industrija pohištva stol kamnik Jugoslavija STOL Letnik XXIII glasilo kolektiva April 1976 Številka 4 Ob uveljavitvi predpisov S 1. aprilom 1976 je začel veljati in se uporabljati zakon o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev. Bistvo tega zakona je, da noben uporabnik družbenih sredstev ne sme kupiti kakršnegakoli blaga ali naročiti storitev, če nima zagotovljenih sredstev za plačilo take nabave v normalnem roku, ki ga dogovori s prodajalcem in ne more biti daljši od 90 dni. To velja za vse organizacije združenega dela v gospodarstvu in negospodarstvu, za družbenopolitične skupnosti od krajevnih skupnosti do federacije, za vse samoupravne interesne skupnosti, družbene in družbenopolitične organizacije ter vse druge družbene pravne osebe. Tako bo ta zakon vplival na tako rekoč celotno družbeno aktivnost, saj je le-ta praktično vedno povezana tudi z materialnimi sredstvi v večjem ali manjšem obsegu. Nelikvidnost, s katero se predvsem v gospodarstvu tako rekoč vsak dan borimo že celih deset let, ni edini vzrok, da je bilo nujno sprejeti omenjeni zakon. Vedeti moramo namreč, da finančna nelik-yidnost ni nastala sama od sebe, temveč ie le najbolj opazni pojav, ki ima globlje vzroke. Teh vzrokov je več, vsi pa imajo skupno lastnost: nenamensko, nesmotrno m neupravičeno trošenje denarja. Tako smo gradili najrazličnejše objekte, čeprav nismo imeli sredstev in to na vseh ravneh, od krajevnih skupnosti, društev in novih najmanjših delovnih organizacij do zveznih organizacij, največkrat po načelu: Začnimo, zgradimo, se bodo že našla sredstva! Prav tako smo gradili nove tovarne in druga podjetja, kjer smo zagotovili le najmanjša osnovna sredstva, torej zgradbo in nekaj strojev, skoraj vedno pa smo pozabili na obratna sredstva, brez katerih prav tako ni mogoče proizvajati, kakor ni mogoče proizvajati brez strojev. Poleg tega so dosedanji predpisi omogočali izkazovanje dohodka tam, kjer ga ni bilo in so tako nekatere delovne organizacije izkazovale dohodek in dobiček, čeprav so v resnici poslovale z izgubo. Seveda so takšne organizacije izplačevale osebne dohodke, ki sploh niso bili zasluženi, ob tem pa so plačevale tudi prispevke in davke družbenopolitičnim in samoupravnim skupnostim. Tako so tudi te skupnosti trošile sredstva, ki v resnici sploh niso bila ustvarjena. Navedeni vzroki in še niz drugih podobnih načinov prelivanja sredstev in trošenja sredstev, ki v resnici sploh niso bila ustvarjena, so pripeljali do poznanega težkega splošnega gospodarskega položaja, ki se je navzven kazal predvsem v veliki nelikvidnosti in visoki stopnji inflacije. K temu pa je v zadnjih letih v veliki meri prispevala svoj delež še svetovna gospodarska kriza. Zakon o zagotavljanju plačil bo omogočil tudi hitro izterjavo starih dolgov, ker je predpisan poseben postopek, po katerem bomo morali vsi uporabniki družbenih sredstev poravnati vse obveznosti, ki so nastale do 31. marca letos. Pred uveljavitvijo tega zakona je bilo mogoče izterjati terjatve praktično le preko sodišč, ki pa so bila zaradi preobilice dela zelo počasna in je trajalo mnogokrat tudi celo (Nadaljevanje na 3. str.) ***************************> * ★ * * * * * ★ * ★ * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * ★ * * * ★ k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k :k k Z. moj Te dni bo minilo 90 let, ko so se delavci v Chicagu združili v močne skupine in zahtevali 8 urni delavnik. Vladujoči kapitalisti so se zavedali nevarnosti, ki utegne izbruhniti v upor. To bi jim znatno zmanjšalo sicer neupravičene dobičke in so vrste naprednih delavcev z orožjem razbili. Zahteve so bile zadušene v krvi, vendar ne za dolgo. Delavska stremljenja so bila vedno jasnejša in po mednarodnem dogovoru je 1. maj postal dan stavk in demonstracij. Postal je dan razrednega boja in zato delavski praznik. Že nekaj let po dogodkih v Chicagu smo začeli v Jugoslaviji praznovati 1. maj. Prve take proslave so bile v Beogradu, Novem Sadu, Zagrebu in v Ljubljani. Vedeti je treba, da so bili shodi le malo podobni današnjim, saj so bili izvedeni v stalnem strahu, kdaj bo udeležence odpeljala policija. Danes praznujemo 1. maj v miru. Delavci smo si med seboj enakopravni. Delavnik je krajši od 8 ur, dopusti in druge pravice so nam z zakonom zajamčene. Zavedajmo se tudi vseh dolžnosti in dajmo družbi doprinos po svojih najboljših močeh. Sprejeta stališča naj bolj prehajajo s papirja v prakso. S takšnimi odločitvami bo prvi maj še bolj naš praznik. * * * k k k ★ ★ ★ k k k k k k k k ★ k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k »r**************************3 -********************************************************* k * k £ * cl96em £&deLaacem i&ktene i * čestitke oh 27. aptiLu, dnenu * * u&tanoaitae O&nohodiLne * i iconte in 7. maju, p tožniku * I deionni^ Ljudi! * * cUtedniM&cn * * * Pogovor s predsednikom samoupravnih in družbenopolitičnih organizacij Tokrat vam želim predstaviti in se pogovoriti z našimi predsedniki samoupravnih in družbeno-političnih organizacij. V ta namen smo jih povabili za okroglo mizo in pogovor je stekel. Prvo vprašanje smo postavili predsed niku CDS tov. FRANCU SIKOŠKU in sicer: Kakšne kvalitete se kažejo s prehodom na delegatski sistem? Za nami je kratko obdobje delegatskega sistema, toda mirno lahko trdim, da je ta sistem prinesel nove kvalitete v naše samoupravljanje. Na seje prihajajo delegati že s svojimi stališči, ki so jih osvojili na zborih, zato je diskusija okoli posameznih točk dnevnega reda konstruktivna in zbrana. Kako si prizadevate, da se čim večje število delegatov vključuje v razprave? Ravno na tem področju iščemo nove oblike, kako bi se delegati čim bolj seznanjali s problematiko, ki jo želimo obravnavati na CDS. V ta namen smo se dogovorili, da se vodja delegacije pri posameznih sejah menja. Prav tako se CDS-a ne udeležujejo vsi člani delegacije, temveč delegacija pošlje na sejo svoje predstavnike delegacije. Razlike se kažejo pri novo imenovanih članih CDS-a, medtem, ko so bili delegati v prejšnji mandatni dobi že dobro vpeljani. Kaj menite o pripravljenih materialih za sejo? Materiali, ki jih prejmejo delegati, še vedno nekoliko kasnijo in so posamezni materiali napisani v dokaj nerazumljivem stilu. Zavedati se namreč moramo, da te materiale bere večje število nekvalificiranih delavcev, zato bo potrebno v bodoče nameniti že večjo pozornost glede sestavljanja, da bodo kratki in razumljivi za vse. Franc Sikošek Na vprašanje sekretarju sveta ZK, kako komunisti izpolnjujejo svoje naloge nam je tov. BORIS BAVČAR dejal: V vsaki družbi mora biti nekdo nosilec idej, zato je v naši družbi in v naši delovni organizaciji najpogosteje ZK tista organizacija, ki bi naj bila nosilec idej, kakor tudi vseh nalog, katere pred nas postavlja širša družba. V naši organizaciji se člani ZK intenzivno vključujejo v tok prizadevanja in iščejo vedno nove oblike, s katerimi bi prispevali boljšemu in demo-kratičnejšemu gospodarjenju. Vsled tega je potrebno povedati, da morajo biti člani ZK seznanjeni z vso problematiko, ki je predmet boljšega gospodarjenja in se morajo v te programe intenzivno vključevati. Člani ZK so bili osnovni nosilci pri postavljanju programa za stabilizacijo. Kako se ta program uresničuje v naši organizaciji? Boris Bavčar Res je bilo, da so bili člani ZK pobudniki stabilizacijskega programa, katerega izvedbo je prevzel koordinacijski odbor za stabilizacijo. Program, ki je bil izdelan ni akcijski, temveč je dolgoročni in ga je potrebno tudi tako obravnavati. Na osnovi tega programa lahko ugotovimo, da se je vanj vključilo ne samo vodstvo podjetja in strokovnih služb, temveč vsi zaposleni v naši delovni organizaciji. Samo na osnovi skupnega prizadevanja lahko pričakujemo dobre rezultate. V zadnjem obdobju se je število članov ZK močno povečalo in to predvsem iz neposredne proizvodnje? Vaša ugotovitev je točna. V zadnjih dveh letih se je članstvo povečalo približno za 40%. To so prvenstveno mladi ljudje iz proizvodnje. Iz tega lahko zaključimo, da smo pridobili na kvantiteti. Sedaj Maks Chiappolini si moramo starejši komunisti prizadevati, da jih bomo pravilno vzgajali in usmerjali v duhu pravih komunistov. Izobraževanje komunistov mora biti stalna naloga komunistov, saj na osnovi tega lahko pričakujemo, da bodo člani ZK sproti seznanjeni z vsem, kar se dogaja v naši družbi. Našo prihodnost moramo graditi na mladih. Zato smo predsedniku mladine tov. CHIAPPOLINIJU naše delovne organizacije zastavili vprašanje, kako on gleda na to organizacijo? V naši delovni organizaciji je veliko mladih delavcev in to preko 400, vendai moramo povedati, da z vsemi mladinci ne moremo biti zadovoljni, zato je na račun mladih veliko objektivnih, nekaj pa tudi subjektivnih kritik. Prav zaradi tega se moramo intenzivneje vključevati v vse dejavnosti, kjer lahko naša prisotnost pripomore k boljšim rezultatom gospodarjenja. Kakšen plan dela imate za leto 1976? Naša organizacija je zadolžena v stabilizacijskem programu, da zbiramo odpadni material in da občasno organiziramo razne delovne akcije, ki bi skrbele za čistočo in odstranjevanje navlake v delovni organizaciji. V letošnjem letu, ko praznujemo 30. obletnico delovnih brigad, bomo organizirali delovno brigado, ki bo pomagala urejati »rekreacijski center«. Prav tako je potrebno poudariti, da se mladinci delovne organizacije tesno povezujejo z mladimi aktivnimi mladinci v krajevni skupnosti. Mladina je najpogostejši organizator, ki organizira in bo tudi v bodoče organizirala razne kulturne in družbene prireditve kot so 1. maj, 29. november, tradicionalno oddajo »pokaži kaj znaš« itd. Najštevilnejša organizacija je sindikalna organizacija. Predsednik sindikata tov. TONE JEGLIČ nam je na vprašanje o delu sindikalne organizacije podal sledeče: Morda se res včasih sliši, da se naša organizacija bori samo za svoje pravice, vendar moram poudariti, da se vključuje tudi v vsa prizadevanja, ki bi naj rodila boljše uspehe na vseh področjih dela. Prizadevanje o boljši produktivnosti, boljšem -izkoristku materiala, boljši delovni disciplini, znižanje nadur in zmanjšanje bol- Anton Jeglič niškega staleža. Seveda pa smo dolžni v prvi vrsti skrbeti za našega delovnega človeka na delovnem mestu in v prostem času. Prav v zadnjem času mislim, da je ta skrb še narasla, saj bomo izplačali maksimalne zneske jubilejnih nagrad, neprestano vodimo skrb za delavce, ki so dalj časa v bolniškem staležu, oziroma so prizadeti na drug način. S skupnim prizadevanjem ostalih organizacij se bo zgradil rekreacijski center, prav tako bomo v (Nadaljevanje s 1. str.) OB UVELJAVITVI NOVIH PREDPISOV leto in več, da je upnik uspel terjatev izvršiti. Zakon o zavarovanju plačil bo torej vnesel red v finančno poslovanje vseh uporabnikov družbenih sredstev. S tem pa bo omogočil izvajanje še pomembnejšega Zakona, to je zakona o ugotavljanju celotnega dohodka. Bistvo tega zakona je, da se v celotni dohodek in dohodek prizna je tista realizacija, ki je tudi plačana ali ie plačilo zagotovljeno v smislu zakona o Zavarovanju plačil. Skupno z drugimi zakoni pa ta zakon določa tudi, kako se morajo vrednotiti zaloge surovin in mate-riala, polizdelkov in gotovih izdelkov ter trgovskega blaga. To so pomembna določila, saj je bilo prav z vrednotenjem zalog nad tržnimi cenami mogoče izkazovati visoke dohodke in dobičke, ki jih dejansko ni bilo. Oba omenjena zakona skupno z drugimi predpisi, ki se medsebojno dopolnjujejo, zahtevata poudarjeno planirano gospodarjenje vseh, ki kakorkoli sodelujejo v gospodarskem sistemu. Proizvajati bo treba resnično samo tisto in toliko, kar in kolikor je trg pripravljen kupiti, torej tudi plačati. Polna skladišča pomenijo pomanjkanje finančnih sredstev, pomanjkanje finančnih sredstev pa pomeni, da ni mogoče več kupovati surovin, torej ni več mogoče proizvajati in tudi ni več mogoče Vplačevati osebnih dohodkov. Zakon ne Predvideva nikakršnih izjem. V Stolu se pomembnosti obeh zakonov, kakor tudi sprememb drugih predpisov, dobro zavedamo, čeprav nismo po sprejetju teh predpisov pričeli s posebni- bližnji prihodnosti imeli na Duplici zobozdravstveno ambulanto in še bi lahko našteval. Želimo vam predstaviti tov. FLISA, ki je predsednik 10 delovne organizacije. Tov. Flis nam je pričel pripovedovati takole: Za nami je poslovno leto 1975, katerega lahko ocenimo dokaj ugodno kljub številnim problemom, na katere smo naleteli v minulem letu. Dokaj zaskrbljujoče je letošnje leto, saj vemo, da so v jugoslovanskem prostoru nastale vsesplošne težave, kako planirati proizvode, ki so predimenzionirani prav v lesni branži. Omenjevanje investicijske gradnje in obveznega 50 % depozita je dokaj zavrla našo prodajo na domačem trgu. Nove kapacitete, ki so odpirajo širom po Jugoslaviji, se prav tako odražajo v naši prodaji. Vsled tega bo potrebno vključiti vse napore, da bomo lahko prebrodili težave, s katerimi se bomo srečevali. Novi zakon o zagotavljanju plačila je nedvomno pozitiven in naša DO se je temeljito pripravila, vendar se njegov efekt s strani trgovine negativno odraža, saj v zadnjih dneh prodaja pada in zaloge naraščajo. IO budno spremlja vsa ta gibanja in jih na svojih sejah temeljito obravnava, ter pripravlja predloge za DS TOZD-ov, na katerih naj se delegacije opredeljujejo in zavzemajo najboljše rešitve. mi akcijami, kakor je slišati iz drugih delovnih organizacij. Vzrokov za to je več. Naš način vrednotenja zalog in obračuna je bil že do sedaj takšen, da novi zakon o ugotavljanju in obračunavanju celotnega dohodka za nas ne predstavlja nobene bistvene spremembe. Ta zakon predvsem potrjuje, da je naš način gospodarjenja pravilen in ga je zato treba še naprej razvijati. Zakon o zavarovanju plačil, ki velja od 1. aprila letos, pa je razširil zakon o zagotavljanju plačil za investicije na ves promet blaga in storitev. Od 21. junija lani namreč je veljal omenjeni zakon, ki je določal, da so kupci investicijske opreme in gradenj dolžni zagotoviti plačila vnaprej, torej pred začetkom gradnje ali dobave opreme. Ker so naši proizvodi v pretežni meri investicijska oprema, so bili naši kupci že od lani dolžni ravnati tako, kot zahteva novi zakon zdaj od vseh uporabnikov družbenih sredstev za vse kupoprodaje. Tako smo naše komercialno, finančno in knjigovodsko poslovanje že prej prilagodili načinu poslovanja, kakršnega zahteva novi zakon. Ob tem smo tudi zaradi drugih vzrokov reorganizirali našo prodajo in smo seveda istočasno upoštevali tudi potrebne spremembe zaradi omenjenih novih predpisov. Pripravljenost na uveljavitev zakonov je omogočil tudi razmeroma dober finančni položaj naše delovne organizacije. V Stolu smo se že pred leti zavedali, da so za normalno proizvodnjo in celotno poslovanje potrebna tudi ustrezna lastna obratna sredstva. Zato sedaj razpolagamo s tolikšnimi obratnimi sredstvi, da je za sedanji obseg proizvodnje zagotovljeno normalno poslovanje. Pri tem pa je treba ponovno poudariti, da razpoložljiva finančna sredstva zagotavljajo normalno poslovanje samo pod pogojem, da ne bomo povečali Maks Flis Na koncu smo vsem predsednikom zastavili eno vprašanje: KAKŠEN NAJ BO »STOL« JUTRI? Na to vprašanje so nam enoglasno odgovorili, da se moramo vsi maksimalno zalagati za doseganje čim boljših rezultatov in ohraniti dober glas o tej delovni organizaciji, ki bo čez tri leta praznovala 75. obletnico. Zalagati se moramo, da bo naš delovni človek čutil, da je nad njim neprestana skrb in to ne samo takrat, ko je njegova fizična zmogljivost na višku, temveč tudi takrat, ko bo v težavah oziroma, ko mu bodo pošle njegove moči. H. HAFNER zalog. Proizvodnja izdelkov, ki jih ne bomo v normalnem roku prodali, bo takoj neposredno vplivala na poslabšanje finančnega stanja z vsemi neugodnimi posledicami. Posebno pri zniževanju zalog, tako surovin kot polizdelkov in gotovih izdelkov, lahko vsak od nas prispeva svoj delež k boljšemu gospodarjenju. Ob koncu preteklega leta smo imeli za 15 milijonov din (1 milijardo in pol starih din) zalog, ki so bile starejše od 1 leta. Aktiviranje teh zalog bo pomemben prispevek k boljšemu uspehu. Ob vsem tem pa se moramo zavedati, da bo vse težje prodati toliko, kolikor lahko proizvedemo. Ne samo zaradi manjšega povpraševanja, temveč tudi zaradi velike ponudbe, je vse težje najti kupca za naše izdelke. Vse več je tovarn pisarniškega pohištva. Večji del kupcev mora ob nakupu pisarniškega pohištva plačati še depozit v višini ene polovice vrednosti pohištva. Zato je nujno tesno sodelovanje proizvodnje in prodaje, da s kvaliteto, točnimi dobavnimi roki in s kompletno kvalitetno ponudbo pridobimo kupce. Ne glede na omenjene zakone je nujna popolna ažurnost in vestnost vseh delavcev pri vseh opravilih. Ob koncu samo kratko o plačilnih instrumentih, predvsem o menici. Res se čeki, menice, akreditivi in garancije v dosedanjem načinu niso pogosto pojavili v poslovanju. Vendar pa je vsak strah pred temi instrumenti odveč. V normalnem, solidnem poslovanju delovne organizacije se ti instrumenti ne bodo pogosto rabili, kadar pa se bodo rabili, bodo v pomoč hitrejšemu pretoku denarja. Tako bo poslovanje lahko še uspešnejše. J. Griinfeld Varujmo vid in oči 7. april je vsako leto posvečen Svetovnemu dnevu zdravja, ko je pričela veljati ustanovna listina Svetovne zdravstvene organizacije. Letošnji 7. april je posvečen vidu in nosi naslov: »Varujmo oči — preprečujmo slepoto«. Ob tej priliki smo dobili od Zavoda SRS za zdravstveno varstvo brošuro prispevkov na omenjeno temo. Najbolj zanimiv sestavek delno objavljamo. Obenem pa smo se dogovorili z vodjem službe varstva pri delu ing. Brilly Janezom, da nam bo pripravil za prihodnje številke Glasila kolektiva razne sestavke o preventivi pri delu, ki bodo ustreznejši za naše sodelavce, ker bodo obravnavali teme z naših delovnih mest. Razvoj industrije in tehnike na vseh področjih našega udejstvovanja, kakor tudi način življenja na visoki stopnji današnje civilizacije, zahtevata od naših čutil, predvsem pa od oči, vse večje napore. Skoraj vse znanje si pridobivamo preko čutila za vid. Oči so tisti osnovni pogoj, da se lahko pri delu uveljavimo kot urni, natančni in dobri delavci. Naravno je, da nismo posebno zaskrbljeni zaradi oči, dokler je z njimi vse v redu. Primeri, da si kdo pokvari vid ali da ga celo izgubi, pa niso tako zelo redki in nas opominjajo, da je treba za oči skrbeti in jih varovati. Predvsem imamo ne le pravico, ampak tudi dolžnost, da skrbimo za svoje zdravje in delazmožnost. Prav tako pa imajo delavci še posebno pravico do zdravstvenega varstva na delovnem mestu, ki ga mora organizirati podjetje in ki ga izvajajo posebni strokovnjaki-zdravniki, medicinske sestre, varnostni tehniki, socialni delavci, industrijski psihologi in kadroviki. V industriji je delo tako zgoščeno in nevarnosti za zdravje in življenje je toliko na vsak korak, da moramo načrtno in strokovno poskrbeti za zdravje in varnost. Tudi očem in vidu utegne biti delo v industriji nevarno, če ni v tej smeri z ustreznimi ukrepi še prav posebej poskrbljeno za varnost. Delo se od dela silno razlikuje: Na nekem delovnem mestu je delo natančno, dela se z drobnimi predmeti in zelo preciznimi instrumenti, na drugem delovnem mestu pa je delo lahko grobo in zahteva predvsem mišično moč in vztrajnost. Za razna dela in delovne operacije so tudi različne zahteve glede ostrine vida, razpoznavanje barv, plastičnega in globinskega gledanja, presoje globine in razdalje. Če hočemo postaviti »pravega človeka na pravo mesto«, o čemer tako pogostokrat govorimo, je treba dobro poznati zahteve in potrebe na posameznih delovnih mestih, obenem pa tudi lastnosti in sposobnosti novih delavcev, ki jih sprejemamo na ta delovna mesta. S predpisi je za vesten in vsestranski zdravniški pregled novih delavcev sicer poskrbljeno, v praksi pa od teh zdravniških pregledov žal še ni posebnih koristi. Posebno pregled oči in vida bi moral biti zelo skrbno in vestno opravljen, a zdravniki nanj večkrat kar pozabijo ali pa ga opravijo površno. Če delavcu odredimo delo, ki je zahtevnejše, kakor pa ga zmorejo njegove oči, tedaj se pri delu muči in napreza. Povrhu dela še počasi in manj natančno. Včasih nastanejo zaradi slabega vida tudi usodne napake: Lahko se pri delu poškoduje ali pa se zaradi njegove napake poškodujejo pri delu njegovi tovariši. Pokvari se lahko tudi izdelek. Pri površnem pregledu oči in vida se zdravniki dostikrat premalo prepričajo, ali delavec vidi plastično in pravilno presoja globino. Za večino delavcev, posebno še za žerjavovodje, šoferje, gradbene delavce, modelne mizarje, strugarje in še celo vrsto drugih delavcev, ki oblikujejo les, kovino ali plastične mase, je ta sposobnost oči izredno važna. Od nje je odvisna varnost prometa in kakovost izdelkov in gradenj. Vsaka ambulanta bi morala biti opremljena in vsak zdravnik usposobljen, da se vsaj grobo orientira o zdravstvenem stanju oči in vida. Če ob tem splošnem pregledu ugotovi, da oči niso zdrave in da vid ni normalen, lahko delavca pošlje še na specialni pregled k okulistu. V Ameriki opravljajo te orientacijske preglede oči tudi medicinske sestre in celo učitelji ali laiki. S posebnim aparatom (orthorater) je ta pregled zelo olajšan, vendar pa tako zanesljiv, da ga je ameriška vojska uvedla za preglede vojakov in rekrutov. Ta aparat izdelujemo tudi v Sloveniji in bi ga morali imeti v vsakem večjem zdravstvenem domu. Po vsem svetu ugotavljajo, da s civilizacijo raste število refrakcijskih napak na očeh in da nosi očala čedalje več ljudi. Pri nas žal še nismo statistično ugotovili, koliko delavcev, ki na novo vstopajo v industrijo, že nosi očala oziroma bi bilo zanje dobro, da jih nosijo. V državah na Zahodu je teh očalarjev že dobra tretjina in v Sloveniji jih menda ne bo dosti manj. Poškodb na očeh je v naših delovnih organizacijah čedalje več. Zadnja leta jih je že nad 14 % od vseh poškodb pri delu. Leta 19/2 jih je bilo npr. 7157 in zaradi teh poškodb je bilo izgubljenih 65.132 delovnih dni! V tehnično bolj razvitih državah je očesnih poškodb veliko manj, v ZDA npr. samo 4 %. Verjetno k temu pripomore bolje organizirana skrb za varnost delavcev in tudi večja disciplina delavcev samih pri uporabi varnostnih očal in obraznih ščitnikov. Skoraj prav toliko kot očesnih poškodb je bilo med zavarovanci očesnih obolenj — 7768 in zaradi njih izgubljenih 100.612 delovnih dni. Poškodbe na očeh povzročajo odletavajoči delci, ki padejo ali s silo prodro v oko, kemične snovi, ki oko opečejo ali ga kako drugače okvarijo, in pa razni žarki. Mehanične poškodbe oči so najpogostnejše, saj je oko razmeroma zelo izpostavljen organ, s sprednje strani zavarovan le s tanko kožo — z vekami. V industriji pa je toliko možnosti, kjer drobci odletavajo na vse strani in ogrožajo tudi oko: pri sekanju, tolčenju, razstreljevanju, brušenju, drobljenju, stiskanju, struženju, mletju, pri zakoviče-nju, pri čiščenju odlitkov z mehaničnimi dleti, ali z mlazom peska ali jeklenih drobcev in še pri celi vrsti operacij. Tudi prašni delci, ki se vrtinčijo v zraku, lahko padejo v oko in ga mehanično poškodujejo. Pred odletavajočimi delci pa se lahko zavarujemo z varnostnimi očali ali z obraznim ščitnikom. Ker delavci neradi nosijo varnostna očala, montirajo močne, prozorne ščitnike že na nevarne stroje. Delo v industriji pa ni nevarno samo zaradi poškodb, temveč lahko povzroči tudi razne bolezni na očeh. Pri slabi razsvetljavi se lahko poslabša vid, pri poklicnih zastrupljenjih obolijo lahko tudi oči in tudi nalezljivo vnetje očesnih veznic je med delavci precej pogostno, zlasti če delavci uporabljajo skupne brisače. Omeniti moramo zlasti zastrupljenje z metilnim alkoholom, ki lahko okvari vidni živec in povzroči oslepitev, kakor tudi akutne in kronične zastrupitve s svincem in svinčenimi spojinami, ki prav tako lahko zelo prizadenejo očesno mrežnico in vidni živec. Skoro bi lahko rekli, da vsak industrijski strup posredno ali neposredno bodisi v tej ali oni obliki okvari tudi oko in vid. Delavci bodo delali hitreje, natančneje in varneje, če bomo uredili razsvetljavo na delovnih mestih. Po osvoboditvi smo sicer začeli graditi bolj svetle in prostorne tovarne, vendar pa glede ureditve naravne in umetne razsvetljave še zelo zaostajamo za zahodnimi državami. Razsvetljava mora biti predvsem dovolj močna in tudi po kakovosti čimbolj podobna dnevni razsvetljavi, za katero je pravzaprav naše oko ustvarjeno. 2e pri načrtovanju novih industrijskih objektov bi morali prav posebno pozornost posvetiti razsvetljavi, tako naravni kakor umetni. Važno pravilo naravne razsvetljave je, da bi moral vsak delavec s svojega delovnega mesta videti košček neba in da bi delovne dvorane pri enostranski razsvetljavi ne smele imeti v širino več kot 7 do 9 m, pri obojestranski razsvetljavi pa ne več kot 18 do 20 m. Prav to pravilo pa naši arhitekti podcenjujejo, kar se v praksi zelo maščuje, posebno še, ker so okna v novejših zgradbah največkrat betonska, stekla pa majhna. Debela okriž-ja v oknih razen tega jemljejo veliko svetlobe in mečejo zelo močne sence. Po naših predpisih bi morali imeti delovni prostori dovolj močno naravno razsvetljavo. Res je naravna razsvetljava najbolj ugodna in tudi psihološko najbolj prijetna, vendar pa so v tehnično razvitih državah večinoma že odstopili od tega pravila. Pri marsikaterem tehnološkem procesu je namreč skoraj nemogoče prebiti samo z naravno razsvetljavo. Naravna razsvetljava je muhasta, jakost se ravna po dnevnem času in po vremenu, umetno razsvetljavo imamo pa v oblasti in jo lahko uredimo poljubno močno, na poljubnem delovnem mestu in katerokoli uro podnevi ali ponoči. Umazana okenska stekla prestrežejo polovico in še več svetlobe. Tudi žarnice se hitro zaprašijo in izgubljajo jakost, zato bi jih bilo treba redno čistiti (topla voda in detergent, ki ne vsebuje lužnatih snovi). Brž ko pade njih jakost na 75% prvotne, bi jih bilo treba zamenjati z novimi. Kjer strokovnjakov za razsvetljavo še ni, bi nadzorstvo nad razsvetljavo lahko zaupali varnostnim tehnikom. Merilci svetlobe niso dragi, nič dražji kakor merilci za ekspozicijo, ki jih rabijo fotografi. Zato je navadna zaostalost in malomarnost, če jih večje podjetje nima. Več kulturnega življenja Pojmovanje kulturnega življenja je za vsakega posameznika svojstveno. Nekateri vidijo v tem izrazu le obisk kulturnih prireditev, drugi osebno kulturno razgledanost ali pa kulturo bivanja, človekovega okolja in podobno. Dejstvo je, da je kulturna osveščenost čedalje pomembnejši faktor v delavčevi dejavnosti. Že sam ritem življenja zahteva stalen kulturen napredek, kajti samoupravljanje terja vsestransko kulturno razvite osebnosti. Sindikati skupaj z drugimi političnimi in kulturnimi dejavniki organizirajo in pospešujejo rast kulture in prosvete svojih članov in razvoju kulturnega življenja delavcev posvečajo posebno pozornost. Razvojno politiko kulture krojijo faktorji, ki so zelo pomembni pri določenem okolju oziroma sestavu: — stopnja razvitosti delavskega razreda (stopnja izobrazbe, dojemanje pomembnosti kulture in podobno), — narava dela (gradbeništvo, gozdarstvo, industrija), — sestav delavcev (številčno razmerje med spoloma, starostna struktura, bivanje izven lokacije delovne organizacije in podobno), — razvejanost pogojev za kulturno življenje (število kulturnih organizacij in ustanov, knjižnic, naseljenost v okolju delovne organizacije itd.), — in ne nazadnje: razvitost samoupravljanja, ki omogoča delavcem, da sami odločajo o kulturnih potrebah in njihovem razvoju. Glede na vse te specifičnosti moramo Pospeševati predvsem oblike kulturnega udejstovanja na naslednjih področjih: 1. Kultura in humanizacija dela in življenja: — ureditev delovnega in življenjskega okolja, — higiensko zdravstvena kultura, kamor spada rekreacija, počitniški domovi, prehrana, šport in podobno, — kultura stanovanja in gospodinjstva (oprema stanovanj, organizacija servisov, otroško varstvo, ureditev okolice delovnih in bivalnih objektov itd.). 2. Širjenje in uporaba dobre knjige (ustanavljanje in propagiranje kvalitetnega knjižnega fonda), 3. Kulturno-umetniško in znanstveno tehnična dejavnost, kjer bi morali spodbujati novatorstvo, racionalizatorstvo, organizirati strokovna predavanja in posamezne tehnične krožke ter pevske, gledališke in folklorne skupine. 4. Kulturni dejavniki v delavčevi okoli-ci (organizacija obiskov galerij, gledaliških ustanov, tesno sodelovanje z raznimi kulturno izobraževalnimi ustanovami in obveščanje o delu in življenju sodelavcev preko sredstev obveščanja). Za vse zvrsti kulturnega osveščanja smo dolžni v polni meri skrbeti kolektivno. Ni namreč vseeno, kakšen odnos do kulture nasploh kažemo kot posamezniki, saj vsakdo lahko veliko pripomore k napredku kulture kraja in ljudi. Vabimo sodelavce, da v svojem delov-hem okolju in v okviru krajevne skupnosti sodelujejo s predlogi in akcijami, da o°mo lahko program v danih možnostih tudi izpopolnili. R. VIDMAR |XS>X>>>XXXX>>>XXXXXXX>XX>>XSXV\XXX\>>X>X>X>XX^X>X>X\X\>X>XW<\XX\>XXXXSX>XXXXXXXXXXXXXXXXVXX\XXSXXXXXX>X>XS> Uspešno opravljen referendum o ponovni uvedbi samoprispevka v občini Kamnik Skupščina občine Kamnik je razpisala referendum o ponovni uvedbi krajevnega samoprispevka, namenjenega za izgradnjo šolskega centra in potrebe krajevnih skupnosti. Dne 4. aprila je bil referendum izveden na celotnem območju občine Kamnik. Občani Krajevne skupnosti Duplica so bili prvič razdeljeni na dve glasovalni mesti. Staro glasovalno in volilno mesto v kulturnem domu za spodnji del Duplice, drugo glasovalno mesto v otroškem vrtcu, za gornji del Duplice — Bakovnik. Z rezultati glasovanja smo lahko zadovoljni, saj se je referenduma udeležilo 1174 od 1315 vpisanih občanov. »ZA« je glasovalo 948 in proti 205 občanov. V občini kot celoti je bil referendum izglasovan 68,5 %>. Rezultat referenduma kaže, da dajejo občani podporo vodstvu Krajevne skupnosti, družbeno političnim organizacijam ter skupščine občine Kamnik glede razvoja šolstva in programom krajevnih skupnosti. Istočasno pa le-ti organi prevzemajo odgovorno dolžnost, da sprejete naloge v celoti uresničijo. F. Sikošek ! Razvoj lastnih polyuretanskih modelov Zahtevnejše oblike sedežnega pohištva, ki so se izdelovale v kombinaciji, vezanega in masivnega krivljenega lesa, vedno bolj nadomeščajo plastične mase. Mase nam omogočajo zasnove zahtevnejših oblik, prihranek lesa in hitro serijsko proizvodnjo. Poleg že znanih licenčnih polyuretan-skih modelov, ki jih proizvajamo v lastni proizvodnji, smo se v oddelku za razvoj oblik odločili za prvi domači projekt školjke brez ročnega naslona. Od zasnove oblike smo prešli na manjšo maketo, ki je omogočila korekture in izdelavo končnega projekta, po katerem smo prav tako izdelali maketo v naravni velikosti. Maketa naravne velikosti je prav tako osnova za nadaljno pripravo kalupa. Sam kalup je STOL-ova izvedba oddelka za proizvodnjo polyuretana, ki je veliko doprinesel končni realizaciji školjke. S školjko na raznih variantnih podnožjih je možno opremljati javne objekte od pisarniških do gostinskih namenov. Z namestitvijo podnožij kovinskih krakov dobimo vrtiljak, stol, fotelj ali večsed v vrsti. Prednosti v uporabi te školjke kot konferenčni ali klubski stol, so proti našim sedanjim predvsem v manjši širini, glede zavzemanja prostora in možnosti opreme istega sistema stola za različno funkcijo. S tem smo dopolnili obstoječe modele polyuretanskih stolov in si pridobili možnost širše ponudbe. B. URŠIČ Polyuretanski trosed Naloge, ki si jih je zastavila OOZK TOZD — ploskovno pohištvo za leto »1976« Delo komunistov v TOZD-2 spremljajo včasih te ali one težave, katere pa nam še pospešujejo aktivnost in predanost v situacijo. V letošnjem letu smo si zastavili precej odgovornih nalog, katere bomo lahko opravili le z uspešnim sodelovanjem sindikata, ZSMS ter vseh samoupravnih organov, vodstva DO in Tozda. Precej nalog je, ki jih bomo morali reševati v okviru delovne organizacije in so tako odgovornost vodilnih in vodstvenih delavcev, kot tudi delavcev v neposredni proizvodnji. Sleherni delavec v Stolu se mora zavedati, da bomo imeli, kar bomo ustvarili, sami si bomo morali prislužiti kruh. To pa bomo dosegli le ob zavesti vseh. Dobro vemo tudi to, da je še danes dejanski položaj delovnega človeka nekoliko odmaknjen od pravic in dolžnosti, ki mu jih daje ustava. To smo komunisti že sedaj spremljali in bomo še vnaprej. Stališče OOZK je, naj bo odgovornost posameznika toliko večja, kolikor višja je stopnja njegovega vplivanja. Omenim naj samo okvirne naloge iz akcijskega programa za leto »76«: — kadrovska politika, ZK mora usmerjati kadrovsko politiko in je odgovorna pri pomembnih kadrovskih odločitvah. Stalno moramo sodelovati s kadrovsko komisijo. — Stabilizacija; le-ta se mora izvajati ob konkretnih zadolžitvah kot stalni proces. — izobraževanje; planirati je treba sistemsko v naprej, — delovna disciplina; odgovornost vseh zaposlenih, — okrepitev OOZK; uspešnejše reševanje odgovornih nalog, — izboljševanje odnosov; na bazi tovarištva in medsebojne pomoči, —- informacije; kar pospešuje aktivnost odločanja, — samozaščita, SLO; element odgovornosti vsakega pripadnika SFRJ, — nagrajevanje; komunisti smo v delovnih sredinah dolžni uveljavljati takšno nagrajevanje po delu, ki bo vsakega zaposlenega delavca vzpodbujalo k prizadevnemu in odgovornemu delu in bo imelo maksimalni učinek za kolektiv v celoti. To so le okvirne naloge, katerih področje je široko in je odgovornost za opravljanje le-teh na vseh, od družbeno političnih organizacij, samoupravnih organov, vodilnih in vodstvenih delavcev in delavcev v neposredni proizvodnji. Vendar pa so komunisti tisti, ki jih morajo vztrajno izvajati v prakso. T. UDOVIČ J ABC EKONOMSKIH POJMOV — ABC EKONOMSKIH POJMOV — ABC EKONOMSKIH PO V predhodni številki smo v grobem spoznali osnovne dejavnike v poslovanju organizacije združenega dela: sredstva podjetja, stroške, lastno in prodajno ceno ter dobiček. Prav je, da se pobliže spoznamo še z elementi in metodo obračuna proizvodnje in ugotavljanja poslovanja, ki jo v Stolu uporabljamo že nekaj let. OSNOVNI ELEMENTI OBRAČUNA PROIZVODNJE PO METODI DIREKTNIH STROŠKOV Vsi stroški se ne vedejo enako, kadar podjetje spreminja obseg proizvodnje, oziroma poslovanja v določenem času. Zato stroške delimo na dve osnovni skupini: 1. spremenljive (variabilne ali direktne) in 2. stalne (fiksne) stroške. Variabilni stroški so odvisni direktno od obsega proizvodnje — rastejo z obsegom v celoti in so stalni po enoti proizvoda. Nastajajo le tedaj, kadar proizvode že proizvajamo. V Stolu predstavljajo te stroške samo stroški materiala — imenujemo jih DIS, vse ostale stroške zajemajo tako imenovani FIS — fiksni stroški. Fiksni stroški so z ozirom na obseg proizvodnje do določene meje stalni, neodvisni in predstavljajo dane stroške za sam pogoj izvajanja. Ko je proizvodnja že v teku, ne moremo več vplivati na višino skupnih fiksnih stroškov. Ti stroški nastajajo tudi takrat, ko kapacitet sploh ne uporabljamo, oziroma jih delno izkoriščamo. Znižujemo jih lahko samo z večjim izkoristkom razpoložljivih kapacitet. (To so pri nas vsi stroški razen materiala direktnega značaja.) Na višino direktnih stroškov lahko in tudi moramo vplivati, če upoštevamo osnovno ekonomsko načelo: S čim manjšo količino energije — dela, s čim bolj gospodarno uporabo predmeta dela (materiala), s smotrno uporabo delovne sile, z racionalno uporabo delovnih sredstev ustvariti čimveč izdelkov. Ti dve vrsti stroškov moramo poznati, če hočemo prikazati OBRAČUN PROIZVODNJE po metodi »direct costing« (direktnih stroškov), ki jo v našem podjetju uporabljamo že od leta 1969. Razlika te metode obračuna glede na stari obračun po lastni ceni je v tem, da Pri metodi obračuna po direktnih stroških stroške realiziranih proizvodov ne kalku-II ram o po polni planski lastni ceni, pač pa v višini variabilnih oziroma direktnih stroškov (tako je ovrednotena nedokončana m dokončana proizvodnja). To omogoča m ■' ^ ' -A : .................................................................................................................................................................... R - !tE IBS m - t$,wo poenostavljeno obliko kalkulacije, pa tudi ugotavljanje finančnega uspeha. Od skupne realizacije — prodajne vrednosti, dosežene v določenem obdobju, odštejemo najprej znesek direktnih stroškov za prodani obseg proizvodov. Razliko med prodajno vrednostjo in direktnimi stroški imenujmo — masa pokritja. Iz tega pokrivamo najprej celotni znesek fiksnih stroškov, ki so nastali v tem obdobju, znesek, ki nam potem še ostane, pa pomeni dobiček. Znesek in stopnjo pokritja lahko izračunamo za vsak proizvod, kar nam omogoča oceniti uspešnost pri posameznem izdelku in omogoča selekcijo donosnih proizvodov. To opravimo sistematično z rangiranjem izdelkov po določeni stopnji pokritja. Poenostavljena metoda izračuna: BRV — Zrn = NPV (realizacija, celotni dohodek) NPV — DIS = ZP ZP — FIS = D, Di + Izr. prih. —- Izr. odh. = D BPV — bruto prodajna vrednost Zrn — zmanjšanje realizacije NPV — neto prodajna vrednost DIS — direktni stroški ZP — znesek pokritja FIS — fiksni stroški Di — proizvodni dobiček Izr. prih. — izredni prihodki Izr. odh. — izredni odhodki D — dobiček (Ponazoritev, glej shemo!) V shemi vidimo črto — prag rentabilnosti, ki nam pove, pri kolikšni najnižji vrednosti prodaje so pokriti vsi režijski (splošni ali fiksni) stroški podjetja. Kakor hitro vrednost prodaje preseže prag rentabilnosti, začnemo dosegati dobiček. Primer: Prag rentabilnosti izračunamo po obrazcu: fiksni stroški PR =-------------------- X 100 stopnja pokritja 45.000 60,0 75.000 Pri 75.000 tisoč din prometa začnemo ustvarjati dobiček. Pri tem je stopnja pokritja kazalnik, ki nam pove, koliko odstotkov od vrednosti prodanih izdelkov (vrednosti prodaje) ostane delovni organizaciji za pokritje splošnih stroškov in dobička. Izračunamo jo po obrazcu: znesek pokritja SP =----------------------- X 100 = vrednost prodaje TO PA NI ŠALA ^ ... kaj misliš se zgodi, če delata skupaj dva delavca, prvi • priden, drugi pa len ... J ... drugi se poboljša? • ... ne, prvi se poslabša! 60.000 -----------= 60,0 100.000 Torej nam po našem primeru ostane za pokritje splošnih (fiksnih stroškov) in dobiček 60 % od neto prodajne vrednosti (realizacije, prometa). če fiksni stroški znašajo npr. 45% od neto prodajne vrednosti, nam ostane dobiček v višini 15% od te vrednosti. N. IRT Ko sem zadnjič hodil po Krku, sem imel občutek, da je tukaj dopustovati še najbolj prijetno, saj je delček tistega miru, ki ga drugje ne najdeš, še prisoten. Možnosti za lepo vreme je tukaj več kot na severnejšem Jadranu in tudi voda je bolj čista kot na obali. Kdor si bo delo pri pripravi jedi zreduciral na minimum, bo našel dovolj časa za kopanje in druge dopustniške dejavnosti, pa tudi denarnica se mu ne bo preveč stanjšala. Kolikšne so letos cene za letovanje v naših domovih, ne bom ponavljal, saj je izčrpen opis izšel v Informatorju, na podlagi česar si lahko vsak sam izračuna, koliko bi ga stalo letovanje na Krku, v Umagu, Piranu ali na Veliki planini. Morda se spomnite, da so bile lansko leto Stolove prikolice postavljene v avtokampu v Novigradu. Za letos se je komisija za letovanje odločila, da jih postavi v avtokamp Katoro pri Umagu, kjer bodo stroški kampiranja manjši, plaža je s plitvejšo vodo, ki je primerna zlasti za kopanje otrok, tla so mivknata, počitniške prikolice pa bodo imele dovolj sence v gostem gozdičku, ki bo omogočal počitek tudi v jutranjih urah tistim, ki bodo ponoči na zabavi. Počitniške prikolice so tri, vse tri so enako velike in imajo naslednjo opremo: spalnico staršev, ki se lahko v nekaj minutah preuredi v garnituro za počitek ali v skrajnem primeru tudi v jedilni kot. Upam pa, da to ne bo potrebno in bodo obiskovalci v miru jedli pred prikolicami na prostem in jim tako kot lani ne bo manjkal šotorski podaljšek, ki je danes v dopustniški gneči nujen. Tudi primerne sedežne garniture bi letos ne smele manjkati. Kamp prikolica ima poleg velike spalnice še malo spalnico za otroke in priročno kuhinjo s štedilnikom na plin in hladilnikom. Tudi elektrika bo v prikolicah. V bližini kampa v Katoru pri Umagu je počitniški dom tovarne Induplati iz Jarš, kjer pripravljajo hrano za svoje sodelavce, in pravijo, da se bodo lahko abonirali tudi naši. Cene trenutno še niso določene. V prijetnem slovenskem obmorskem mestu Piranu smo si ogledali počitniški dom tovarne Stol, ki je nujno potreben večjih popravil. To bo predvsem motilo tiste, ki jim veliko pomeni komfortno stanovanje. Kdor bo našel pravi dopust tudi v drugem, tega ne bo toliko občutil. Zgradba je res zelo stara, v sobice prideš po strmih stopnicah, jedilnica mora zaradi majhne površine obratovati v času kosila v več izmenah itd. Sob je pet in še podstrešna sobica. Tudi na plaži je gneča. Ko sem bil pred dvemi leti na dopustu v Piranu, sem se kljub vsemu odlično počutil, saj letoviščar lahko najde že prvi večer tisto piransko domačnost, ki jo le stežka najdeš drugje. Pa tudi naša kuhinja je odlična. Če bo letos prijav za letovanje v Piranu veliko, bo na razpolago tudi del doma rudnika Kaolina iz Črne in še privatne sobe. Kdor si želi oddiha v hribih, se lahko prijavi za letovanje v Stolovih počitniških kočah na Veliki planini. V koči Zlati jabolko je sedem ležišč, v koči Zlatica pa šest. Obe koči sta opremljeni s kuhinjami. Vsem dopustnikom želimo lepo vreme in dober počitek. C. Sivec Letovanje je pred nami Stolovi vikendi... V Stolu je gotovo veliko sodelavcev, ki si niso povsem na jasnem, kakšno preživljanje dopusta nudimo sami, zato ne bo odveč, če na kratko opišem koliko počitniških zmogljivosti ima naše podjetje in kakšno je njihovo stanje. Konec marca si je komisija Škerjanc Alojz, Pohlin Stane, Homovec Vladimir in Sivec Ciril ogledala Stolove vikende in vile na Krku, kamp prikolice v Katoru pri Umagu in počitniški dom v Piranu. Temeljito smo pregledali trenutno stanje in popisali pomanjkljivosti, ki jih je potrebno čimprej odpraviti, saj je 1. maj, ko se začne predsezonsko letovanje, pred vrati. Pri vseh objektih je popraviti to in ono in opraviti redna predsezonska čiščenja v notranjosti prostorov, prav tako pa tudi zunaj. Obljubljeno je, da bo vse pravočasno urejeno. Na otoku Krku ima naše podjetje pet vikendov, ki so medseboj povezani, vendar tvori vsak zase celoto. Vsak vikend je opremljen s kuhinjo, dvema spalnicama, sanitarijami, s kopalnico na toplo vodo, na zahodni strani pa je urejen vrt, kjer je dopustnik v dobršnji meri varen pred radovedneži. Stanje vikendov je dobro in si bo lahko tudi zahteven dopustnik našel udobno stanovanje. Tudi stanovanja v vilah Lolita so dobro opremljena. Eno tako stanovanje sestoji iz skupne spalnice staršev in otrok, praktične male kuhinje in sanitarij s kopalnico, ki ima tudi toplo vodo. Teh stanovanj je osem. ... in vile na otoku Krku Še o gasilski Po novem statutu gasilskega društva »Stol« Kamnik, ki je bil sprejet na občnem zboru dne 14. I. 1976, smo med drugim izvolili poveljstvo društva. V tem poveljstvu so naslednji operativni člani: 1. Šlebir Miha — poveljnik 2. Suhadolc Rado — podpoveljnik 3. Burja Marjan — vodnik 4. Špenko Anton — desetar 5. Petek Franc — desetar 6. Osolnik Darko — za mladino 7. Polšak Zinka — za žensko desetino Poveljstvo ima nalogo, da izdela operativni letni plan za leto 1976. Skrbeti mora, da se vse začrtane naloge v tem planu dosledno izvajajo. Vodi vse praktične vaje in priprave za tekmovanja: 1. Občinsko tekmovanje v Kamniku, ki bo 29. 5. 1976. Nastopale bodo naslednje naše desetine: a) moška desetina b) mladinska desetina c) ženska desetina Program tekmovanja: moška desetina — trodelni napad in notranja taktična vaja, ženska in mladinska desetina — trodelni napad in polaganje cevi na 105 m. 2. Republiško tekmovanje teritorialnih in industrijiskih gasilskih enot Slovenije, ki bo 21. in 22. 5. 1976 v Mariboru. 3. Tekmovanje lesno industrijskih enot v Novem mestu, med Brestom, Marlesom, Meblom, Novolesom in Stolom. Na tem tekmovanju bo nastopila ena moška desetina. Čas in program tekmovanja določijo predstavniki omenjenih enot na predhodnem pogovoru v Novem mestu. 4. Planirana je večja vaja na objekte TOZD-1 v sklopu CZ in sosednjih gasilskih enot, in sicer v petek, dne 27. 8. 1976 ob 14.15 uri. Sodelovali oziroma vabljeni bodo: 1. Stol — dve desetini 2. Titan — ena desetina 3. Svit — ena desetina 4. Svilanit — ena desetina 5. Utok — ena desetina 6. Menina — ena desetina 7. Križ — ena desetina 8. Homec — ena desetina 9. Mengeš — ena desetina 10. Duplica — ena desetina 11. Kamnik — ena desetina 5. V TOZD-2, TOZD-3 in TOZD-4 so Planirane po ena večja vaja v vsakem TOZD. Sodelovale bodo naše desetine in bližnja gasilska društva. TOZD-2, dne 12. 5. 1976 ob 14.15, sodelovale bodo; 1. Duplica — ena desetina 2. Križ — ena desetina 3. Stol — ena desetina in ena desetina iz TOZD-2. TOZD-3, dne 9. 6. 1976 ob 15. uri, sodelovali bodo: 1. Motnik — ena desetina 2. Špitalič — ena desetina 3. Stol — ena desetina in ena desetina iz TOZD-3. TOZD-4, dne 16. 6. 1976 ob 14.15, sodelovali bodo: 1. Moste — ena desetina dejavnosti v Stolu Novoustanovljena Stolova ženska ekipa pri prvih razlagah 2. Špitalič — ena desetina 3. Komenda — ena desetina 4. Stol — ena desetina in ena desetina iz TOZD-4. 6. Za celotno članstvo IGD »Stol« se bodo izvedle skupne vaje in sicer v aprilu, juliju in oktobru. Vaje so v sklopu rednih vaj, ki so običajno ob sredah. 7. Enkrat tedensko se preizkusijo motorne črpalke in ostala oprema, da bo vedno v brezhibnem stanju in dobro pripravljena za hitro uporabo. Vse eventu- alne tehnične okvare na gasilski opremi in avtomobilu je treba takoj odpraviti. Za vsa predvidena tekmovanja v letošnjem letu so se formirale desetine iz vrst mladih sodelavcev »Stola«. Posebno marljivo in redno je pričela vaditi na novo formirana ženska desetina. Vsem desetinam želimo veliko uspeha na tekmovanjih! Poveljnik M. Šlebir Moška ekipa Stola v akciji POGOVOR S SODELAVCI — POGOVOR S SODELAVCI — KrVOddjsiCI Naš sogovornik je bil tokrat Franc BRANK, vodja embaliranja v odpremnem skladišču, ki spada PE-7. Obiskal sem ga na delovnem mestu in mu zastavil nekaj vprašanj. Pripravljen je bil za pogovor, vendar je dejal, da bo za vsak primer še malo pobrskal po spominu in tako je čez nekaj dni nastal naslednji zapis: Kdaj ste prišli v »Stol«? Delo v Industriji pohištva Stol Kamnik sem nastopil v aprilu leta 1953. Kakšno je vaše delo? V začetku sem delal v mizami, kot kvalificiran mizar. Naslednje leto sem bil določen za vodjo tedaj ustanovljene ne-serijske delavnice. Tu sem ostal do leta 1955, ko sem bil premeščen v stolarno, kjer sem opravljal delo kontrolorja surovih izdelkov, to je pregled izdelkov pred površinsko obdelavo. Leto dni kasneje sem bil določen za delovno mesto kontrolorja gotovih izdelkov pred odpremnim skladiščem. Leta 1958 sem opravljal delo mojstra površinske obdelave v štolami. Avgusta meseca tega leta pa sem pričel opravljati delo, ki ga opravljam še sedaj, to je delo vodje embaliranja gotovih izdelkov. Sodelujete pri samoupravljanju? V celem obdobju zaposlitve v Stolu nisem bil nikoli brez udeležbe v družbenopolitičnih ali samoupravnih organih. V eni mandatni dobi sem bil tudi predsednik centralnega delavskega sveta. Večkrat sem bil tudi sekretar OOZK Stol. Tudi sedaj sem vključen v samoupravljanje, vendar važnejših funkcij ne morem več sprejemati, ker vem, da so moje umske in fizične sposobnosti že velikokrat z rednim delom do kraja obremenjene. So se delovni pogoji od vašega prihoda v »Stol« do danes izboljšali? Ko se po 23 letih dela in življenja v Stolu ozrem na razvoj podjetja, ugotavljam, da je bilo to obdobje za podjetje uspešno. Posebno po letu 1960. Podoba tovarne se je popolnoma spremenila, prav tako pa tudi sam način dela. S stanjem pred 23 leti se sploh ne da primerjati. Težko fizično delo so zamenjali stroji. Delovna mesta so urejena, material za delo je blizu in se tako ljudje manj utrudijo. Ko sem prišel v tovarno, smo delali 48 ur, poleg tega pa je bilo še veliko udarniškega dela. Danes pa delamo 42 ur. Urejeni so prevozi z avtobusi, posebno iz oddaljenih krajev. Vsi delavci imamo danes na delovnem mestu toplo malico in še marsikaj je, kar tedaj ni bilo. Vendar mi tudi v začetku dela v Stolu ni bilo težko, saj sem pred tem preživel še mnogo napornejšega, pri čemer ni bilo ne ugovorov in se tudi ura ni upoštevala. Kako se počutite v Stolu? Tako kot večina drugih sodelavcev. Če gre vse gladko in v redu, sem zadovoljen, če pa škriplje in delo zahteva še več naporov, kot je v moji moči, sem slabe volje. O tem bi lahko dosti povedali tisti, s katerimi delam. Vendar imam vseskozi prepričanje, da pripadam Stolu in tudi skušam prispevati k uspehu in napredku podjetja. Tovarišu in dobremu sodelavcu Brank Francu želimo na njegovem delovnem mestu še veliko delovnih uspehov in sodelovanja s stolovci, v zasebnem življenju pa zdravje in osebno zadovoljstvo. S. C. Rdeči križ Slovenije, Občinski odbor Kamnik, vljudno prosi, da se tudi letos v čim večjem številu udeležimo krvodajalske akcije, ki bo organizirana v dneh od ponedeljka 10. maja do vključno petka 14. maja 1976. Kot običajno bo tudi letos v naši delovni organizaciji prevzela akcijo in izdelala seznam razporeda prijav krvodajalcev sindikalna organizacija z vodstvi Tozdov. Odvzem krvi bo na Zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani. Za prijavljene krvodajalce bo organiziran avtobusni prevoz. Sodelavci imajo ta dan plačan. Dne 24. aprila organizira Rdeči križ Slovenije, občinski odbor Kamnik, prireditev s podelitvijo priznanj in značk večkratnim krvodajalcem, ki bo v dvorani kina Dom v Kamniku, s pričetkom ob 9. uri. Na prireditev vabimo organizatorje in vse krvodajalce. OBJAVLJAMO SEZNAM NAŠIH KRVODAJALCEV, KI SO PREDVIDENI ZA PODELITEV ZNAČK V LETU 1976 Za petkratno darovanje krvi: 1. Benda Marija, Gora 28, Komenda 2. Bauman Franc, Tunjiška 2/c, Kamnik 3. Bizilj Ivan, Palovče n. h., Kamnik 4. Breznik Edi, Florjan 41, Gornji Grad 5. Bičanič Francka, Kamnik 6. Bojc Franc, Loka 65, Mengeš 7. Bremšak Jože, Mlaka 18, Komenda 8. Hribar Marija, Kališe 11, Kamnik 9. Hribar Antonija, Srednja vas 14, Kamnik 10. Hribar Jakob, Duplica 23, Kamnik 11. Kobe Jurij, Nasovče 28, Komenda 12. Kemperle Alojz, Krivčevo 8, Stahovica 13. Koželj Andrej, Šmarca 113 14. Keren Cecilija, Nasovče 31, Komenda 15. Korošec Viktor, Šlandrova 2, Kamnik 16. Klemen Ivan, Moste 115 17. Majdič Milan, Cesta dr. T. Zajca 15 18. Orešnik Franc, Homec 9, Radomlje 19. Pavlin Pavla, Potok 9 20. Pogačnik Janez, Ljubljanska 11, Kamnik 21. Plevel Peter, Smolnikarjeva 1, Kamnik 22. Šubelj Jože, Podgorje 45, Kamnik 23. Šuštar Milan, Medvedova 14, Kamnik 24. Štebe Štefka, Podboršt 11, Kamnik 25. Tomelj Ivanka, Šmarca 63 26. Štupar Majda, Černevska 4, Kamnik 27. Weit Marija, Kovinarska 7/i, Kamnik 28. Vogrinec Branko, Moste 58 29. Smolnikar Ivana, Suhadole 5/c Za desetkratno darovanje krvi: 1. Alič Andrej, Mlaka 2, Kamnik 2. Berlec Anica, Novi trg 16, Kamnik 3. Bremšak Janez, Mlaka 18 4. Čebular Matevž, Medvedova 5/9 5. Hribar Janez, Zgornji Tuhinj 6 6. Hribar Jakob, Duplica 32 7. Golob Ivan, Duplica 32/d 8. Goltnik Ivana, Motnik 4 9. Goltnik Franc, Motnik 5 10. Kramar Vinko, Zgornji Tuhinj 49 11. Kern Janez, Šmarca 84/a 12. Kuhar Jožica, Moste 115 13. Levstik Jože, Godič 29 14. Narat Marjan, Velika Lasna 25 15. Mestek Franc, Šmarca 14 16. Plevel Franc, Križ 28 17. Peterca Mavricij, Gmajnica 30/a 18. Petek Franc, Gradišče 6 19. Pivec Anton, Erjavčeva 15, Vir, Domžale 20. Perčič Marija, Križ 33 21. Plevel Anica, Cerkljanska Dobrava 9 22. Rems Franc, Kovinarska 34/5, Kamnik Za petnajstkratno darovanje krvi: 1. Fir Rezka, Pionirska 12 2. Lavrač Janez, Moste 120 3. Pogačar Jakob, Moste 109 4. Maren Henrik, Gmajnica 4 5. Pestotnik Jože, Duplica 29 6. Pogačar Peter, Klanec 2, Komenda 7. Pohlin Franc, Duplica 29/e 8. Urankar Franc, Bazoviška 2, Kamnik 9. Urankar Peter, Trg talcev 5/a Za dvajsetkratno darovanje krvi: 1. Berlec .Pavel, Duplica 12/c, Kamnik 2. Dacar Franc, Rakitovec 6 3. Jazbinšek Beno, Duplica 32/a 4. Jeglič Franc, Šeškova 1, Radomlje Za petindvajsetkratno darovanje krvi: 1. Knez Stanislav, Nasovče 8 Za vaše sodelovanje v tej humani akciji se vam najlepše zahvaljuje Rdeči križ Slovenije, Občinski odbor Kamnik. Sindikalna konferenca Stol Kamnik Tradicionalni prvomajski delavski piknik v Kamniški Bistrici Občinski sindikalni svet Občine Kamnik organizira tudi letos prvomajski piknik v Kamniški Bistrici, ki bo dne 1. 5. 1976 z začetkom ob 10. uri dopoldne. V primeru slabega vremena pa naslednji dan, to je 2. 5. 1976. Po kratkem kulturnem programu in podelitvi srebrnega znaka Zveze sindikatov Slovenije dolgoletnim zaslužnim sindikalnim delavcem na območju občine Kamnik, bo zabava s plesom. Zabaval vas bo priznani ansambel Kovinarji. Sindikalna konferenca Stol Kamnik vabi vse sodelavce, da se v čim večjem številu udeleže tega praznovanja. Organizirani bodo brezplačni prevozi z Duplice do Kamniške Bistrice. Točen razpored voženj avtobusov bo pravočasno objavljen na oglasnih deskah v Stolu. Vsi udeleženci tega srečanja, ki so zaposleni v Stolu, bodo dobili na kraju piknika, to je v Kamniški Bistrici, vrednostne bone za hrano in pijačo. Poverjeniki sindikalnih skupin bodo že pred tem napravili sezname prijavljenih. Vabimo k čim večji udeležbi! Za sindikalno konferenco A. Jeglič KADROVSKE SPREMEMBE MARCU 1976 V MESECU PRIŠLI: 2. VUKODINOVIČ Gorica 1. DUNAT Lenka, gimnazijski maturant TOZD TRGOVINA 2. MITROVIČ Vinka, NK delavka TOZD TRGOVINA 3. KASTRATI Ferid, predmetni učitelj TOZD TRGOVINA NK delavka TOZD TRGOVINA na željo delavke 3. NIKOLIČ Dejan gimnazijski maturant TOZD TRGOVINA na željo delavca ODŠLI: 4. OREŠKOVIČ Marija 1. KERN Janez KV tapetnik NK delavec PE 5 — TOZD 1 TOZD-4 MOSTE na željo delavke na željo delavca Kadrovska služba Japonci na Duplici Še pred nekaj leti je bil sistematičen izvoz pohištva v dežele Daljnega Vzhoda in Avstralijo vse prej kot uresničiljiv. Poskusi so se vselej zataknili ob prevozu: Ladijske zveze so bile redke in blago je Potovalo več mesecev. Ta prepreka je odpadla takrat, ko je bila ugotovljena možnost prevoza z železnico preko Sibirije v Vladivostok in od tam z ladjo do Japonske ali pa v Avstralijo. Čas potreben za transport je bil skrajšan za več kot polovico in zveze so postale skoraj dnevne. Tržišče Daljnega Vzhoda se nam je s tem močno približalo ter s tem tudi priložnost, da seznanimo tamkajšnje kupce z okusom naših arhitektov in oblikovalcev ter kvaliteto evropske proizvodnje. Uspeh ni izostal in zanimanje za jugoslovansko proizvodnjo je naraslo tako, da nas ni presenetilo obvestilo o obisku japonske trgovske delegacije, ki ie želela videti našo tovarno in njene proizvode. Dne 26. marca 1976 smo sprejeli člane delegacije pod vodstvom g. J. Yasui, Predsednika japonskega združenja prodajalcev pohištva, ki je hkrati tudi lastnik Pohištvene veleblagovnice Yasui Furniture Co. Ltd. v Nagoyi. Ostali člani delegacije so bili predstavniki trgovskih hiš s pohištvom iz raznih krajev Japonske. Po og-*edu Interiera, mizarne in proizvodnje stilnih stolov smo goste povabili na razgovor in jih prosili, da nam povedo kaj o svojih vtistih in nas vprašajo o stvareh, ki jih zanimajo. Zadržanost, vljudnost in skromnost — značilne lastnosti za prebivalce te velike otoške države — so se ob tej priložnosti močno pokazale, vendar niso mogle izbrisati občutka, da bodo naši izdelki, ob ustrezni tržni obdelavi, zanesljivo našli pot v domove japonskih potrošnikov. A. KORITNIK Kegljanje kot šport Marsikdo si kegljanje predstavlja samo kot neko gostilniško igro, kar pa ni res. Vedno več ljudi se s kegljanjem ukvarja rekreacijsko. Pri tem se po napornem delu sprostijo. Iz tega rekreacijskega kegljanja se je razvil šport, ki je enakovreden vsem drugim športom. Če pogledamo, kaj smo v tem športu že dosegli in kaj na tem področju pomenimo tudi v mednarodnem merilu, lahko ugotovimo, da smo v tem športu ena izmed držav, ki se upravičeno lahko poteguje za naslov svetovnega prvaka. Svetovno prvenstvo bo letos na Dunaju. Tja bomo poslali naše najboljše kegljače kot so: Miro Steržaj — enkratni svetovni prvak, Nikola Dragaš — dvakratni svetovni prvak, Franc Belcijan in drugi. Že samo dejstvo, da imamo pri nas dva svetovna prvaka, je za tako majhno državo izreden uspeh. Seveda pa ti tekmovalci, ki so sedaj v naši državni reprezentanci, niso dosegli vseh teh uspehov z gostilniškim kegljanjem, ampak s trdnim delom, to je z vsakodnevnim treningom. Kegljanje v našem podjetju V naši delovni organizaciji je ta šport navzoč že okrog šest let. Začelo se je s pripravami na »Lesarjado«. Treba je bilo sestaviti ekipo, ki bi na tem tekmovanju dosegla čim boljše rezultate. To nam je v celoti uspelo in tako ta ekipa sedaj redno tekmuje v občinski kegljaški »A« ligi ter dosega lepe rezultate. Že dve leti zaporedoma je kegljaška ekipa Stola osvojila naslov občinskega sindikalnega prvaka in s tem opravičila sredstva, ki jih naša delovna organizacija daje za ta šport. Velik uspeh je tudi drugo mesto ženske kegljaške ekipe. V letu 1976 so bili Stolovi kegljači še posebej uspešni, saj so v izredno močni konkurenci osvojili tudi prvo in drugo mesto na sindikalnem prvenstvu posameznikov. Nastopilo je okrog 170 tekmovalcev. To število zgovorno priča, da ima kegljanje v Kamniku dovolj privžencev. Tudi v borbenih igrah so naši kegljači dosegli lep uspeh, to je drugo mesto. Z malo več športne sreče bi bili lahko prvi, saj je bila razlika med prvouvrščeno in drugouvrščeno ekipo minimalna — samo dva keglja. Že več let nazaj imamo v načrtu, da bi povečali število treningov, tako da bi bil trening tekmovalne ekipe ločen od rekreacijskega kegljanja. To bi bilo dobro tudi zaradi tega, da ne bi prihajalo do nesoglasij med tekmovalci, ki redno trenirajo in nastopajo v Stolovem moštvu in med tistimi, ki prihajajo kegljat samo občasno. Če je slučajno na naš termin tekma, potem je jasno, da tisti, ki niso v tekmovalni ekipi, ne morejo na steze. Merila za izbiro tekmovalcev v šestčlansko ekipo so izključno samo rezultati. Če je povprečen rezultat posameznika v zadnjih dveh mesecih boljši od povprečnega rezultata najslabšega moža v ekipi, potem je omenjeni posameznik avtomatsko v tekmovalni ekipi Stola. Če nekdo na treningu postavi najboljši rezultat, s tem še ni rečeno, da mora biti v ekipi, ker za tak rezultat v bodoče ne more jamčiti. Če se tak rezultat ponavlja iz treninga v trening, šele potem se ga razporedi v ekipo. Približno isto je tudi s tistimi, ki so že v ekipi. Zaradi enega ali dveh slabih rezultatov se tekmovalca, ki ima sicer dobro povprečje podrtih kegljev, še ne izloči iz ekipe. Te kriterije omenjam samo zaradi tistih, ki govorijo, da imajo tekmovalci monopol nad kegljiščem in da zato tisti, ki niso direktno v tekmovalni ekipi, ne pridejo v poštev. Razumljivo je, da v treh urah, ki jih ima naša delovna organizacija rezervirane, vsi ne morejo priti na vrsto. Za rekreacijo je na razpolago ena ura in sicer vsak torek od 20. do 21. Začelo se je kegljaško tekmovanje za pokal »Planinka 76«. Zanj se bori osem najboljših ekip občine Kamnik. Med njimi je tudi Stolova ekipa, ki ima lepe možnosti. da osvoji tudi ta pokal. Rezultati prvih srečanj kažejo, da je kegljanje že v enem samem letu precej napredovalo. Če bo šlo vse po sreči, se nam v Kamniku obeta dober kegljaški klub, saj je izbira tekmovalcev zelo velika. Razpored kegljaških tekem v maju je naslednji: mesecu Ponedeljek 26. 4. 1976 ob 19.00 Graditelj : Stol Četrtek 6. 5. 1976 ob 16.00 Svilanit : Svit Petek 7. 5. 1976 ob 17.00 Alprem : KI Kamnik Petek 7. 5. 1976 ob 20.00 Zarja : Titan Ponedeljek 10. 5. 1976 ob 21.00 KI Kamnik : Zarja Sreda 12. 5. 1976 ob 15.00 Svit : Graditelj Četrtek 13. 5. 1976 ob 16.00 Svilanit : Titan Petek 14. 5. 1976 ob 17.00 Alprem : Stol Ponedeljek 17. 5. 1976 ob 16.00 Titan : KI Kamnik Ponedeljek 17. 5. 1976 ob 19.00 Graditelj : Svilanit Torek 18. 5. 1976 ob 18.00 Stol : Svit Petek 21. 5. 1976 ob 20.00 Zarja : Alprem Ponedeljek 24. 5. 1976 ob 21.00 KI Kamnik : Svit Torek 25. 5. 1976 ob 18.00 Stol : Titan Četrtek 27. 5. 1976 ob 16.00 Svilanit : Alprem Petek 28. 5. 1976 ob 20.00 Zarja : Graditelj Vse tiste člane našega kolektiva, ki se zanimajo za ta šport, vabimo, da pridejo na kegljišče v Kamnik bodrit Stolovo moštvo. Tudi na ta način se da prispevati k uspehu naše ekipe. Le 3 odstotke PRI PREGLEDU ŠTEVILK GLASILA KOLEKTIVA, KI SO DO SEDAJ IZŠLE, SMO UGOTOVILI, DA JE PRI PISANJU PRISPEVKOV SODELOVALO LE 3 °/o NAŠIH SODELAVCEV. SE Tl NE ZDI, SPOŠTOVANI BRALEC IN SODELAVEC KOLEKTIVA, DA JE TA ODSTOTEK ODLOČNO PRENIZEK. PONOVNO VABIMO INŽENIRJE, TEHNIKE, OBRATOVODJE, MOJSTRE IN NEPOSREDNE PROIZVAJALCE, KI VESTE ZA AKTUALNOSTI, KI BI JIH MORALI OBJAVITI, ZA KRATKE NOVICE, KI SO ZANIMIVE TUDI ZA DRUGEGA, NE SAMO ZA VAŠ NAJOŽJI DELOKROG, DA V BODOČE AKTIVNEJE SODELUJETE. UPAMO, DA NE BO ZOPET OSTALO SAMO PRI VZPODBUDI. VEČKRAT SLIŠIMO, DA JE ČESA V GLASILU PREMALO, DA NAJ BI BILO TISTO, KAR JE, DRUGAČE POVEDANO. MISLIMO, DA JE TEDAJ, KO JE SESTAVLJALEC DOLOČENEGA PRISPEVKA VLOŽIL VANJ VSE SILE, DA BI BIL SESTAVEK IZČRPEN, DA BI SE ČIMBOLJ RAZUMLJIVO IN POPOLNO IZRAZIL, OPRAVIL SVOJO NALOGO IN SE BO TAKO TUDI NAJBOLJ PRIBLIŽAL BRALCU. OBJEKTIVNE KRITIKE BOMO VEDNO UPOŠTEVALI IN TUDI SESTAVKE Z DOBRONAMERNO KRITIKO OBJAVLJALI, NEUMESTNE PRIPOMBE TISTIH, KI ŽELE LE KRITIZIRATI Z IZVODOM GLASILA V ROKI ZATO, DA TO DELAJO, PA GOTOVO SAMO ŠKODIJO. UREDNIŠKI ODBOR Sl ŽELI V BODOČE VEČ DOPISNIKOV, DA BI NAŠ ČASOPIS LAHKO OPRAVIČIL POLEG VSEGA DRUGEGA SVOJ NASLOV, DA NE BI BIL V TOLIKŠNI MERI, KOT DO SEDAJ, DOPISOVANJE REDKIH DELAVCEV V TOVARNIŠKO GLASILO, PAČ PA, DA BI POSTAL ZARES GLASILO KOLEKTIVA. UREDNIŠTVO Križanka za praznične dni IsttTA- Vi L '• M-k- TIBET. GOVBbO U< up m ČE &EL /ZKJSV/ s vet IGRAL- DOMAČA ŽIVAL KOSILO FUŽINA OPRA* VEK Bivft NOG O H VRATU KEMIČNI £i-EMENr FIZ l -KAL-A/A EM3 TA H,r<^ Ž. /ME P EV A ČEKA Šiva-AJKA S PREMU-AMOtJA SUKANa AA67A USTA 6vk VOR ŠIVAL! PRED- LOG, pne -w- SA INŽENIR LJUDSKA K-PL/SLIK Letni POSEK p**S- /rsk£ DUŠIK mesto v ISTRI SOROD /V/N AM- PER Mor. . A/6A TE V. MAST 0RU<|A ČAKA TAVČAR TOV. J/. M/su METLE IVO C?£S£H KR A 3 A/A OKRET 1/00 M W,U/ PEL HOJE ONRA-SNA RA STL/M KR St v A3Z/3SKA bRzAVA So*, VoD 'c r HEA/C Močnata JED _ ¥ S vedska kaj pA/ UUgLJ. EbO c.t$ou M. IME KDOR KRADE DAN TEDNU PTICA PEVKA m na <5 Ott>-it VAL ME (jLASEA SUKA ŠAHU* VO X OPO- MBA ALTU K MEKDAH tRSAlM A/. K. bUPUcA OMAili X hajuea JOŽE vero- vanje iTALh JAA/£Kf SLOV. toOrK- PERZI- JA PEVEC. OS. ZA//1 VSEH boSTo- PEN A0Q4AK4/ MU&Lltf, uMetNI LASJE železo A/AVA reka AB&Sbt hčlAjz ILOVEN. TEK NOC~N/ LOKAL EMILI- JA OČE LoSČ UH IV E VULKAA V ITALIJI ILOVICA DUHOV N/K - Anka MAV Ko kori-VA RUD/DU $mota A z/vf tara !LXLl sveta fon A mesna JED X oznA-KA ZA LE No jždaja v 2000 izvodih Industrija pohištva STOL Kamnik. Glasilo urejajo: glavni urednik Ciril SIVEC, Odgovorni urednik Alojz ŠVIGELJ in člani uredniškega odbora: Horst HAFNER, Srečo SMOLE, Ivan SEKAVČNIK, Franc JUVAN, Peter PLEVEL in Boris BAVČAR. List izhaja vsak mesec in ga prejemajo sodelavci STOLA brezplčano. Natisnila Tiskarna Ljubljana v Ljubljani. cSumL^Lvi tip Po naključju se je tovariš Nikolaj Vrtalka v avionu peljal poleg neznanca. Nikdar v življenju ga še ni videl. Sicer pa ni prvič sedel z nepoznanim človekom, saj je po službeni dolžnosti veliko potoval po svetu, srečaval pa je najrazličnejše ljudi. Ko je avion priletel v zračno »luknjo« in so potniki dobili občutek, da so začeli padati, sta se drug drugemu nasmehnila, češ, saj ni nič hudega, čeprav je bilo oba strah. Ko se je letalo umirilo, sta se začela pogovarjati, da bi bil polet krajši. Vrtalka je izvedel, da je človek poleg njega neki trgovski potnik, ki je skoraj noč in dan na poti, obrede pa cel svet, ker je zastopnik nekega tujega podjetja. »S službo sem kar zadovoljen,« mu je povedal neznanec. »Tudi plača ni slaba. Edina težava je v tem, da mi ne dajo miru na carini. Kadar grem na pot ali kadar se vračam, pri nas ali v Nemčiji, v Angliji ali v Ameriki, povsod vzbudim posebno pozornost.« »To je vendar nemogoče!« ni mogel verjeti Vrtalka. »Res, res,« mu je prikimal sopotnik. »Poglejte samo moje rdeče lase! Malo ljudi je, ki imajo rdeče lase, zato takoj vzbudim pozornost. Čeprav sem čisto nedolžen, postanem zaradi teh prekletih las takoj sumljiv tip.« Nikolaj Vrtalka se je zazrl v njegove lase. Res je imel nenavadne: Bile so mahagonij rdeče, valovite, povrhu pa še zelo bujne. Vesel si je pogladil svoje gladke, skromne lase. »Pa tudi zaradi nosu sem vsem sumljiv. Takoj me dobi na piko vsak carinik, čeprav sem v resnici bolj pošten, kot vsi potniki v letalu. Zaradi tega mi je tako nerodno, da si v kovčku ne upam nositi niti osebnega perila, kaj šele kaj drugega. No, poglejte vendar tole mojo strašno kumaro!« Vrtalka ga je pogledal v obraz. Res mu je med lici štrlel velikanski nos, ki je bil na koncu zakrivljen kot orlovski. Dimenzije so bile prav gotovo dvakratne od normalnih. »To pa še ni vse. Lase in nos bi še nekako prenesel, če ne bi imel neprimerno velika ušesa. Carinik me samo pogleda in že se mu zazdim sumljiv. Kaj vem, morda misli, da kaj tihotapim za ušesi. Tako se bojim carinikov, da ne nosim s sabo niti ure, saj bi mi jo prav gotovo razdrli. Res, glede ušes sem prav nesrečen.« Nikolaj se je nasmehnil. Takih uhljev še ni videl pri človeku. Štrleli so izza rdečkastih las kot ohrovtovi listi. Nikdar prej še pomislil ni, da bi bil človek lahko sumljiv zaradi ušes, zdaj pa je bil trdno prepričan, da sopotnik ne laže. »Mojo zajčjo ustnico ste prav gotovo opazili. Ze od rojstva jo imam. Dolgo časa si sploh nisem delal skrbi, ko pa sem začel potovati, sem šele spoznal, koliko težav mi je naredila. Ko me carinik vpraša, kaj imam prijaviti, se mi takoj zagleda v ustnice. Ko mu rečem, da nič, velja ravno toliko, kot če bi rekel, da nosim s sabo kilogram hašiša. Vidite, tudi za otroke si ne upam kupiti najmanjše igrače. Če jo že kupim, mi jo vzamejo.« Vrtalka je sočustoval s sopotnikom. Glede majhne zareze na ustnicah mora nekdo toliko trpeti. Cariniki res hitro obdolžijo človeka po nedolžnem. »Poleg tega me je mati narava obdarila še s tole črno lepotno piko na desnem licu. Cariniki se takoj zapičijo vanjo. Sam potem od sramu zardim in spet sem sumljiv. Poglejte, prepričan sem, da mi bodo vzeli tudi tale dva majhna avtomobilčka, ki ju. imam za otroke, čeprav nista vredna več kot dve marki.« Vrtalki se je sopotnik pošteno zasmilil. Ko so pristali, se mu je sam ponudil in vzel njegovo prtljago. Na carini so pregledali rdečelasca tik pred njim. Res je takoj vzbudil veliko pozornost. Odpeljali so ga na poseben pregled, kjer so ga slekli do golega. »Vidite, takole je z menoj!« je šlo skoraj na jok Nikolajevemu sopotniku. »Za carinike sem sumljiv tip, pa čeprav nič nimam. Vi pa niste imeli nobenih težav, kajne? Ne veste, kako bosta otroka vesela, ko jima bom dal avtomobilčka, ki ste ju vi spravili skozi carino.« Naslednji dan bi Nikolaja Vrtalko skoraj kap. V časopisu je prebral, da je nekemu tihotapcu svetovnega formata uspelo spraviti čez mejo dva diamanta večmilijonske vrednosti, čeprav je bil vseskozi pod nadzorom. Nikolaj je šele sedaj razumel, zakaj mu je neznanec dal tista dva avtomobilčka. C. S. Čas gripe in hudih prehladov je sedaj na srečo že za nami, vendar nas bo gornja karikatura še enkrat nevsiljivo spomnila, na kakšne načine smo se v sili sporazumevali. j