijsko gospodarstvo potrebovalo veliko visoko usposobljenih strokovnjakov pa tudi kadrov s srednjo izobrazbo in zelo malo ali pa nič nekvalificiranih ljudi. Za zdaj imajo urejeno politiko štipendiranja samo v Predilnici, vse druge delovne organizacije pa dokaj različno urejajo ta vprašanja, odvisno do vodstev kolektivov m njihovega prepričanja o tem, ali so jim strokovnjaki potrebni ali ne. Po drugi strani pa v številnih podjetjifi že ugotavljajo, da brez novih kadrov ne bo napredka in da pri nadaljnjem strokovnem izpopolnjevanju svojih zaposlenih ne kaže varčevati! Občinska vodstva družbenopolitičnih organizacij so v zvezi z nadaljnjo kadrovsko politiko v občini izoblikovala vrsto stališč, ki so jih prav zdaj posredovala samoupravnim organom in vodstvom podjetij. Med drugim predlagajo, naj bi vsa podjetja nemudoma ustanovila kadrovske službe, ki naj bi se strokovno lotile dela na tem področju in se povezale tudi z občinsko skupščino in zavodom za zaposlovanje. V delovnih kolektivih naj bi čimprej izdelali pravilnike o sistematizaciji in uskladili zahteve po strokovnosti z realno oceno delovnih mest. Nadalje predlagajo občinska vodstva, naj bi izdelali načrte štipendiranja. Ti bi morali izhajati iz dolgoročnih potreb podjetij tako, da bi postala politika štipendiranja bistveni in sestavni del kadrovske pohtike. Pri podeljevanju štipendij bi morali upoštevati tudi nadarjene otroke in jim omogočiti nadaljnje šolanje, pri tem pa seveda ne bi smeli dovoliti, da bi bilo štipendiranje zgolj socialna kategorija. Odnos do štipendistov bi morali bistveno izpopolniti in že v času študija povezovati dijake in študente z njihovimi bodočimi delovnimi organizacijami. Umestna in smotrna je tudi zahteva, naj bi vse litijske delovne skupnosti sprejele družbeni dogovor republiške izobraževalne skupnosti in republiške konference ZMS o višini štipendij. Doslej so se za sprejetje tega dogovora odločila samo nekatera podjetja. -m- Modna hiša je za jesensko - zimsko sezono 70/71 pripravila bogato kolekcijo damske konfekcije v aktualnih krojih, barvah in materialih. V prodaji bodo tudi ekskluzivni, visoko modni modeli plaščev, kostimov in oblek v zelo majhnih serijah. PRODAJNI SERVIS modna hiša LJUBLJANA — MARIBOR — OSIJEK $ SENOVSKI RUDARJI NE BODO BREZ DELA Pomoč s pravega naslova V prvi fazi do marca prihodnjega leta bodo prekvalificirali 400 rudarjev Rudnik rjavega premoga Senovo je med neperspektivnimi rudniki v naši republiki. Zato je bilo na pristojnih mestih odločeno, da bodo rudniško proizvodnjo ukinili, zaposlene delavce pa preusmerili v drugo, ren-tabilnejšo dejavnost. Kot najustreznejša rešitev, ki bo skorajda v celoti razrešila potrebo o preusmeritvi delavcev — rudarjev v drugo dejavnost, je bila osvojena ponudba podjetja Metalna iz Maribora, ki bo v Senovem postavilo obrat gradbenih žerjavov s 428 delovnimi mesti. V tej dejavnosti bodo že s 1. marcem prihodnjega leta zaposlili blizu 400 rudarjev, ki bodo prekvalificirani v konstrukcijske ključavničarje in elektrovarilce. Rudnik v Senovem zaposluje sicer blizu 880 ljudi, ki jih bo potrebno postopno vse preusmeriti v druge dejavnosti. Kot so ugotovili v rudniku Senovo, bi dejanski stroški pre-kvalifikacije rudarjev znašali 1,848.652 dinarjev. Za to so iz raznih virov že zbrali precejšen del sredstev. Še zmeraj pa manjka za kritje stroškov pri izvedbi prekvalifikacije blizu 970.000 dinarjev, ki jih bo treba še dobiti iz drugih dodatnih virov. Program prekvalifikacije namreč že teče in mora biti zaključen najkasneje do marca prihodnjega leta, če hočejo, da bo prva faza preusmeritve uspešno rešena. Rudnik Senovo predvideva, da bo ta primanjkljaj možno delno pokriti z dodatnimi sredstvi iz oprostitve republiških prispevkov na osebne dohodke rudarjev neperspektivnih rudnikov, če bo ta zakon v kratkem sprejet, nadalje z dodatnimi sredstvi iz rezervnega sklada re- Šola za samoupravljavce V Celju je predsedstvo OK ZMS Celje s pomočjo občinskega sindikalnega sveta letos že drugič organiziralo šolo za mlade samoupravljavce. Šolo, ki se je začela novembra in bo trajala do januarja, obiskuje 45 slušateljev iz 15 celjskih kolektivov. Mladi iz delovnih organizacij, ki so člani samoupravnih organov, bodo tako dobili širši vpogled v aktualna družbeno-politična in ekonomska dogajanja doma in v svetu. Za boljše razumevanje snovi, ki jo zajema program predavanj, so organizatorji pripravili tudi teze posameznih tem in nabavili ustrezno literaturo. Takšna oblika izobraževanja je vsekakor koristna, saj bodo mladi samoupravljavci lahko pridobljeno znanje koristno uporabili v neposredni praksi. K. V. publiške Gospodarske zbornice ter še z nekaterimi manjšimi, za prekvalifikacijo namensko dodeljenimi sredstvi. Do danes je rudnik Senovo v ta namen že sprejel od skupščine za zaposlovanje Novo mesto znesek 50.000 dinarjev in 10.000 dinarjev od Republiškega odbora sindikata .delavcev industrije in rudarstva Slovenije. Prav zaradi tega, ker rudniku Senovo v ta namen manjka še precej sredstev za prekvalifikacijo rudarjev, seje ta delovna organizacija obrnila tudi za pomoč na skupščino republiške skupnosti za zaposlovanje, ki naj bi prispevala sredstva v obliki dotacije, ali v obliki posojUa. . Na zadnji seji je Skupščina republiške skupnosti za zaposlovanje obravnavala omenjeno problematiko in prišla do spoznanja, da je zadeva okrog pre-kvalifikacije senovskih rudarjev zelo pereča in je od pravočasne izvedbe prekvalifikacije teh rudarjev odvisna uspešnost celotne prve faze preusmeritve. Zato je po mnenju članov skupščine treba vprašanje finančne pomoči čimprej rešiti, ker tečaji prekvalifikacije potekajo po programu. Glede na to je skupščina republiške skupnosti za zaposlovanje na tej seji sklenila, da odobri rudniku Senovo iz skupnih sredstev za zaposlovanje za pre-kvalifikacijo rudarjev 400.000 dinarjev. Od tega naj bi letos dah 200.000 kot dotacijo, prihodnje leto pa 200.000 dinarjev kot posojilo za dobo desetih let z 2 % obrestno mero. Gluha usesa M. Ž. pohištvo in oprema, za vaš dom lesnina centrala ljubljana titova 51 Pred dnevi, na drugi seji založniškega sveta „Prosvet-nega servisa** - zavoda, ki izdaja vrsto publikacij za potrebe kultumo-prosvetnih društev in klubov se je razvila živahna razprava o uresničevanju dosedanjega in predlogu novega založniškega programa. Dialog med člani sveta o uredniški politiki posameznih publikacij in o celotni založniški dejavnosti zavoda je ponovno izpričal, da ljudem, ki odločajo o delitvi družbenega denarja, še vedno ni jasno, kaj izdajati za potrebeširokega kroga Iju; di, ki se ukvarjajo s kulturno prosvetno dejavnostjo, predvsem pa, kako si s publikacijami utreti pot mednje. T_° dejstvo in pičla pomoč družbe za razvijanje amaterske dejavnosti sta največ kriva za več kot skromno knjigotrško žetev in previdno setev. Uredniškim odborom publikacij tako kot že vsa leta doslej tudi letos ni uspelo premostiti neskladnosti med načrtovanim programom m izdanimi publikacijami-Vzroki za tako stanje nikakor niso naključni; največkrat pa so zunaj okvirov samega zavoda. Odgovori skla; dov, ki dotirajo založniški program, so bili iz leta v leto zelo pozni, . Prosvetni ser; vis“ pa ni mogel z lastnimi sredstvi izvajati programa-Literatura, ki jo izdaja Prosvetni servis za kulturno prosvetne organizacije, šole in razne klube je razen tega že po svoji naravi specifična in je razmeroma zelo težko najti avtorje, ki bi obvladali njeno posebno govorico. Letos bo zaradi omenjenih ovir izšlo vsega le 29 publikacij, od teh 15 iz programa za leto 1969, 14 pa za leto 1970. Pregled letošnje izdajatelj; ske bere zavoda Prosvetni servis priča, da je vsa namenjena kot pomoč kulturno-prosvetnim društvom in da bi nedvomno kaz 'o takšno dejavnost bolj poupreti kot umetniške modne muhe, za kar imajo skladi za pospeševanje različnih oblik kulturnih dejavnosti več (in preveč) posluha. V. P- V GRADBENIŠTVU NA CELJSKEM PODROČJU: Primanjkuje delavcev Če hočejo gradbena podjetja na celjskem področju opraviti vsa dela, potrebujejo 1.189 novih delavcev in okrog 200 vajencev. Tolikšne potrebe po delavcih, kot jo napove- dujejo za prihodnje leto v gradbe-Tski - - - - - ništvu celjskega področja, še nikoli ni bilo. In veliko vprašanje je, če jih bodo dobili. Predstavniki komunalnih zavodov za zaposlovanje Celje in Velenje pra-, da bo težk vijo, da bo težko dobiti toliko delavcev zlasti še zato, ker jih tudi v tistih republikah, odkoder so gradbena podjetja v minulih letih dobivala delovno silo, ni več. Vprašanje pa postaja še toliko bolj resno, ker tudi za bolj zanimive poklice, kot na primer za kovinsko industrijo, primanjkuje delavcev. Težave so tudi pri kadrovanju vajencev, saj jih vsepovsod primanjkuje. Gradbena podjetja na celjskem področju bi jih potrebovala okrog 200. In če jih ne bodo dobila iz sosednjih republik, jih ne bodo imela, kajti na celjskem je zanimanje za uk med mladimi zelo majhno, zlasti še za gradbeništvo. Edino podjetje, ki takih težav nima, je Splošno gradbeno podjetje iz Rogaške Slatine. Tudi v prihodnjem letu jim novih vajencev ne bi pimanjkovalo. Posebej še sedaj ne, ko jih,lahko vključujejo v uk že s šestimi in sedmimi razredi osemletke in jih potem dodatno osnovnošolsko izobražujejo. Kaj lahko rečemo ob teh skoraj zaskrbljujočih podatkih za gradbeništvo celjskega območja? Predvsem to, da bo treba poiskati in odpraviti vzroke, zavoljo katerih ljudje nočejo sprejemati dela v gradbeništvu. Nekaj je vzrokov, ki prav gotovo niso značilni le za gradbeništvo celjske regije, temveč za vso tovrstno dejavnost tudi v ostalih regijah. Od teh je poglaviten stalno za- ijVi* ostajanje gradbeništva v primeO3^. ostalimi panogami gospodarstva- ^ slednji vzrok, ki je delno P0®0^- prvega, pa je pomanjkanje zacije, saj je večino dela še opraviti z rokami. Ob težkem “p pa imajo delavci v gradbeništva j* nizke osebne dohodke. Do^lp osebni dohodki ne bodo urava* j, osebnimi dohodki v drugih P3’? in dokler bodo naši gradbeni def^, zavoljo tega odhajali raje v tuJjeti! tako dolgo bo ta panoga vsako j znova in še med letom sta**Jel3' problemi, za katere ne bo kako jih razrešiti. MI H Ml Sl POHIŠTVO OBISK V RUDARSKEM ŠOLSKEM CENTRU VELENJE So Povezanost šole z gospodarstvom ^ Pfa; So Jetjj Hejš g; e8l mili za okrog 2 milijona jev izdelkov. Čez pet let W ^ sel lenjski Rudarski šolski cen •*, N velika „delovna organizacij % saj bo gojencev in dijakov ^ šol okrog 1500, redno zaPV N nih bo med 1500 in 2000. a t darski šolski center Vel^i bo leta 1975 ustvaril že % 250 in 300 milijonov d#*1 realizacije. ŠPORT IN REKREACIJA Na rob redne letne skupščine zptks Okrepiti organi- zacijo Pred dhevi je bila v Ljubljani redna letna skupščina Zveze pedagogov telesne kulture SR Slovenije. Zveza letos Praznuje dvajset let neprekinjenega dela, pa 'ljub vsemu še ne morejo govoriti o organiza-Clji, ki bi imela na šolsko telesno vzgojo tolikšen vPliv, kakršnega bi od nje Pričakovali. Zveza pedagogov teles-ne kulture se namreč v svojem dvajsetletnem de-°vanju ni strnila v čvrsto 0/*p"/7|'i j** « .-JV 7,J 2-J 7_.*7 — v. ‘ iriunj KUL JU /o oiteljev telesne vzgoje, v hn nuLLZem se vea~ . sodobne poglede In n—- . v^ ni sutiuu v uvrziu °rganizacijo, ki bi bila sposobna ustvarjalno po- Cgati P nmbilorvintilsn č>»/_ SeSati v problematiko šolske telesne vzgoje. Zato v joveniji pravzaprav do-e/ nismo imeli organa, * . le sicer, da se je J avilo društev pedagogov J rfsue kulture v minulih l t j‘tlb v Sloveniji pove- j J 7 vendar je ob tem £ f ?skrbljujoča ugotovitev, J J ^ ne narašča število čla- f — 'iuiuscu sievuu cia-0v- V društvih je včla-ujenih manj kot 50% UciM;-.. _____________• tctco/tc raguje, i ekaterih največjih slo- > fnskih mestih pa dru- ^ stva sploh ne delajo. * /Vo, razprava na skup- i somi je pokazala, da se je * zadnjem času marsikaj £ ‘zboljšalo na področju te- * asne vzgoje in da ima ta j lenost kljub vsemu % lja° veči° družbeno ve- t Ha ecl° uruzbeno ve-nrv°- Ob tem pa moramo P°Ydariti, da tradicio- / no n\ ^ormakzem še ved- ^ . - ! It fSiSgltlUt Pristope k delu z otro- -v telovadnicah in na ^ Fpriuih igriščih. Dalje je j Psčina tudi poudarila, s 1>C Program šolske te- £ Ve;,\vzgoje še vecjno pre. j Zat l'k^0šen in nerealen. ^ nun- Seveda učencem ne ^ ral 1 !xSa’ kar bi jim mo- £ Čvrstn Zat0 bi lahko * mh organizacija šport- £ t veliko J°S°V v.te> smeri ' ' S inogla l ? la ln prlp°' i 3! šohl k temu’ da bi bila 1 prem, te[esna vzgoja, ki * :la’S kult , Vl]a temdi telesne 5'!! Prečenj,- VSaki državi’ L 1 bolj učinkovita. Kamnik I V T Že S"). usnja v Kamniku P^ovant^o PriPravami na Pridni: n0Ve^ra- ^ Pridružili fijše Dr^Prave na čim uspeš- i >nttacifanranje šteJe tudi <>dde£ P0rtnih tekmovanj \ Ni, kf borirf pri.čele s tekmo- :icL» S? tja dn Q.° na dnevnem redu !j;aPi kolPuneva Praznovanja. h06* v šaVi,,^tlVa merij° svoje 1US> ^namStre,janju z zračno i.,eŠliani.. Jeznem tenisu in Nčili ' I ekniovanja bodo za- ■‘ ^nih avtnPre^ostno vožnj° fVade praktične - fe,asitvi i°dP P°deljene ob ''l^u*’PrireipeZU tatov na Pro' , eLtiv., ,.eJeni za vse PRED SLOVESNIM ZAKLJUČKOM ŠPORTNIH IGER ObSS KRANJ Več kot 80 ekip Rekreacija na ledeni ploskvi postaja iz leta v leto bolj priljubljena. Tako pri mladih kot pri odraslih. Zal pa imamo v Sloveniji zelo malo drsališč, zato so za aktiven oddih na-drsalkah številni ljudje še vedno prikrajšani. Medtem ko so nekateri športni objekti razmeroma slabo izkoriščeni, bi lahko imeli v Sloveniji drsališč naj- manj dvakrat ali trikrat toliko, kolikor jih imamo danes, pa še vedno bi bila zasedena od jutra do večera. To bi vsekakor veljalo upoštevati pri planiranju in gradnji športnih parkov in rekreacijskih površin. Na našem posnetku je drsališče ob ljubljanski hali Tivoli v zgodnjih dopoldanskih urah. NA ROB LETOŠNJIM ŠPORTNIM IGRAM ObSS NOVO MESTO Premalo sodelovanja Letošnjih letnih sindikalnih športnih iger Občinskega sindikalnega sveta Novo mesto, ki so bile že sedme zapovrstjo, se je udeležilo blizu 1200 delavcev oziroma skoraj deset odstotkov zaposlenih v družbenem sektorju. Če k temu dodamo dejstvo, da so športniki, lahko bi dejah, kontinuirano tekmovali in se srečevali na športnih igriščih vse od meseca aprila pa tja do konca oktobra, potlej vemo, da gre za načrtno rekreacijsko dejavnost in ne le enkratno športno manifestacijo. Korak naprej je bil storjen tudi na področju množičnosti. Prvih sindikalnih iger se je namreč udeležilo le kakih tristo delavcev, do danes pa je to število naraslo že za štirikrat. Gre torej za precejšne uspehe sindikalnih športnih organizatorjev, ki jih nikakor ne moremo več podcenjevati. Posebno če vemo, da delavci športniki tudi v zimskih mesecih ne držijo križem rok, saj ima sindikalni svet v svojem programu dela tudi organizacijo zimskih športnih iger. Kot običajno se bodo tudi letos zbrali v Črmošnjicah na občinskih sindikalnih tekmah najboljši smučarji Dolenjske nekje v mesecu februarju, ko je tu najlepša smuka. Če smo v minuli številki našega tednika izrekli vse priznanje prizadevnemu odboru Občinskega sindikalnega sveta Novo mesto, ki nosi na svojih ramah levji delež organizacije delavskih športnih iger in če smo zapisali, da so se iger udeležili predstavniki vseh večjih delovnih organizacij na območju novomeške občine, se dotaknimo danes še druge strani medalje. Za kaj gre ... ? ,,Res je, daje velika večina delovnih organizacij, vsaj pomembnejših, aktivnih pri tej obliki športne rekreacije. Ne zdi se mi pa prav, da sc nekateri kratkomalo požvižgajo na naša prizadevanja . . . “, nam je razlagal Stane Zupančič, dolgoletni predsednik odbora za delavske športne igre pri OSS Novo mesto. „Vzemimo primer predstavnikov tovarne Krka. Že sama njihova uvrstitev v skupnem plasmaju da vedeti, da nekaj ni bilo v redu. Ne vem sicer, kje tiči vzrok za to, vendar dejstvo je, da so športniki Krke proti koncu iger povsem odpovedali. To nas je vse, ki se toliko trudimo, da bi ta oblika rekreativne dejavnosti kar najbolj zaživela, zelo neprijetno presenetilo. Tudi na slovesnem zaključku iger, ko so prejeli vsi najzaslužnejši športniki priznanja, ni bilo nikogar od Krke. Res nerazumljivo . . . “ Sodimo, da je nejevolja predsednika Zupančiča opravičena. Človek bi namreč pričakoval, da bodo delovne organizacije, posebno tiste, ki imajo vse možnosti, šle na roko predstavnikom sindikalnega sveta pri realizaciji iger, ne pa da mu bodo spodkopovale prizadevanja. Problemov in težav pri organizaciji iger ima odbor že tako ali tako več kot dovolj. Člani nekaterih delovnih organizacij so bili na primer v času iger vedno vezani na prevoz, če so se želeli udeleževati športnih srečanj. Tako so se na primer vozili na tekme delavci Iskre iz Žužemberka in tudi iz Šentjerneja. „Če ne bi bile številne ekipe vezane na prevoz, bi bila organizacija iger precej enostavnejša, število nastopajočih pa večje . . . “, je poudaril Stane Zupančič. ,.Sicer pa sem želel povedati le to, da je problemov, s katerimi se srečuje odbor za delavske športne igre pri občinskem sindikalnem svetu, precej in, da jim bomo tudi v prihodnje kos le ob tes- nem sodelovanju osnovnih sindikalnih organizacij . .. “ Ker v minuli številki našega tednika ni bilo prostora za rezultate z letošnjih sindikalnih športnih iger OSS Novo mesto, jih objavljamo danes, seveda le nekaj najpomembnejših: STRELJANJE - ekipno ženske: 1. Pionir Novo mesto, 2. Iskra Žužemberk, 3. Družbene službe Novo mesto. Ekipno moški: 1. Pionir Novo mesto, 2. Gozdno gospodarstvo, 3. Novoles Straža. ATLETIKA - ženske ekipno: 1. Novoles Straža, 2. Pionir Novo mesto, 3. Novotcks Novo mesto; Moški ekipno: 1. Novoteks Novo mesto, 2. Pionir Novo mesto, 3. Novoles Straža. PLAVANJE - ženske ekipno: 1. Družbne službe, 2. Pionir, 3. Novoteks; Moški ekipno: 1. Pionir, 2. Družbne službe, 3. Novoles; KEGLJANJE — ženske ekipno: 1. Pionir 2. Novoteks, 3. Družbene službe. Moški ekipno: 1. Družbene službe, 2. Iskra Žužemberk, 3. Pionir Novo mesto; MALI NOGOMET: 1. Krka, tovarna zdravil 2. LMV Novo mesto, 3. ELA Novo mesto, 4. Pionir Novo mesto. 5. Novoteks Novo mesto, 6. Iskra Šentjernej, 7. Družbene službe Novo mesto itd. ŠAH: 1. Krka, tovarna zdravil, 2. Pionir Novo mesto, 3. Družbene službe Novo mesto, 4. IMV Novo mesto, 5. Prosveta Novo mesto, 6. Novoteks Novo mesto itd. BALINANJE: 1. Pionir Novo mesto, 2. Železničar Novo mesto, 3. Družbene službe, 4. Krka Novo mesto, 5. IMV Novo mesto, 6. Kremen Novo mesto, 7. Novoteks Novo mesto. TENIS: Družbene službe Novo mesto, 2. Novoteks Novo mesto, 3. IMV Novo mesto, 4. Pionir Novo mesto, 5. Novoles Straža itd. Sredi decembra bo v prostorih Občinskega sindikalnega sveta Kranj slovesen zaključek letošnjih sindikalnih letnih športnih iger. Tudi letošnja športna srečanja predstavnikov delovnih organizacij s tega območja so lepo uspela, za lear gre zasluga številnim požrtvovalnim sindikalnim delavcem, v prvi vrsti pa Pavlu Novaku, tajniku športne komisije pri OSS Kranj, ki predstavlja srce obsežnega športno-organizacijskega mehanizma. Letošnjih tekmovanj se je udeležilo 32 kolektivov, ki so poslali m igrišča več kot 80 ekip. Tekmovanj v namiznem tenisu, streljanju, malem nogometu, rokometu, kegljanju, tenisu, odbojki in šahu se je udeležilo 853 delavcev, to je približno 4 % vseh zaposlenih na območju občine Kranj. Tudi te igre so pokazale, da ljudje izredno radi kegljajo, saj je vladal prav za to športno panogo med delavci največji interes. Za prvo mesto v kegljanju se je to pot potegovalo kar 21 ekip. Tekmovanje pa ni bilo samo množično, temveč tudi izredno borbeno, saj so imele kar tri ekipe ob koncu tekmovanja enako število točk. Šele zadnji trije lučaji so torej določili zmagovalca, srečanja pa so dokazala, da je za to športno panogo značilna precejšnja izenačenost nastopajočih .. . Vsa športna srečanja na letošnjih četrtih letnih igrah OSS Kranj so potekala brez zapetljajev, po predvidenem načrtu in v prijetnem razpoloženju, za kar gre zasluga prizadevnim in izkušenim organizatorjem Tudi letos so se igrani najbolj množično odzvali predstavniki industrije. . . Nastopajoči, pa tudi organizatorji, so z rezultati letošnjih športnih iger torej zadovoljni. Vsi skupaj pa ugotavljajo, da za rekreacijsko dejavnost še vedno ni dovolj posluha pri vseh tistih, ki so odgovorni za to, da bi postalo aktivno razvedrilo vsakdanja navada slehernega človeka. Pri tem mislijo v prvi vrsti na Zavod za vzdrževanje in gradnjo športnih objektov v Kranju, ki bi moral iti športnikom na roko, čeprav „sindikalnim“, saj prejema od družbe lepo dotacijo. Naj ob tej priložnosti omenimo le še ekipe, ki so se v posameznih panogah najbolje odrezale. V namiznem tenisu so bili najuspešnejši predstavniki Save, v streljanju predstavniki Iskre, v malem nogometu ekipa IBI, rokometu znova športniki Iskre, v kegljanju predstavniki Merkurja, v šahu tekmovalci Zdravilišča Golnik, v odbojki prav tako športniki Iskre, medtem ko je v tenisu zmagal Peter Anzelc, predstavnik Zavoda za zdravstveno varstvo. OB ZAKLJUČKU PRVEGA DELA ŠPORTNIH V SLOVENSKI BISTRICI IGER NAMIZNI TENIS - ženske: 1. Prosveta Novo mesto, 2. Krka Novo mesto, 3. Novoteks Novo mesto; Moški: 1. Novoteks Novo mesto, 2. Družbene službe Novo mesto, 3. Krka2 tovarna zdravil 4. Osnovna šola Šentjernej, 5. IMV Novo mesto itd. ODBOJKA ženske: 1. Prosveta Novo mesto, 2. Krka, tovarna zdravil, 3. Pionir Novo mesto, 4. Novoteks Novo mesto itd; moški: 1. Novoteks Novo mesto, 2. Iskra Žužemberk, 3. Novoles Straža, 4. Družbene službe Novo mesto itd. Največ ekip v malem nogometu S srečanjem v odbojki so zaključili v Slovenski Bistrici prvi del občinskih sindikalnih šport- OB NAKUPU NE POZABITE Špccial I MARKET [3 SUPERMARKET CELJE Interno prvenstvo »Prosvete« Na internem prvenstvu rekreacijske skupnosti ,,Prosveta" v kegljanju je nastopilo 23 tekmovalcev in tekmovalk, ki so hkrati izpolnjevali normo za pridobitev sindikalne rekreacijske značke. V disciplini 50 lučajev je zmagal Čepin Milan (220), pred Povalejem (200), Ramskuglerjem in Bukovcem (190 kegljev). Pri članicah je bila najboljša Ocvirkova (212) pred Krušičevo itd. T. GORŠIČ rtih iger. Igre so uspele, vendar pa niso dosegle pričakovanega odziva. Vendar, ob upoštevanju, da je bil sam začetek iger nekoliko preveč optimistično zastavljen, je ocena ob zaključku prvega dela, v primerjavi z lanskim letom, ugodna. V jesenskem delu so tekmovali delavci v štirih disciplinah: ribolovu, malem nogometu, rokometu in odbojki, medtem ko se bodo v zimskem in spomladanskem obdobju pomerili še v šahu, kegljanju, namiznem tenisu, streljanju z zračno pu- ško in streljanju na glinaste golobe. V jesenskem delu je tekmovalo skupno 23 ekip in 160 tekmovalcev, kar je nekoliko več kot v minulem letu. Že prvi del iger je opozoril na večjo izenačenost ekip v primerjavi z lanskim letom, ko so osvojili skoraj vsa prva mesta člani sindikalne organizacije kolektiva Impol iz Slovenske Bistrice. Največji intereš je tudi letos vladal za tekmovanje v malem nogometu, ki se ga je udeležilo 8 ekip. Po prvem delu tekmovanja so imeli največ uspeha tekmovalci sindikalne organizacije IMPOL II iz Slovenske Bistrice pred ekipo Steklarne. Tekmovanja v ribolovu se je udeležilo pet ekip. Najuspešnejša je bila ekipa ribičev IMPOL II z 2324 točkami pred ekipo IMPOL I s 669 točkami. V prvem delu rokometnega tekmovanja so sodelovale 4 ekipe. Najuspešnejši so bili predstavniki Prosvete, ki so osvojili 6 točk. Slede ekipi IMPOLA in EMMI. V odbojki so# prijetno presenetili tekmovalci osnovne organizacije EMMI, ki si delijo prvo mesto z ekipo Im-Pola- V. HORVAT Pester program šolskih športnih društev n IIF ST Življenje šolskih športnih društev je bilo na celjskem območju letošnjo jesen na moč živahno. Prvi množični športni dnevi in šolska športna tekmovanja so pritegnila širok krog mladih. Odgovorni športni delavci so ne glede na republiška okvirna navodila zastavili svoje delo tako, da bi celoten program prireditev in tekmovanj izvajali smotrno skozi vse šolsko leto. Tako bodo tekmovanja šolarjev trajala vse do poletnih počitnic. Predstavniki osnovnih šol bodo tekmovali za naslove občinskih prvakov v številnih športnih panogah. POHIŠTVO VAŠE POHIŠTVO V LETU 1*70 Izbirajte PATRICIJA CLAUDIJA ALEKSANDRA ali nova FLORIDA Za vas izdeluje BREST Cerknica enotnost — 21. NOVEMBRA 1970 STRAN 11 Prepočasen razvoj zaradi pomanjkanja strokovnjakov V gradbeništvu manjka mehanizacije in tako pri delu še največ pomenijo roke. Ob težkem fizičnem delu pa so tudi osebni dohodki nižji kot pa v gospodarskih dejavnostih. Vse to je tudi vzrok, da v gradbeništvu na splošno primanjkuje delavcev. — Foto: M. BRECL Nova tovarna ivemih plošč, ki jo bodo gradili združeni investitorji v Otiškem vrhu pri Dravogradu, mora predstavljati temelj za nadaljnji razvoj lesno predelovalne industrije na Koroškem, hkrati pa mora lesno predelovalno industrijo in gozdno gospodarstvo kar najtesneje povezati V Slovenjem Gradcu so se minuli teden sestali direktorji lesno predelovalnih podjetij in gozdnih gospodarstev Koroške skupaj s predsedniki občinskih skupščin in s predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Pogovarjali so se o nadaljnjem raz- voju lesno predelovalne industrije. Gre za večjo specializacijo in delitev dela v lesno predelovalni industriji, za kar najtesnejšo povezanost gozdnih gospodarstev z lesno predelovalno industrijo in ne nazadnje tudi za tesnejše sodelovanje in povezovanje te panoge na Koroškem in na širšem področju. Udeleženci sestanka so med DOBRO, ANE POVSOD V Zasavju deluje najmanj 25 obratov družbene, prehrane v podjetjih, kjer pripravljajo na tisoče toplih malic in veliko kosil in večerij. Samoupravni organi ne skoparijo s prispevki za te namene, saj dobro vedo, da je urejena prehrana bistvenega pomena za večjo storilnost delavcev. - Po nepopolnih podatkih prejema tople malice več kot polovica vseh zaposlenih na širšem zasavskem območju, druge obroke hrane pa skoraj tretjina vseh ljudi v delovnem razmerju. Podjetja bodo letos za te namene prispevala najmanj 700.000 din. Sem pa niso všteti drugi, posredni stroški za te namene bodisi v obliki plačevanja strežnega in drugega osebja, zaposlenega v obratih družbene prehrane ali poravnavanja nekaterih dajatev, kot električnega toka, vodarine in drugih. Letošnje občutne podražitve živil in drugih potrebščin so vodstvom obratov družbene prehrane v podjetjih nedvomno povzročile številne preglavice, kajti prispevki samoupravnih organov za te namene so odrejeni, zato niso smeli pričakovati kaj več od njih. V menzah zasavskih rudnikov, predvsem v Hrastniku, prav zdaj ugotavljajo, da jim niti lasten hlev, kjer vzrejajo vsako leto precej svinj, niti vrt, kjer pridelajo večje količine sočivja in zelenjave vseh vrst, ni odpravil izgube. Ta sicer ni znatna, je p.i. kljub temu pa doslej niso podražili obrokov hrane, kajti osebni dohodki rudarjev so v primerjavi z drugimi panogami še venomer razmeroma zelo poceni. Kosilo je mogoče dobiti po 5 in pol in največ 8 dinarjev, kar je pravzaprav za najmanj polovico cenejše, kot v katerem koli odprtem obratu družbene prc-lirane. Tople malice so od 2 do največ 2 in pol dinarja, vendar so izdatne, razen v nekaterih primerih, ko obro-kev ne pripravljajo doma, marveč jih dovažajo iz javnih goshšč. Podatki seveda kažejo tudi to, da del zaposlenih ne prejema niti toplih malic, kaj šele drugih obrokov hrane. Gre predvsem za delavce z nižjimi osebnimi dohodki, katerim je malica še venomer kos kruha in steklenica črne kave. Vse kaže, da bo treba tej kategoriji zaposlenih posvetiti še izdatnejšo skrb in jim kakor koli pomagati, da bi kljub minimalnim osebnim dohodkom prejemali vsakodnevne tople malice. Zatorej bo na občnih zborih osnovnih organizacij sindikata govora tudi o tem. -m- Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti drugim še posebej poudarili, M so doslej na Koroškem, Pred1 vsem zaradi pomanjkanja stroj kovnjakov, premalo razmišljal1 o možnostih za razvoj lesfl° predelovalne industrije, m to kljub velikemu bogastvu, ki ga| skrivajo koroški gozdovi. Orga' nizirane in razvite pa tudi ms° bile ustrezne strokovne služb6' ( niti ni prišlo do tesnejšega sode'' lovanja med lesno predelovali!0 industrijo na eni strani in goz6: i nimi gospodarstvi na drug1 i strani. j Prvi razgovori med predstav niki koroške lesno predelovali! i industrije in gozdnih gospodar štev so pokazali, da je v6® ! skupnih problemov, še več P nalog in hotenj, ki bi jih ^ j mogoče s tesnejšim sodelov0 njem dokaj uspešno rešiti. Na način bi lahko veliko učinko teje, predvsem pa racionalneje izkoristili obstoječe umS_ zmogljivosti, kapital in str0l.. opremo. V sedanji fazi Pa posebej pomembno zlasti še, združeni investitorji -Lesno industrijsko podjetje a venj Gradec, Gozdno gospoda stvo Slovenj Gradec in Slov nijales iz Ljubljane — čimpm začno v Otiškem vrhu z §tadnj nove tovarne ivemih plošč, > mora prav ta tovarna predsta. Ijati osnovo za nadaljnji razVJ| lesno predelovalne industrije v Koroškem, istočasno pa m° lesno predelovalno industrijo gozdna gospodarstva na tar? kajšnjem območju kar najt6 neje povezati. Na letošnjo trgatev je ostal samo še spomin in nekaj posnetkov v kasnih jesenskih barvah. Od Martina sem se že vince v kozarcih nam smeje. V ptujskem „Haloškem biseru41 so sodi polni žlahtnega haložana. inles ribnica prodaja POLKNA VRATA OKNA NA KRED11” lahko - Tovarišica! - Prosim. - Nekatere stvari bi midva že prvi dan uredila, ne? ! - Lahko, zakaj pa ne! Naj zapišem? - Prosim. - Kaj, prosim? To rožo bi se lahko odne- jaz pa moram imeti mir. Zjutraj naj bo moja miza prazna! Bo? - Seveda bo, zakaj ne? - Prav. Kaj pa on, je bral? - Je! - Da si bova takoj na jasnem, jaz ne bom! Meni zadostuje, če greste vi prvič čez in me po potrebi opozorite na glavne stvari. Ali že dela to kakšna služba? - Ne! - To bi morala delati kakšna služba. Zapišite si: ob priložno- cionalno. Najbolje, da ljudi najprej vi poslušate in jih, kolikor mogoče, preusmerite drugam. Drugače si lahko naberem nalog in opravkov, da se ven ne bom videl. Le, če drugače ne gre, naj pridejo k meni. V redu? - Ja, v redu! - Veliko bom delal tudi doma ali pa bom kje službeno zadržan. Kaj hočemo, vsak ima svoje metode. Ljudem ni treba vedno vedeti, kje sem. Če bo šlo za naključna vprašanja, odgovar- slo. Če nima ekonomat kaj bolj . ; raje nič! Za- fMllt svežega na zalogi pisali? liliji - Sem, hvala! - To olje učinkuje zelo staromodno, ne? ! Če je mogoče, naj bi se ga zamenjalo s kakšnim modernejšim krajinarjem, kaj mislite? Ni važno, da je na glasu: gre le za to, da se steno poživi. Ne le steno - vzdušje. Zdaj tišči ta prostor človeka k tlom. Melanholična atmosfera. Za koga že gre? - Jama je! - Tako? ! No, saj ne rečem. V principu nimam nič zoper ekspresioniste, ampak v drugem okolju, nc tu! Saj razumete, ne!? - Seveda, kako ne! - Prav. Te časopise bi se tudi lahko odneslo. Nobene navlake. Vse naj bo pri vas! Vi ste živec, moja desna roka, kar že hočete, sti spomniti, da je to treba kompletno urediti. Saj res, vaša dolžnost je tudi spomniti me na vse, kar sem dolžan napraviti. Si pišete pisarniški dnevnik? - Seveda si pišem! - Da me ne boste napačno razumeli: metode, kako boste vse to opravili, so vaš? stvar, zame je glavno, da opravite. Z menoj boste hodili tudi na kolegij in si izpisovali, kar se bo nanašalo name. Potem me boste spomninjali na stvari. Ne o vseh naenkrat, ampak tako, da bom sproti na tekočem. Kaj pa stranke, je on vse sprejemal? - Večino! - Jaz jih pa ne bom! Čas si bom skušal razdeliti čimbolj ra- jajte posplošeno, če bodo spraševali od zgoraj, sem na terenu, če s terena, sem v Beogradu. Jasno? Se bom potrudila, tovariš - Še nekaj, da ne pozabim: kava naj me vsako jutro čaka. Prihajal bom okrog devete. Lahko jo nosite iz bifeja, nisem izbirčen. Še raje pa bi videl, da bi mi jo sami kuhali. Bi jo lahko? - Seveda lahko, kako ne, z veseljem. To sem pa tudi že doslej delala in on se ni nikdar pritožil. - Kdo, on? - Ja, prejšnji šef! VINKO BLATNIK Da bi pocenila notranji transport in da bi delavce osvO' bodila težkega ročnega dela, so številna podjetja v občinah Kamnik in Domžale kupila več različnih viličarjeV-Ta podjetja sama pa nimajo strokovnjakov, ki bi lahko izučili bodoče voznike viličarjev. Zaprosila so Delavsko univerzo v Domžalah, da jim organizira ustrezen stro kovni tečaj. Le-ta je učitelje poiskala na Jesenicah. O delek za izobraževanje odraslih pri Železarskem izobr3 ževalnem centru na Jesenicah ima namreč že več *e dobro vpeljano šolanje voznikov-viličaijev. Od začetka do konca tega meseca poteka tako s p° močjo Jeseničanov strokovni tečaj za bodoče voznik6 viličarjev iz Kamnika in Domžal. Zbranih je 50 te&) nikov, ki se vsak dan popoldne sestanejo v predavalm tovarne Svilanit v Kamniku in v salonu restavracije * pošti in z zanimanjem slede predavanjem. Na sliki: bodoči vozniki viličarjev iz Domžal in NatT1 nika ^ A GUsllo republiškega sveta ZS za Slovenijo, izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List Je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik a POGAČNIK. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ul. 4, poštni predal U3/VL, telefon uredništva 116-672, 116-695. Račun pri Narodni banki v Ljubljani, št. NB SM-l-I** \j H' " IH jVTOQf 11 račun pri Kreditni banki in hranilnici Ljubljana, št. 501-S2»---2»0*-19-32*4-49* — Posamezna številka stane 5* N-par — 5* S-din — Naročnina je četrtletna L54 N-din — 65* S-din — UM S-din in letna 2* N-din — 2M0 S-din — Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tiska CZP »Ljudska pravica« Ljubljana poUetn* 1