-J
	

J
Ust izdaja republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dgavngsti SRS - Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom - Ureja uredniški odbor, odgovorna urednica Neža Maurer. Naslov uredništva: Ljubljana, Poljanska 6/1, telefon 315-585 Ljubljana, Naslov uprave: Nazoijeva 1/1, telefon 22-284- Poštni predal 355-VII.
Letna naročnina: 20 din za posameznike, za šole in druge ustanove 40 din - Št. tek. računa: 501-8-26/1.
Tiska ČZP Ljudska pravica
Ljubljana, 12. novembra 1971
LETO XXII - ST. 18
,nW
MANJ MODNIH
IN VEC POTREBNIH POKLICEV
■»"l Osnutku predloga novega j^ega načrta je priloženo tudi iPsežno gradivo z naslovom „0 pjenju in delu osnovnih šol“, r dokaj konkretno obravnava ^lične vidike organiziranega j^lovanja osnovne šole. Med ^gim posveča precejšnjo po-“"puiost tudi poklicni vzgoji V
...'Novni šoli. Gradivo poziva
Neljne izobraževalne skup-Nti, družbenopolitične orga-fjtacije, zavode za zaposlo-Nje, učitelje in šolske svetove službe, naj posvetijo tej i [^blematiki več pozornosti. m jjifdporoča individualno sveto-delo, sodelovanje med Stelji in starši, svetuje sodob-e didaktične in vzgojne pri-•^e, naroča vključevanje poučne vzgoje v moralni pouk, v ž«nični in biotehnični pouk, v ’ ^odinjski pouk, v razne “like svobodnih dejavnosti, isroča izdelavo posebnih kon-^tiziranih programov poklic-ega usmerjanja za vsako šolo ®^ebej in zadolžitev posebnih čjteljev za to področje vzgoje 1 izobraževanja.
Naša družba je v obdobju in-Uizivne kadrovske preobrazbe, bemimo za popolnim izko-■*čanjem umskih zmogljivosti <(i^h zaposlenih. V prihodnjih Enajstih letih želimo povečati e'ež diplomantov med zaposleni z 2 - 3 % na 12 % in od-totek delavcev s srednjo stro-edotovno izobrazbo s sedanjih 6 — r % na 20 %. Torej moramo biti rredno zainteresirani za dober Nrovski priliv, za poklicno ka->0 vsakega od naših otrok,
...TCer ne bo uresničen predvi-
pUi izobrazbeni sestav prebi-Valstva SRS v letu 1985.
. potrebno je kakovostno po-: P |**cno usmeijanje. Doslej so se ■ .Njim ukvarjale predvsem pomene svetovalnice pri zavodih f* zaposlovanje delavcev. Ne ko(j^>erno pozabiti tudi mnogih
Problemi poklicne vzgoje in novi učni načrt
nem procesu vezani na druge neugledne poklice (npr. odnos čevljar-usnjarski tehnik prinaša drugemu „slavo“ neuglednega poklica). Kakšna so moralna stališča otrok do takih poklicev in zaposlitev, lepo ilustrirajo odgovori učencev v testu besednega zaklada, ki so ga sodelavci poklicnih svetovalnic uporabili lani v 5. razredih osnovne šole. Značilni so odgovori: Bodi priden, da ti ne bo treba biti kmet! Bodi priden, da ti ne bo treba delati! Videti je, kot da se v naši vzgoji skoraj trudimo, da bi imeli v deficitarnih panogah še manj delavcev, kot jih imamo. Mladino skušamo pripraviti do boljšega učenja z grožnjami o vključitvi v neugledne poklice.
Drug tak problem, ki ga je poklicno usmeijanje doslej praktično zaman skušalo reševati, je diferenciranje poklicev na moške in žendce. O tem ni treba veliko govoriti, saj je stvar znana. Z izredno težavo prepričamo dekleta, da se odločijo npr. za poklic lesnega tehnika, enako težko pa tudi podjetje, da jih zaposli. Isto velja za poklice, kot so strojni mizar, strugar, orodjar, finomehanik, urar,
elektrotehnik itd. Nekoliko več deklet gre le v poklica radiome-hanik in finomehanik, vendar jih v podjetjih precej zapostavljajo. Povsod se srečujemo z mnogimi predsodki o manjvrednosti ženske delovne sile, ki jih lahko odpravlja le načrtna poklicna vzgoja.
Tretji problem, s katerim se poklicno usmerjanje srečuje, je premajhno izkoriščanje intelektualnih zmogljivosti mladine. Vemo za osip v osnovnih šolah (37 %), za osip v srednjih šolah (okrog 70 %). Izobrazbeni produkti v posameznih občinah so zelo nizki (v ljubljanskih občinah se izuči nekega poklica 81 % otrok, kizapuste osnovno šolo, v občini Trebnje pa npr. le 16,5 %). Mnogi zelo nadarjeni otroci nikoli ne pridejo na univerzo, mnogi, ki bi lahko uspešno končali srednjo šolo, pa gredo v nižje strokovne šole in v zaposlitev. Rekli bi lahko, da je tukaj odločilen vpliv okolja. Za materialno in kulturno šibko okolje je značilno podcenjevanje znanja; to se zrcali v slabšem šolskem uspehu kmečkih otrok in otrok nekvalificiranih delavcev. Koliko se bodo ti neugodni uspehi okolja zmanjšali,
je odvisno od vzgojnih posegov družbe.
Srečujemo se torej s tremi moralnimi problemi: z vrednotenjem poklicev, z vrednotenjem enakopravnosti spolov in z vrednotenjem znanja. Moralna stališča lahko oblikujemo le v vzgojnem procesu. Poklicno usmeijanje, ki so ga doslej opravljali zavodi za zaposlovanje, pa je zastopalo predvsem diagnostični vidik (ankete, testi, informacije o učnih mestih in štipendijah). Potemtakem lahko sodimo, da v dani situaciji niso zavodi za zaposlovanje tisti, ki bi lahko na področju poklicnega usmerjanja naredili še kaj več; poklicno vzgojo bo morala dvigniti na višjo raven samo šola.
Zavodi za zaposlovanje bodo v tem vzgojnem procesu nedvomno še sodelovali, ne bi bilo prav, če bi še naprej obstajali kot osnovni dejavnik poklicnega usmerjanja. Nekaj takega predlaga tudi zavod za šolstvo s svojim gradivom o novem učnem načrtu. Vendar človeka pri tem nekaj moti. Kljub velikemu poudarku na poklicni
(Nadaljevanje m 3. strani)
aplefNiastov iz vrst učiteljev naje i jh osnovnih šol, ki so, zave-jdali ^j°č se pomembnosti priprave Ine rančev na poklic, posvetili Jeiif ^ vprašanjem marsikatero eneilt0 svojega prostega časa. Tudi ie bi ^ številnih posegli zavodov za ^poslovanje na to področje ne, llso sodelovali republiški pro-^ p, ^tni organi.
neizl .,^a področju kadrovske poli-ka f. . obstajajo trije zelo pereči /oblemi. Opraviti imamo z tekla r32hčnimi vrednotenji po-.	skupin poklicev med
mladino. So poklici, ki n i° za dobre, za večvredne Vnfsl i!^’’ k' jih mladina šteje za v M mi Posledica tega je, da se jih i°^a za nekatere poklice pre-
Lkoftak!?’ Za druge Pa Preveč- Prav ni° 86 Pojavijo določena stopic nezaposlenosti ob sicer pro-raijC ddovnih mestih. Za dobre ® veljajo naslednji: avto-aniC'nanik, elektromehanik, pro->t eli/r’ strojni ključavničar, voC:/bičar, elektrotehnik, stroj-učju Mnik, vsi uradniški poklici, iz Vn/fki frizerke, vzgojiteljice in trav^./ncinske sestre, za slabe pa miv^ Poklici v kmetijstvu (tudi čni/k/oČBr), v gradbeništvu (tudi gi %jjn|.nosek, čeprav je to umet-nd ,,J? poklic), v železarstvu in A l6' teJarSk' industriji. Tud* neka-o0gif (K tehnične poklice šteje mla-fjjni ‘ned slabe. Taki so na pri-Koii^lutV^klici usnjarskega, meta-prometnega in lesnega o bof Slak aca‘ Naša mladina ocenjuje a lafete ^di tiste poklice, za ka-i0¥ ;e|e ‘“isli, da vsebujejo še dosti “‘fcga dela ali pa so v delov-
Prisluhnimo otroški besedi!
Kakšen bo naš novi vrtec, šola?
Na to je mislil likovni pedagog Jože Centa, ko je pripravil razstavo otroških izdelkov na osnovni šoli „Jože Moškrič“ v Ljubljani. Razstavljeni otroški izdelki nas izvirno, z otroško likovno govorico pozivajo k naši dolžnosti, k samoprispevku. Besedilo nad risbami povezuje le-te v skladno celoto. Takole beremo:
Še ptičkom napravimo domove... Kakšen bo naš novi vrtec, šola? V varstvu se ob igrah sprostimo... izdelamo domače naloge...
V vrtcih se igramo, učimo, rišemo . ..
In če jih ni? Če ni igrišč? Če smo na cesti?
Medtem ko naši starši delajo doma ... v pisarnah... na poljih ... ob strojih ... na gradbišču in drugod ... Ali nismo posrečeni? Zdaj še ne vemo, kako bo takrat... ko bomo takole veliki.. . kot so že nekateri... ki zapuščajo zavod . ..
In če bodo ostali na cesti? Kdo bo kriv? Naša udeležba na zboru volivcev bo potrdila našo željo, da sami neposredno upravljamo v svojem mestu, občinah in krajevnih skupnostih .. .
Prisluhnimo otroški besedi in bodimo vredni te iskrene likovne ustvarjalnosti!
TEA DOMINKO
Nič več težav za zaposlitev
V Krškem, mestu ob Savi, delujeta v skoraj sto let starem poslopju tehniška srednja ter poklicna šola kovinske stroke. Se pred nedavnim so šolo obiskovali tudi ljudje, stari več kot dvajset let, ki so bili brez poklicev. Vse to sem zvedel, ko sem nekega dne popolnoma nepričakovano stopil pred tovariša Janeza Plestenjaka, profesorja, slavista ter vršilca dolžnosti direktorja na omenjeni šoli. Kljub nepričakovanosti je tovariš Plestenjak našel čas za pogovor in mi povedal, da je pred skoraj štirinajstimi leti postal prebivalec Krškega. V njegovem pogledu sem opazil iskrico ponosa, ko je poudaril, daje letos minilo deset let od tedaj, ko so prvi maturanti zapustili krško tehniško šolo. Več kot osemsto dijakov je v tem času diplomiralo, večina med njimi
PRISPEVEK 71
„Izobraževanje mora biti v vsakem trenutku in v vseh stopnjah dostopno vsem ljudem. Socialni in materialni položaj učenca ali njegovih staršev, regionalna pripadnost in spol ne smejo biti ovira za izobraževanje. Edino sposobnost, prizadevnost, znanje in rezultate dela priznavamo kot selektivna merilo pri šolanju. Ustvariti je treba vsaj minimalne enakopravne temelje mladine v vseh oko-
Tako je ZMS Slovenije zapisala v peti točki svojih stališč (sprejetih 14. maja letos). V zvezi s tem naj bi republiška konferenca Zveze mladine Slovenije skupaj s Partizansko knjigo priskrbela mladini v Halozah, na Kozjanskem, v Brkinih in Suhi krajini ter morda še kje, vse potrebno za šolanje.
Organizacijsko-tehnična ekipa Partizanske knjige je začela načrtno zbirati denar pri slovenskih podjetjih. Zdaj ima na tekočem računu že 10.910 N-din. Zbiranje sredstev se nadaljuje. To namreč ni enkratna akcija za pomoč določenim šolam, temveč nenehno zbiranje denarja za vsa potrebna območja. Ne gre za patronate podjetij nad šolami — temveč za skupno skrb.
Naloga republiške konference Zveze mladine Slovenije kot pokroviteljice in organizatorice je, da akcijo politično usmerja in da
na prireditvah v gospodarsko šibkih predelih izroči šolam učne pripomočke in šolske potrebščine. Imenovan je bil poseben odbor, ki ga sestavljajo člani republiške konference ZMS (predsednik je Alfred Voh), predstavniki Partizanske knjige, člani mladinske organizacije iz nerazvitih območij, strokovnjaki-padagogi, predstavniki izobraževalne skupnosti SRS in zavoda za šolstvo SRS ter predstavniki Zveze vojaških rezervnih starešin.
Čas trajanja je nedoločen - ali bolje: akcija se bo nadaljevala tako dolgo, dokler bodo v Sloveniji šole, ki bodo potrebovale dodatno pomoč. Letošnjo jesen bodo sredstva porabili predvsem za nabavo šolskih potrebščin. Že ta mesec naj bi oskrbeli s potrebščinami prvo šolo.
Pričakujemo, da bo ..PRISPEVEK 1971“ zavoljo svoje široke zasnove, aktualnosti in človeške iskrenosti rešil marsikaj, kar se nam ne posreči rešiti s številnimi sejami in resolucijami
Vsakega, ki sodeluje - naj bo podjetje ali posameznik - odbor sproti obvešča o poteku akcije; upošteva tudi sugestije in želje ter končno poda obračun. Tekoči račun, na katerega se stekajo sredstva, je: 501-1-583, z oznako ..PRISPEVEK 1971“,
jih je našla zaposlitev doma, nekateri so jo seveda mahnili tudi v tujino. Tako je bilo zlasti pred nekaj leti, ko je bilo težko najti zaposlitev doma. Zdaj hodijo predstavniki naših podjetij prepričevat prihodnje strojne tehnike in elektromehanike, preden diplomirajo, naj po končanem študiju pridejo k njim. Težav z zaposlitvijo tudi nimajo učenci poklicne šole, ki v glavnem ostajajo doma, to se pravi v zasavskem območju. Vseh, ki letos obiskujejo obe šoli — srednjo tehniško in pokheno - je več kot petsto.
Vprašal sem tovariša Plestenjaka, kaj pomeni tolikšno število, v glavnem tujih mladih ljudi, za tako majhno mesto, kot je Krško. Odgovoril je, da se dijaki v domače razmere dobro vživijo zlasti, ker jih je okrog 180 v upravno ločenem internatu, kjer imajo organizirane tudi mnoge svobodne dejavnosti, med drugim tudi športno dejavnost. Sicer pa imajo v šoli veliko dela in tako niti nimajo odvečnega časa, ki bi ga lahko uporabili za nezaželena dejanja.
Odrasli ljudje, ki so si hoteli zagotoviti poklic s tečaji, so takšno možnost lahko našli v tehniški srednji šoli v Krškem prvič pred tremi leti. Vpisali so se v šestmesečni tečaj, in ko so ga opravili, so odšli na delo v Nemčijo. Sola je namreč oblikovala poklicni profil, kakršnega so potrebovala nemška podjetja. V začetku je bilo med tečajniki precej Slovencev, zdaj so med njimi v glavnem ljudje iz drugih republik, zlasti iz Bosne in Hercegovine. Toda letošnji tečaj — četrti po vrsti — je zad-
(Nadaljevanje na 7. strani)
S prakso in entuziazmom
Sredi oktobra, točneje 15. in 16. letošnjega oktobra, je bilo v Beogradu posvetovanje o delu v kombiniranih oddelkih. Posvetovanje je organiziral Jugoslovanski zavod za proučevanje šolskih in prosvetnih vprašanj. Med predavatelji so bili: dr. Dragutin Frankovič, Rade Vukovič (avtor knjige o delu v kombiniranih oddelkih), prof. dr. Tihomir Prodanovič in Miroslav Faletov, direktor organizacijske enote zavoda za šolstvo SRS v Dravogradu.
Pomembnost takega posvetovanja je velika in gotovo je, da bo po tem prvem (bolj informativnem) posvetovanju prišlo do ponovnih srečanj, pa tudi do zares znanstvenega dela na tem področju, ki je že dolgo zapostavljeno. Če pa gledamo statistične podatke Zveznega zavoda za statistiko, jih je v šolskem letu 1968/69 od 14.009 osnovnih šol v SFRJ kar 6943 ali 49,5 % imelo v svojem sestavu samo kombinirane oddelke, 2055 šol, to je 14,7 % pa tudi kombinirane oddelke. V šolskem letu 1968/69 je bilo v Jugoslaviji 95.833 oddelkov — od tega 15.006 ali 15,9 % kombiniranih. K temu lahko dodamo še podatke, da obiskuje pouk v kombiniranih oddelkih
520.000	ali nekaj več kot 20 % otrok, oziroma vsak peti učenec v Jugoslaviji in da je v kombiniranih oddelkih delalo skoraj
18.000	učiteljev ali vsak šesti učitelj, ki je to šolsko leto delal v osnovnih šolah po naši državi.
Zastopnik slovenskih prosvetnih delavcev Miroslav Faletov je v uvodnih besedah svojega referata povedal naslednje: „V naši republiki smo imeli v šolskem letu 1968/69 805 kombiniranih oddelkov, kar predstavlja 9,4 % vseh oddelkov. V teh oddelkih je bilo 15.823 učencev, kar pomeni 6,8 % vseh učencev. Kombiniranih oddelkov z dvema razredoma je bilo 693 (86,3 %). V naslednjih šolskih letih 1969/70 in 1970/71 se to razmerje ni bistveno spremenilo."
Tako kažejo statistični podatki, ki še zdaleč ne morejo povedati vsega. Ne morejo nam povedati, kako dela in živi
18.000	učiteljev, ki poučujejo v kombiniranih oddelkih in ki vsak po svoje prispevajo k splošni izobrazbi naših otrok. Statistika nam tudi ne more povedati, s kakšnimi problemi se ti ljudje srečujejo. Ne pove nam, kako so te šole opremljene, kakšno pomoč dobivajo od matične šole in tudi tega ne, koliko je vredno in cenjeno njihovo delo. Iz razprav pedagoških svetovalcev in učiteljev, ki delajo v kombiniranih oddelkih, smo lahko izvedeli, da je
nagrajevanje prosvetnih delavcev v Jugoslaviji zelo različno (to nam tudi do sedaj ni bilo neznano) in da doseže v nekaterih krajih osnovna plača komaj 800-900 dinarjev; dodatki za delo v kombiniranih oddelkih (in težko delovno mesto), so marsikje ovrednoteni z nekaj tisočaki. Qb tem pa je spet treba poudariti (čeprav to vsi vemo že zdavnaj), da tako delo predstavlja dvojni ali trojni napor in da dela vesten pedagoški delavec dnevno mnogo več kot sedem ur.
Posvetovanje seveda še ne pomeni, da se bo delo v kombiniranih oddelkih že jutri spremenilo. Lahko pa ga štejemo za začetek na poti k izboljšanju, ker smo si končno vsi jugoslovanski pedagogi zaželeli skupnega dela za boljši pouk v kombiniranih oddelkih. To seveda ne pomeni, da do danes na tem področju ni bilo nič storjenega. Seveda je bilo, a še vedno premalo. Poskusil bom povzeti nekaj sklepov, ki smo jih slišali ob koncu posvetovanja:
— Posvetovanje je začetek, koristen začetek reševanja problematike učnovzgojnega dela, ki je bilo vsa leta zapostavljeno.
— Kombinirani oddelki bodo tudi v prihodnje imeli pomembno vlogo pri izobraževanju mladine.
— Določiti bo treba mesto kombiniranih oddelkov v sistemu šolstva (materialna sredstva, metode, učbeniki, učitelji).
— Postavljena je bila tudi zahteva, da republiški organi za šolstvo določijo posebno mesto kombiniranim oddelkom pri centralni šoli. Treba bo postaviti normative za delo in vrednotenje dela v teh oddelkih.
— Osnovna šola je obvezna. Iz manjših krajev je treba otroke voziti v večje šole (seveda, če je mogoče organizirati prevoz ali če je internat), vsem pa omogočiti šolanje. Tudi za štiri učence naj bo šola, če razmere ne dovoljujejo prevoza v večji kraj (manjši otoki, zaselki oziroma manjše vasi v oddaljenih hribih).
-	Treba je izdelati program, iz katerega bo razvidna vrsta kombinacij, kaj in koliko lahko zahteva učitelj od učencev v kombiniranih oddelkih. (Take študije imajo izdelane v Makedoniji.)
-	Pouk v kombiniranih oddelkih je treba modernizirati. Večjo skrb moramo posvetiti uporabi učbenikov, priročnikov, šolske in razredne knjižnice, uporabi avdiovizualnih sredstev in drugih pripomočkov.
-	Zahtevati je treba večja materialna sredstva in bolj objektivno vrednotenje dela
učiteljev. Vrednotenje je treba poenotiti, ker so sedanje razbke precejšnje.
-	Podružnična šola je družbena in kulturna ustanova na vasi. Imeti bi morala tudi svoje samoupravne organe, v katere naj bi bili vključeni tudi starši.
— Določiti je treba število učnih ur, koliko časa naj trajajo, nadurno delo itd.
-	Vse to delo bo treba raziskovati. Pri prosvetno-peda-goških zavodih bi morali biti svetovalci, ki bi posebej delali na tem področju. Organizirati moramo eksperimentalne razrede in aktive učiteljev, ki delajo v kombiniranih oddelkih.
To je nekaj sklepov ob sklepu posvetovanja, ki bodo kasneje natančno izoblikovani in objavljeni.
V razpravi smo lahko zvedeli še marsikaj, med drugim tudi o zanimivi obliki pri organizaciji kombiniranega pouka v Vojvodini. Tako je npr. direktor šole samih kombiniranih oddelkov iz Sombora povedal, da je na njihovih 16 salaših kar 26 oddelkov kombiniranega pouka. Uprava je za vse v mestu. Ne mislim reči, da mi je prav taka organizacija všeč, ker nisem za delitev na mestne in vaške šole (ker ta delitev že tako in tako je). Všeč mi je, ker učitelje, ki ostanejo pet, deset, petnajst ali več let v istem kraju, posebno nagrajujejo; tak učitelj je deležen še večje pozornosti tedaj, ko odhaja v pokoj. Povedal je tudi, kako so pripravili posebno akademijo v počastitev tem prosvetnim delavcem. Poudarih so, da je treba dati prosvetnim delavcem, ki delajo na tem po-
dročju, večkrat priznanja. Zanimiva je tudi trditev mlade prosvetne delavke iz okolice Obre-novca, ki je dejala: „Ves čas ugotavljamo, da bi morali imeti učitelji za delo na teh šolah že nekaj prakse. Mislim pa, da treba imeti še nekaj: entuziazem!"
PRIPIS! Morda ni potreben prav tale pripis. Gre za resnico, ki jo moram povedati. Učitelj, ki dela na revnejšem območju, dela v slabših razmerah in dela več (pouk brez učnih pripomočkov je veliko težji, pa še morda kombinacija). Poučevati mora po enakem učnem načrtu kot učitelj, ki dela v mestu, v dobro opremljeni šoli, v šoli s telovadnico, kabinetnim poukom, v šoli, kjer je morda še bazen, v šoli, kjer organiziramo to in ono in imamo za marsikaj dovolj denarja. Seveda so pomembni tudi ljudje, njihova pripravljenost, volja za delo. In tudi njihov entuziazem.
Toda take razlike so krivične do učitelja, ki mora delati v takih razmerah, in do otroka, ki je lahko deležen samo takega in nič drugačnega pouka.
MILOŠ D JUKIČ
OD PONEDELJKA DO SOBOTE
Neki učenec je pisal iz Ljubljane svojim staršem naslednje pismice: „Ljubi starši! Danes v ponedeljk Vam, pišem; jutri v torek bom pismo na pošto oddal; v sredo bote Vi pismo prejeli; v četrtek mi bote odpisali; in če v petek nič denarja ne dobim, se bom v soboto na pot podal in v nedeljo bote imeli svojega sinčeka doma."
Čigava skrb je šolstvo?
Odmev m članek, ki ga je napisala v 17. številki Prosvetnega delavca tov. Neža Maurer. Članek je zanimiv, maiiskaj pove, toda ali je vzpodbuden?
Prosvetni delavci smo kot verniki, saj kljub vsakoletnim obljubam, ki jim sledijo razočaranja, verujemo, da bo bolje. Ali ni zanimiva primerjava učiteljeve plače s poprečnim osebnim dohodkom v Sloveniji za leto 1971? Poprečni osebni dohodek zaposlenih v Sloveniji je (od januarja do avgusta) 1555 din, medtem ko dobi učitelj začetnik 1277 din, predmetni učitelj 1581 din in profesor 1899 din. To je res lepa in „spodbudna“ reklama za prihodnje pedagoške delavce. Nekateri se čudijo, da ni dovolj prosvetnega kadra zlasti na višji stopnji, čudijo se, da matematiki po končanem študiju odltajajo v industrijo namesto v prosveto, nič pa se ne čudijo, če tehnik v tovarni zasluži neprimerno več kot učitelj v šoli. Zanimivo je, da ima učitelj nadurno delo manj plačano kot redno delo. Nadurno delo v podjetjih je običajno bolje plačano kot redno ali pa vsaj enako, nikakor pa ne manj. Učitelj pa dobi za opravljeno naduro 78 % od redne ure, predmetni učitelj 76 % in profesor 67%. Zanimalo bi me, če obstaja vsaj eno podjetje v Sloveniji, ki nadurno delo plačuje tako, kot je to primer v prosveti. Moram se takoj popraviti in podčrtati, da je tako bilo vse do sklenitve družbenega dogovora oziroma samoupravnega sporazuma. Po tem sporazumu pa bodo nadure plačane 150 %, ČE BO DENAR, osebni dohodki se bodo po sporazumu tudi bistveno izboljšali, ČE BO DENAR. Zato naj živi družbeni dogovor in samoupravni sporazum, seveda, ČE BO DENAR!
prof. MAKS KORBER
IZ RAZLIČNIH RAZMER DO ENOTNIH MNENJ
Dubrovniško srečanje predstavnikov evropskih sindikalnih organizacij in učiteljskih združenj - lahko ga imenujemo tudi razmišljanj na temo Znanstvena, tehniška in tehnološka revolucija ter njen vpliv na vzgojo in izobraževanje - je kritično opozorilo na prepad med začrtanimi in uresničenimi cilji na področju vzgoje in izobraževanja.
Udeleženci so govorili o velikih spremembah v vzgojnoizobra-ževalnem sistemu, ki jih zahteva hiter razvoj znanosti, tehnike in tehnologije. Značilno je, da se pojavlja ta problem v različnih deželah v različnih oblikah, saj je odvisen od zgodovinskih, družbenoekonomskih in političnih razmer.
Evropsko srečanje pa je pokazalo presenetljivo enotnost pogledov razpravljavcev, enotno mnenje o odnosu med znanstveno tehnološko revolucijo in izobraževanjem Presenetljivo zato, ker so prišli udeleženci iz različnih dežel, ker so bili to predstavniki organizacij, ki imajo „doma“ precej različne pogoje za svoje delo.
Povzemimo samo nekaj skupnih ugotovitev: Znanstveno tehnološka revolucija lahko v ustreznih družbenoekonomskih pogojih temeljito spremeni delovne in življenjske pogoje današnjega človeka V teh pogojih mora postati izobraževanje moč ekonomskega in družbenega napredka, ki je hkrati pogoj in posledica tega razvoja. Znanstvena in tehnična dognanja naj koristijo družbenemu
To pot izjemoma odpade POGLED SKOZI ŠOLSKO OKNO, ker smo zadnji trenutek prejeli sklepe dubrovniškega posvetovanja.
napredku in vzgoji, sindikat pa naj poskrbi, da bodo sodobna sredstva vzgoje in izobraževanja lahko uporabili prosvetni delavci.
Vsak član družbe - ne glede na ekonomske možnosti, rasno, regionalno in politično pripadnost ima pravico do izobraževanja v šolah vseh stopenj in v vseh obdobjih svojega življenja. Storimo vse, da bo ponavljavcev manj, da bo čim manj učencev zapuščalo šolo sredi šolanja, da bo čim manj takih, ki bodo izgubili pravico do izobrazbe v obvezni šoli. Pri vsem tem pa ima lahko pomembno vlogo individualizacija pouka.
Permanentno izobraževanje, ki ga zahteva današnji čas, naj temelji na bogatejšem in popolnejšem začetnem izobraževanju. Vsakemu delovnemu človeku je treba nuditi možnost za načrtno izpopolnjevanje, prekvalifikacijo in dvig izobrazbeno-strokovne in kulturne ravni.
Potrebna je demokratizacija izobraževanja: izobraževanje naj bo dostopno vsakomur in čim več občanov naj odloča pri njegovem nadaljnjem razvoju. To je namreč področje, ki zahteva, da sodelujejo pri vsebinskem oblikovanju, organizaciji in upravljanju, posebno pa pri delitvi finančnih sredstev za izobraževanje, vsi, ki so vključeni v vzgojnoizobraževalni proces in tisti, ki so zanj tudi neposredno zainteresirani.
Vloga izobraževanja postaja v družbenoekonomskem razvoju dežel vse pomembnejša; vse bolj očitna je tudi potreba po modernizaciji metod in sredstev za vzgopioizobraževalno delo. Vse to pa zahteva precej več denarja, ki ga je treba odmerjati ob pravem času — iz narodnega'dohodka. Izobraževanje bi moralo postati glavno področje'družbene infrastrukture na prioritetni lestvici naložb vsakega naroda.
Učne načrte in programe, vsebino in sestav izobraževanja ter oblike je treba nenehno prilagajati tistim, ki se izobražujejo, in potrebam današnjega časa. Vsebino izobraževanja je treba obogatiti z matematiko, naravoslovnimi vedami, logiko, znanstveno metodologijo, sodobno tehniko in tehnologijo, informativnostjo in z osnovami kibernetike. Preprečiti moramo morebime nezaželene posledice znanstveno-tehnološke revolucije - zato je treba učence naših

_ 0: nem
-"■'.■''-■M 'irn »m,
'"go
'jfli
, , Sta/i:
ŽETEV (Andrej Krebl, osn. šola Prevalje — Grafični bienale) redni


razve
Vodn
5. »ZBORNIK ZA HISTORIJK
nenti
SKOLSTVA I PROSVJETE« »p™
sobljenosti za pouk, o m°: J? nostiH poklicnega napredoval1)'V* o boju Društva učiteljic za e11', Sc
Trije znani jugoslovanski šolski muzeji - Hrvatski šolski muzej v Zagrebu, Pedagoški muzej v Beogradu in Slovenski šolski muzej v Ljubljani — so pred nedavnim izdali peto knjigo Zbornika za historiju škol-stva i prosvjete. Osrednji del zbornika so razprave in članki — povečini odlomki iz doktorskih disertacij, pestro vsebino pa dopolnjujejo krajši informativni prispevki iz šolske zgodovine, o delu šolskih muzejev, knjižne ocene in bibliografija. Ob koncu zbornika je nekrolog, posvečen znanemu slovenskemu učitelju, uredniku Učiteljskega tovariša, ustanovitelju Slovenskega šolskega muzeja in predsedniku Jugoslovanskega učiteljskega udruženja Ivanu Dimniku.
Zbornik začenjata spominska članka: ob 300-letnici smrti J. A. Komenskega je objavilo uredništvo razpravo Josefa Bra-mora o literarnem delu tega velikega pedagoga v Holandiji. Drugi sestavek je odlomek iz doktorske disertacije Nikole M. Potkonjaka in spominja na 200-letnico rojstva Roberta Owna.
Obravnave bogate zgodovine hrvatskih visokih šol se je lotila Nada Klaičeva, zgodovine makedonskega šolstva pa Risto Kantardžijev.
Za proučevanje zgodovine slovenskega šolstva je posebno zanimiv prispevek kustodinje Slovenskega šolskega muzeja Tatjane Hojanove. Zbrani številčni podatki o šolanju deklet na Slovenskem in zanimivi citati iz revij in časopisov nam prikažejo celostno podobo razvoja ženskega šolstva pri nas, pa tudi zgodovinsko pot boja naših učiteljic in njihovih društev za enakopravnost: za uveljavljanje na delovnih mestih in enakopravno nagrajevanje — za to, da bi bilo delo učiteljic enako spoštovano in ovrednoteno kot delo njihovih kolegov. Avtorica tudi podrobneje obravnava zakonska določila, seznanja nas s pogoji za pridobivanje uspo-
kopravnost in «	. - . Dn ,
prosvetnih delavk pri	r'
kovnih in literarnih glasilih ‘j £c časnikarstvu. Pregledno in ‘j f meljito obravnavo zgodovi^ u
ženskega šolstva na Slovenske:	/ >
sklepajo kratki življenjepisi^^
bolj uveljavljenih	sl o ver
učiteljic.
'kiju
Življenje in delo ter p°gleL ^ na družbo ene najpomefl1, nejših osebnosti v zgodo'” ah
hrvatskega šolstva in
gogike Marije Fabkovič _ () l^°) rodu je bila Čehinja) °P'f Mihajlo Ogrizovič. Z del°	bi
srbskih šol in kulturnih ustafl v Prištini in njeni okolici v t . in v začetku 20. stoletja nas atlt
znanja Jagoš Djilas, veliko ^ ^°l slimansko šolo v Skopju pa n2 ref
predstavlja Jašar RedžepaČ/?a Ante Viikasovič je obdelal
na p,
y°gla
»zgoj
vtet0
dagoške koncepcije in dejavn1 n , dr. Stjepana Patakija, enega111 vidnejših hrvatskih pedagog1 Prispevek k zgodovini fp0U(j predne pedagoške misli pri11 tavno — med dvema vojnama —)eil.kulru pisal Rade Vukovič v p6” y goških pogledih Vukajla Kuk la - učitelja in književnika, je imel pomembno mesto v z^aje dovini učiteljskega gibanja dvema vojnama.	oberi
Od krajših sestavkov naj °Uenzi zorimo na sestavek ravnate Slovenskega šolskega muz1 Franceta Ostanka: Glavna v Celju od 1777 do 1869 pomenu in vlogi, ki ga je in? ta šola pri izobraževanju n^! ci/g . Ijev v trivialnih šol pa tudi'^^ njenem nacionalnem učinku.
Prve učbenike za osno' šole v obnovljeni Srbiji ri predstavlja Srečko Čuriko' pregled slovansko-srbskih šol njihovih učiteljev podaja S/1 Pecinjački, s prvimi srbskimi) lami, knjigami in knjižnicah pnj( 19. stoletju pod Turki na ^ tevil sovu in v Makedoniji pa nas" znanja Jovan Vlahovič. j Iz prakse - za prakso - t*J bi lahko imenovali članek l*
(Nadaljevanje na 12. sm
šol bolj seznanjati z družbenimi spremembami, ki jih prinaša j ^ 6| revolucija in s kulturo, ki jo potrebuje današnji človek
ie'
Spremenjena vsebina in sestava izobraževanja spreminjata - pc učiteljevo funkcijo. Sodobni učitelj mora obvladati nove učne / _ pomočke, metode in organizacijo pouka; le tako bo lahko rta- ^ učencem najbolj smotrne oblike spoznavanja in učenja.	-
Udeleženci srečanja so soglasno pritrdili Priporočilu UNESCA položaju in vlogi učiteljev v vzgojnoizobraževalnem procesu družbi, kakor tudi posebnosti učiteljevega načrtnega in nenehni izobraževanja.	1
Izobraževanje učiteljev bo slej ko prej moralo doseči /H visoke izobrazbe. Programi načrtnega, strokovnega in pedagošv ^ izpopolnjevanja morajo biti dostopni vsem aktivnim učiteljem , «asfo Sindikalne organizacije in učiteljska združenja se zavedaj0^ najde sprejemajo veliko odgovornost za to, da bodo vsi ti cilji tudi uto čeni.	hog
Upravičene so zahteve učiteljskih organizacij, da je treba, znati učiteljem ustrezen družbeni položaj, da je znanstveno h; p/ ugotoviti, kolikšna naj bo učiteljeva obveznost, koliko učenci1’ le bo v posameznem razredu in koliko časa potrebuje učitelj N P ,enii
pravo in izobljšanje kvalifikacije. Zagotoviti je treba ustrezno! ^ Za grajevanje, tak materialni položaj, ki bo omogočil učitelju, & i lahko v redu opravljal svojo vse bolj odgovorno funkcijo. .,, Wi Velike spremembe na vzgojnoizobraževalnem področju, f t (p^gt
povzroča sodobni razvoj proizvodnih sil in družbenih odnostP’, °drc mogoče uresničiti samo z aktivnim sodelovanjem sindikatov in ^ Kn teljskih združenj. Te organizacije morajo sodelovati tudi s štab, Pbspi
lei/siun zuruzenj. ie urganizuci/c muruju suueiuvuu tuui j J /. »t delovnimi organizacijami ter si prizadevati, da bo tudi >nni
mladih v javnosti uveljavljeno.
uuiri v juvriuzu uvcijuvijcnu.	, <; /	(
Ocena evropskega srečanja: mednarodno sodelovanje učitelF 'A>ele
WLtriu zvrufJSKcgu srečanju, rricunuruuriu zuuciuvun/c	c
njihovih organizacij, izmenjava mišljenj, medsebojna pornOC lyunc
reševanju vseh navedenih vprašanj in pogostejša srečanja - [j Utr,eti
r	t	i i vyiuoiuij m	w r iji*	.a
kot je bilo srečanje v Dubrovniku - bodo pripomogla, da bo V* od teh organizacij še uspešnejše delala.
Izobraževanje je osnova družbenega napredka
Osnutek stališč o dolgoroč-■j, nerrt razvoju, ki so ga pripravili H i2vršni svet, skupščina SRS, re-J Publiški svet Zveze sindikatov 4 ln Sospodarska zbornica SRS, je :|||| * favni razpravi.
To je dokument, ki poudarja Pomen vzgoje in izobraževanja ^ s tem sklepa obdobje, ko je °ilo naše področje odrinjeno v Področje družbene potrošnje, faališči - „Izobraževanje je iz-fedno pomembno za družbeni tazvoj, ker je v modernih proiz-| hodnih silah postalo temeljna in v omamična subjektivna kompo-nenta“ ter (v zvezi s samoupravljanjem v družbi) „Znanje m l!} kultura prispevata k odprav-utj! ‘tenju tistih socialnih razločkov, sil* fa so eden od odločilnih vzro-ijjjl kov socialne nadrejenosti in tre Podrejenosti" dobro izražata (d vlogo vzgoje v naši družbi. tf Veliko pozornost posveča ,,'iiii osnutek kakovosti znanja. To cei1 naj ne bi bilo samo rutinsko, jiš temveč dinamično in indivi-skl dualno prisvojeno in kot takšno vključeno v ustvarjalno kolek-\e)tfano moč izobrazbe v družbe-ifl’ nem razvoju. Ob takšnih kvali-(vi) tetah znanja pa mora izobraževanje prerasti v intelektualno (f yjo, s katero se oblikujejo isf' faktičnost, ustvarjalnost in >\ol0sebna odgovornost, m Tri oblikovanju družbe, „ki , i oo dosegla višjo stopnjo demo-\s*faatičnosti in humanosti v med-iiii ^bojnih odnosih, s tem pa ^krepila družbeno moč delov-ajfafSa človeka", kot to navaja 1 jaokument, bo le vzgoja v najšir-n pomenu besede lahko pri-, v 5Pevala svoj delež. Dokončno jg besedilo tega pomembnega dokumenta bi moralo dati večji P°udarek vzgoji, osnutek pa ob-tevnava vzgojo le v poglavju o ^turi,
v posebnem poglavju je prikazan pomen znanstveno raz-‘skovalne dejavnosti za razvoj naše republike. Zahteva po razvijanju družboslovnih disciplin g^beta, da se začenja obdobje in-^ettzivnejšega proučevanja tudi Pedagoškem področju. Tudi ■$0glavje o izobraževanju in T2£o/i bi moralo izražati to ža-^jzetost. Ob osnovnih nalogah 0nc; Področju vzgojne reorganiza-0 C'fa sistema izobraževanja, per-btanentno izobraževanje, boga-
X_______
tejša učna vzgoje - reorganizacija sistema izobraževanja, permanentno izobraževanje, bogatejša učna bi bilo nujno treba poudariti sistematičen znanstveno raziskovalni oziroma znanstveno razvojni pristop. Vprašanje, ki zahteva še nadaljnje proučevanje, je gotovo tudi vstop v šolo s 6. letom starosti. Neproučen koncept vzgoje in izobraževanja v 6. letu otrokove starosti bi lahko povzročil pedagoško škodo.
Razvojna projekcija pedagoškega inštituta se vključuje v široko znanstveno zasnovan napredek družbenega vzgojno-izobraževalnega prizadevanja, saj predvideva, da se mora vsaka njegova raziskovalna naloga vključiti v družbeni smoter: spremljanje, oblikovanje in spreminjanje sistema vzgoje in izobraževanja v SRS. Sistem vzgoje in izobraževanja pa je: kompleks idejnih zasnov sistema, koncepcija vzgojnih smotrov, vsebina, struktura, organizacija in funkcioniranje šolskega sistema ter sistema permanentnega izobraževanja.
Za reševanje tako komplicirane naloge bo moral pedagoški inštitut izdelati primerjalne študije vzgojno izobraževalnih sistemov v svetu in analizo našega razvojnega stanja. Sprejete' novosti bo treba proučeno uvajati. To delo bo lahko opravil le v sodelovanju z znanstvenimi inštitucijami in zavodom za šolstvo SRS. Posebno pa je pomembna pripravljenost učiteljev, da se vključijo v znanstveno raziskovanje, kar občutimo ob vsaki raziskovalni nalogi, pri kateri imamo sodelavce iz prakse. Težnja delavcev na področju vzgoje je, da bi spremembe in novosti ra st le iz našega dela, iz naših razmer, iz ustvarjalne moči naših ljudi, ki s tem postajajo resnični samoupravljavci in samoustvarjalci na svojem delovnem mestu.
Pri znanstvenem proučevanju prihodnjega sistema vzgoje in izobraževanja pa bomo morali temeljito spoznati in upoštevati dinamiko odnosov med sistemom vzgoje in izobraževanja ter družbeno-ekonomskim in družbenopolitičnim razvojem.
Danica Golli
NASI RAZGLEDI
jifli1 Cenjene bralke in bralce opozarjamo na naslednje sestavke v 21. i M številki NAŠIH RAZGLEDOV:
351" Slavko GRČAR: Odpravljanje nesorazmerij (o sporazumih), str.
J 629
d' Razmišljanja ob tretjem kongresu zdravnikov Jugoslavije (str.
Dr. Živko ŠIFRER: Koliko imamo industrijskega prebivalstva J (str. 633)
| Centralna tehniška knjižnica: izredna širina, še hujša stiska (str. J 648)
»Raje imam ljubezen'1 — Pogovor s čilskim predsednikom in 0 letošnjim Nobelovim nagrajencem Pablom Nerudo (str. 649)
d
su
m
Politika znanosti za sedemdeseta leta (str. 658) knjižne novosti (str. 647)
SLOVENIJA
Državna založba Slovenije je izdala knjigo SLOVENIJA. Po jjc [ fa »Portret v podobi". To je najboljša oznaka knjige: v nj 0 M? kratek zemljepisni in zgodovinski oris Slovenije ter prikt tene likovne umetnosti. Pretežno večino knjige pa predstavlja, j n!?graflie: v njih je zajeto vse - pokrajine, ljudje, običaji, podoi e Preteklosti in sedanjosti Dobra fotografija je močna in njei ,r,	prepričljiva. Zato lahko rečemo za knjigo SLOVENIT,
^j m ,e. kljub skopemu besedilu ena najbogatejših knjig o naši deže ■M P lenih ljudeh in likovnem umetniškem izražanju. l<) j (j ° fastno knjižnico je to vodnik po naši ožji domovini; h ^ «<5 i6 dra8ocenostlza šole pa bi skoraj rekli, da je lahko eden c j ten pripomočkov. Z episkopom lahko na omovi fotografij i/ SLOVENIJA tako rekoč prinesemo v razred življenje z vst ° w 'š naSe ožie domovine.
p. sta oblikovala France Stele in Ivan Bratko; tekste : 3 J (tJPevalL France Stele (umetnostna zgodovina), France Planit ’ Sai>8rafi,a ^ gospodarstvo) Ferdo Gestrin (zgodovina), Frančt mi' /l6/zgodovina NOB), Viktor Petkovšek (botanika), V. Bohim S /j pfOlogija), Niko Kuret (folklora) - ostalo še Miha Potočni V u/^^.Lvcnkel, Emilijan Cevc in Ivan Bratko. (Seznam avtorji netniških in dokumentarnih fotografij je predolg za naštevanje
Čigava bo?
Napeto pričakovanje. Morda zaradi ravnateljevega pozdravnega govora, dnevnega reda, sprejemanja zadolžitev in kar je še takih stvari? Ne, saj nismo novinci. Zaradi tiste, ki mora priti.
Prišla je zelo točno. No, bo že še zamujala, o tem ni dvoma. Tov. ravnatelj jo je predstavil in se narejeno veselil. Na tihem ga peklijo stare izkušnje. Bogve kaj bo s to?
Naslednja točka: izvenšolsko delo v tem letu.
Kolegi grabijo plen. Prometna vzgoja, dramski krožek, pomladek RK, mladinski listi, literarni krožek, tamburaši, planinci, taborniki, nogometno društvo, boks (lahko se vpišejo tudi učitelji), šahovski krožek in še en krožek in še en krožek in še en krožek.
Najbolj vztrajno se vsi otepajo pionirske in mladinske organizacije. Špela samo strmi. Takale je torej začetna konferenca. Kakšne bodo šele vse naslednje? Pionirsko organizacijo je prevzela ona. Pohlevno je rekla ja. Vsi so jo naenkrat imeli radi. Vi ste še mladi, so rekli, to je kot nalašč za vas.
Stanovanja zanjo ni (in ga še dolgo ne bo), zato je takoj po konferenci odhitela na avtobus. Kolegi so se porazdelili v običajne skupine (tega so se nalezli od skupinskega pouka) in začeli presojati, čigava bo. To pomeni, s kom bo potegnila, in čisto nič drugega.
Možnosti ima veliko. Lahko se bo vrtela okoli pisarne in postala neizvoljeni pomočnik direktorja. Lahko bo stopila v krog starejših, modrih in izkušenih. Če je le ukaželjna? Najbrž jo bodo osvojili mladi. En nasprotnik več. Držijo skupaj ti zelenci. Ko nimajo pojma, kaj se pravi delati udarniško. Do diplom so prilezli s štipendijami.
Lahko se zarotniško poveže z učenci in zaneti revolucijo. Mladi so polni nekakih idej. Pa še pionirsko organizacijo bo vodila. No, ravno pripravna ni za to delo. Kaj pa se to pravi - najnežnejša politična organizacija v rokah neizkušenega novinca!
Nikoli nihče ni mogel reči, kam Špela spada. Videli so jo v ravnateljevi pisarni, med otroke je razdelila neko anketo (nove ideje!), z mladimi je bila ljubezniva, s starimi čisto nič manj.
Tudi Krevsova Binca je rekla, da ni Špela od nikogar.
Kljun je otresala Berta Golob
Manj modnih in več potrebnih poklicev
(Nadaljevanje s 1. strani)
vzgoji v osnovni šoli najdemo pri pregledu osnutkov učnih načrtov od vključno 6. razreda dalje pri vseh šolskih predmetih le eno samo učno enoto, ki se neposredno povezuje z otrokovo izbiro poklica. Pri moralnem pouku v 8. razredu najdemo temo: ..Zaposlitev, izbira poklica in nadaljevanje šola-nja.“ Morda bi bila lahko primerna tudi tema: ..Ustvarjalno delo kot največja vrednota socializma." (To je seveda odvisno od oblikovalca učne ure.) Tema dopušča, da vpletemo vanjo tudi poklicno usmerjanje. Drugega pa v osnutkih učnih načrtov za moralni, tehnični, biotehnični in gospodinjski pouk o poklicnem usmerjanju ne najdemo, čeprav naj bi težišče poklicnega usmerjanja prevzeli prav ti predmeti. Zanimivo je, da pri teh predmetih poklicno usmerjanje niti med učnimi in vzgojnimi smotri ni navedeno. Poklicno usmerjanje v gradivu zavoda za šolstvo je bolj kot reklama za to dejavnost. Potrebno bi ga bilo natančneje opredeliti. Učni načrti mnogih predmetov prav terjajo vključitev tem s področja poklicnega usmerjanja. Tak je na primer učni načrt spoznavanja družbe za 4. razred. Škoda je, da so v tej starosti otroci za poklicno usmerjanje še premladr.
Načrtno delo na tem področju se začne obrestovati šele
v 6. razredu, ko se začenjajo oblikovati poklicne želje, pa tudi vrednotenje poklicev. V 6. razredu moramo na primer obravnavati pri moralnem pouku metode uspešnega učenja. Ali bi bilo kaj narobe, če bi dodali še posebno temo o potrebnosti znanja za poklic in o tem, da pomeni večje znanje tudi lepše življenje. Ista tema bi bila prav tako primerna za 7. razred. V teh dveh razredih bi morali pri moralnem pouku obravnavati tudi, vprašanja večvrednosti oziroma manjvrednosti raznih poklicev in enakopravnosti deklet pri vključevanju v poklice. O obeh temah bi morali spregovoriti tudi na roditeljskih sestankih. Vsaj ena ura moralnega pouka ali ena razredna ura v 8. razredu bi morala biti posvečena poklicnemu usposabljanju, ena pa potrebam po novih delavcih v republiki in na domačem območju.
Imamo veliko nekvalificiranih pletilj in tkalk, pogrešamo pa mojstrov v teh poklicih. Po drugi strani je poklic šivilje zaradi svoje poznanosti preveč v modi. Pri gospodinjskem pouku v 8. razredu bi lahko obravnavali poklice v trgovini in gostinstvu, poudarili podobnosti in razlike med njimi, ter povedali, da je poklic prodajalca preveč, poklic gostinskega delavca pa premalo popularen.
Razumljivo je, da z uvedbo
teh tem v učni načrt poklicno usmerjanje še ne more biti odpravljeno. Vzgojni proces priprave otroka na izbiro poklica je vse kaj več kot teme, nanizane v učnem načrtu, hkrati pa si je težko predstavljati poklicno vzgojo v osnovni šoli brez obravnavanja takih in podobnih tem. Lotevati se bomo morali tudi še marsikaterih drugih ukrepov pri delu v šoli se jih pravzaprav že tudi lotevamo. Saj je v resnici ves učnovzgojni proces v naši osnovni šoli namenjen pripravi otroka za prihodnje delo v poklicu. Ni važno, ali je to v vzgojnih smotrih zapisano ali ne. Vsakdanja situacija nam to kaže. Ni namreč mogoče govoriti o popolnem razvoju človekove osebnosti, ne da bi ta popolni razvoj vključeval v
Zavod za šolstvo SRS — organizacijska enota Ljubljana — posveča že osmo leto (od 1963. leta dalje) poleg rednih splošnih dejavnosti na šolah, izredno veliko pozornost uvajanju sodobnih oblik šolskega dela na področju šolske telesne vzgoje. Med sodobne oblike šolskega dela sodita brez dvoma organizacija smučarskih tečajev za vse učence 5. razreda osnovnih šol med rednim šolskim delom in organizacija šole v naravi s plavalnim tečajem za vse učence 4. razreda osnovnih šol, kot obvezne oblike šolskega dela. Učni načrt za telesno vzgojo v osnovni šoli namreč zahteva, da se za vse učence 5. razreda organizirajo smučarski tečaji med rednim šolskim delom -imenujemo jih zimske šole v naravi ter organizacija letne šole v naravi s plavalnim tečajem za vse učence 4. razreda osnovnih šol. Posebej je treba poudariti, da se je zelo dobro uveljavil pouk splošno izobraževalnih predmetov v 4. razredu, saj so v tem razredu po programu dela šole v naravi obvezno predvidene tri ure pouka — dopoldne ter nekaj ur pouka v popoldanskem času. (Od večerje do nočnega počitka se organizirajo krajši izleti in sprehodi, petje itd.) Težnja nekaterih ravnateljev osnovnih šol (teh je k sreči zelo malo), da bi se pouk splošno-izobraževafnih predmetov v šoli v naravi za učence
4.	razreda osnovnih šol odpravil, je nesprejemljiva in skrajno škodljiva, saj bi na ta način osiromašili uspešnost in učinkovitost pri organizaciji šol v na-
sebi tudi ustvarjalno delo, ki ga od mladega državljana pričakujemo in ki ga je družbi končno tudi dolžan. Tega se morajo pred sklepom šolanja zavedati tudi naši osnovnošolci, zato je nujno, da jim redni šolski program posreduje tudi spoznanja, ki se nanašajo na prihodnjo poklicno usmeritev. Rezultati nekaterih pedagoških eksperimentov kažejo, da se to obnese, da otroci jasneje vidijo svojo poklicno pot, da so v svojih poklicnih željah prilagodljivejši, predvsem pa to, da je razpon iz-branžh jr oklicev precej širši kot sicer. Širši razpon pa pomeni manj modnih poklicev in več takih, ki jih družba potrebuje. V sedanjih razmerah pa je prav to najpotrebnejše.
DRAGO KOLENC
tavi. To nam najbolj zgovorno dokazujejo poročila učiteljic razrednega pouka, ki govore o uspešnem pouku v šoli v naravi. Vse učiteljice se strinjajo s tem, da je ta pouk sicer zelo težaven, vendar je izredno učinkovit in koristen za otroke.
Od 43 osnovnih šol, kolikor jih je na območju ljubljanske temeljne izobraževalne skupnosti, je kar 29 šol organiziralo šolo v naravi za 2132 učencev 4. razreda od 3309 — kolikor jih je v vseh četrtih razredih osnovnih šol ah za 64,4 % udeležencev. Neplavalcev .je bilo 932 alf 43,7 %. Plavati se je naučilo 868 otrok ali 93,1 % kar je izredno dober uspeh, če upoštevamo, da je nekaj otrok v šoli v naravi rahlo zbolelo, daje nekaj otrok strahopetnih.
Ce trdimo, da je smučanje naš nacionalni šport, potem lahko še bolj trdimo, da je plavanje življenjska potreba sodobnega človeka. Zaradi tega je potrebno tema dvema športnima panogama dati vso moralno in materialno podporo za razširitev in uveljavljanje v našem osnovnošolskem izobraževalnem sistemu. Prav vsi, od vodstev šol in učiteljev telesne vzgoje pa do staršev otrok in družbenopolitičnih organizacij, se morajo zavzemati, da bi se sleherni učenec 4. razreda osnovne šole moral naučiti plavati, učenci 5. razreda pa osnov smučanja. Šola v naravi in organizacija smučarskih tečajev za učence 5. razreda naj postaneta obvezna dejavnost na vseh osnovnih šolah v SR Sloveniji, JOŽE BESLIC
Zahtevna,
toda koristna šola v naravi
Izberi si poklic, da boš srečen
Reportažni zapis o osnovni šoli v Podčetrtku
Motor vsega je šolska skupnost, ki je na čelu velike družine, samoupravljanja v pravem smislu besede. Družino vodi upravni odbor, kjer so najboljši učenci. Tu so predsednik, tajnik, računovodja, šefi ustanov. Za njimi pa se vrste:
— šolske organizacije — PO ,,Trije talci“ — šolska mladinska organizacija — šolska društva - pevski in orkestralni zbori — dramska skupina — bralna značka „Antona Ašker-ca“ — varstvo spomenika — varstvo starih ljudi — PPP-pio-nirska pošta Podčetrtek — banka — šolski kino — šolski muzej - šolski radio „KEKEC“ - pionirska knjižnica - lutkovno gledališče - športna društva — pionirska zadruga - živalski vrt - pionirski bife, ki je zelo poceni in na razpolago vsem. Sploh so vse stvari, ki jih prodajajo, na razpolago vsem, tudi tržanom Podčetrtka. Tu dobiš vse, kar je potrebno za šolo, od svinčnika do knjige in atlasa.
Cvedičarna - čebelarji — male gospodinje.
Pri šoli je tudi mala šola in v zvezi z njo majhna zanimivost. Vsak otrok, to je malček, ki pride v šolo, ima svojega „tutoija“, po principu angleških univerz. To bi se reklo nekako takole: vsak malček pride v malo šolo v spremstvu starejšega tovariša, ki se z njim pogovarja in pazi nanj, dokler ni pod varnim okriljem male šole. Po pouku se stvar ponovi in varuh odpelje otroka domov in se zopet z njim pogovarja. Tako vsak dan.
Vozaštvo je precej urejena zadeva, saj imajo 80 % vozačev. Podružnični šoli Virštanj in Olimje. Po otroke prihaja poseben, šolski avtobus, ki pa je na voljo tudi domačinom in se tako vrti v krogu med Obsoteljem in mejo Kozjanske. In zopet zanimivost: sprevodnik na avtobusu, ki pelje v vasico Olimje, je učenec osemletke. Povsem resno in pridno opravlja svoj posel. Morda bo ostal pri tem poklicu.
V
vse gre kot namazano, kot dobro utečen stroj.
Pisati o šoli v Podčetrtku je težko in lahko hkrati. Težko zato, ker je toliko tega že bilo napisanega in lahko zato, ker ima o čem pisati.
Toliko vsega se je zgrnilo okrog mene, da sem lahko le opazoval in se čudil. Iz Ljubljane sem prišel z izdelanim načrtom. Vedel sem, kaj je moja naloga. Zvedeti vse o:
poklicni usmerjenosti na šoli,'
toliko opevani kartoteki učencev,
povezanosti z zavodom za zaposlovanje v Celju in končno,
kako vpliva takšna vzorna šola na okolico.
To me je vodilo ves čas obiska v Podčetrtku.
Podčetrtek poznam. Vem, kaj imajo na šoli in zakaj so slavni Vem, da so nedaleč od Podčetrtka slavne in skoraj svetovno znane Atomske toplice, ki pa še danes, po skoraj dvajsetih letih, odkar so se ,,rodile", niso nič kaj več od takrat. Povsod izgovori: ni denarja. Da imajo lep in skoraj še popolnoma ohranjen grad, ki propada. Nedaleč od Podčetrtka je v majhnem kraju, v gozdu skritem Olimju, druga naj starejša apoteka v Evropi. Cesta do tja je slaba, gostov malo, ki bi si ogledali to čudo. Nikogar ne mika tja po takšni poti. Čudovite freske pa čakajo na ljudi. In razpadajo. Ni denarja. Tudi na šoli v Podčetrtku ni bilo denarja in ga še danes najbrž ni dovolj. Vendar imajo mnogo in več kot pa kje drugje. Ne vem, če z denarjem ali brez njega. Vsekakor imajo.
Izognil sem se svoji stari in preizkušeni navadi in se nisem kar takoj podal k ravnatelju, pač pa sem se najprej sprehodil po vrtu. Tako ali tako ne vem, kako naj bi imenoval ta prostor, po katerem sem se sprehajal. Mogoče bi to res lahko imenoval šolski vrt, mogoče šolsko dvorišče, vendar ne v tistem starem, klasičnem pomenu. Na majhnem proštom so namreč natrpane vsemogoče stvari, ki staremu pomenu šolskega dvorišča odvzemajo smisel. Tu je mini živalski vrt s srnico, lisico in kaj vem kaj še, mini cvetlicama, pošta, banka, pionirska zadraga itd. To so znane stvari.
Kakršen dom - takšni prebivalci pravi star pregovor. In po okolici sodeč bi prebivalci res morali biti popolnoma vzorni in neoporečni Hotel sem se prepričati, če je res tako in zaneslo me je skozi šolska vrata. Že sem stal pred ravnateljivimi vrati in tudi že potrkal, pa so mi rekli, naj počakam: ravnatelj je zaposlen in ne utegne. In spet sem se šel sprehajat po okolici šole.
Nikjer nereda, pač pa povsod in na vsakem koraku delo, delo in še enkrat delo. Človek dobi
vtis, daje tukaj edini zveličavni bog delo.
Ponovno sem poizkusil srečo in res: Jože Brilej, ravnatelj šole, je tokrat imel čas, malo časa zame in ker ga je bilo malo, sva ga temu primemo tudi izkoristila in nisva tratila besed. Začela sva kar takoj: jaz s svojimi vprašanji, on s svojimi odgovori. Vodilo najinega pogovora je bilo geslo Komenskega, ki sem ga prebral na steni:
—Če naj kdo postane dober pisatelj, slikar, krojač ali glasbenik, se mora ukvarjati s tem od rane mladosti, ko je domišlija dejavna in prsti okretni.
»Predvsem je naš poudarek na takšni šoli, je rekel Jože Brilej, ki naj bo življenjska, zares vzgojna in iz katere naj pridejo izoblikovani ljudje. Vsi tukaj smo velika družina, ki ve, kaj hoče in vsem je čas zlato, ki ga ne kaže zapravljati po nepotrebnem. To vedo vsi, od najmanjšega učenca pa do zadnjega pedagoga. Vse, kar se dogaja tukaj, ima svoj namen, ki naj pozneje, v življenju, najde svoj odsev. Danes je to mogoče res igra, vendar igra, ki ima svoje popolnoma določne posledice v stvarnem življenju, ki ni več igra, pač pa popolna stvaritev tega, kar je tukaj le zasnutek. Mogoče le primer: v šoli je pionirski odred, zunaj je SZDL itd. Pri nas vlada red in ničesar ni narejenega brez vnaprejšnjega sporazuma, načrta. Tako se otroci pripravijo na življenje, ki je dandanašnji dostikrat anarhija. Vsi, kar jih je tukaj, imajo svoje dložnosti zunaj šolskega učnega programa, ki jih vestno izpolnjujejo. Vsak po svojih zmožnostih in interesih. Ne more vsak biti za vse. Tako jim počasi, a vztrajno raste občutek za dolžnost."
V sobo so prišli otroci, veliki in majhni, s knjigami, zvezki in lističi. Ponedeljek je bil, pa so prišli na pogovor, kaj bodo delali prihodnji teden. Tako je vsak prvi dan v tednu. Sleherni med njimi je imel izdelan program. In tako so prihajali k nekomu, ki jih razume in jim pomaga. Prihajali so pred pedagoga, in kar je najvažnejše, pred svojega prijatelja. ,,Sef“ čebelarjev je podal tedenski pregled in povedal nov načrt in vse, kar je z njim v zvezi, „šef ‘ živalskega vrta je povedal, koliko so izdali za to in koliko za ono in kako se počutijo živali. Da bodo dobili še belouško in da imajo že pripravljen prostor zanjo. „Šefa“ banke in pošte sta podala poročilo o poslovanju obeh ustanov. Deficita ni, pač pa dobiček. Vsa obratna sredstva so njihova, vsak si lahko izposodi največ do 500 dinarjev, novih, brez obresti seveda. Otroci pridno varčujejo in
NOV ROD - POŠTENJAKOV
Tako so prihajali drug za drugim in govorili. In odmor je minil in odšli so.
„V otroku je treba zbuditi občutek dolžnosti, ki ga ne sme več zapustiti. To pa lahko dosežemo v taki šoli, kot je naša. Naš otrok je popolnoma zaposlen in nima časa za druge stvari. Je pa še druga stran tega načina. To, kar se uči v šoli, ni dovolj za življenje. Zato se izpopolnjuje zunaj učnega programa in se tako tudi dopolnjuje. Pri delu v šoli in delu zunaj šole spoznam natančno za vsakega izmed njih, kaj ga veseli in za kaj je sposoben. Potem ga opazujem in ob koncu, v osmem letu njegovega šolanja že vem, kam naj ga usmerim. Vsa svoja opažanja sproti zapisujem na posebne kartone. Do danes se še nihče ni izneveril moji metodi. Vsi so dobro delali in tudi ostali tam, kamor so bili določeni po večletnem in tehtnem premisleku."
Da bi svoja izvajanja podkrepil z dokazi, sva odšla med mini ustanove in opazovala mravljišče pridnih otrok. V bifeju sva si postregla s sokovi. Začudilo me je, ker je bilo vse na stežaj odprto. Tudi pošta in banka.
,,Res je, ničesar nimamo za- ■ prtega," - mi je pojasnil ravnatelj. „Vse, kar je tu naokoli, je odprto in torej dostopno vsem in vsakomur. Poslovanje je med odmori, vendar tu in tam kdo le pride, kadar kaj rabi, recimo med telovadbo. Nepoštenosti ni in lahko trdim, da je ne bo. Le na ta način otroci spoznajo, kaj je prav in kaj ni in tako tudi vedo, da jim zaupamo. In ker pač nočejo zgubiti našega zaupanja, so pošteni. Na ta način vzgajamo nov rod poštenjakov. Zgodilo se je sicer, da je včasih koga zamikalo in je kaj vzel. Skoraj vedno smo ga izsledili in potem sem se sam, na skrivaj, da nihče ni zvedel za to, pomenil z njim in mu na lep način dopovedal, da to ni prav in potem se to ni dogajalo več."
Hodila sva po lepo urejenih poteh med cvetličnimi gredami, napisi, ki so na vsakem koraku opozarjali, da je treba paziti na objekte, rože in še marsikaj, na kar je res vredno paziti. Začel se je odmor in iz šole so se usuli otroci. Uradovanje in obratovanje se je začelo. Dva sta potegnila iz ,,strojnice" mini traktor in ga zapeljala na majhen travnik. Stopila sva bliže. Onadva tam sta se z ljubeznijo in velikim zanimanjem motala okoli stroja in preizkušala. Ravnatelj Brilej je dejal:
„Ta dva bosta šla na kmetijo. Smo se že zmenili s starši. Mogoče bo eden šel na kmetijsko šolo. Štipendijo imam že zagotovljeno. Potem bo seveda ostal doma in začel z modernim kmetijstvom. Ima veliko vero v kmeta in pravi, da mora uspeti. Verjamem mu, ker sem ga v takšnega tudi vzgojil. Že zdaj obadva uvajata na kmetiji nove prijeme, pa tudi slaba učenca nista. Resnici moramo pogledati v oči in si priznati, da današnja šola sploh ne čuti nobenega interesa, da bi ljudi vrnila na kmete, prej jih od tega odvrača Jaz počenjam prav nasprotno. Res je, da ne silim nikogar, naj gre domov, na kmete, skušam pa jim na pameten način dopovedati, da moramo imeti tudi kmeta, če hočemo živeti. Nekaj med njimi jih že kmetuje in vsi so zadovoljni z njimi. Le na tak način bomo dali slovenski zemlji nazaj njene prvotne gospodarje."
Ogledala sva si pošto, banko in še marsikaj in povsod sem vedel: mogoče bom tega fantiča ah tole deklico srečal kje v mestu ali na vasi v podobnem, če že ne v istem uradu. Hkrati mi je bilo jasno, da bo to dober, vesten uradnik, že od mladosti navezan na svoje delo.
Zavod za zaposlovanje vsako leto testira učence osnovne šole v Podčetrtku in posledica tega so že omenjeni kartončki. Prej so testirali samo osme razrede, sedaj že prehajajo na pete. Takšen karton je potem osnovno pedagogovo vodilo, na podlagi katerega ve, česa je otrok sposoben in česa ne. Vsak otrok ima na kartonu napisano: povprečen, nadpovprečen, podpovprečen. Zanimivo je, da je skoraj večina otrok nadpovprečna, kar je vsekakor spodbudno in razveseljivo.
Posebna zanimivost šole v Podčetrtku je tudi geslo, po katerem delajo v tistem mesecu, seveda z vsemi specifičnostmi tistega meseca. V aprilu na primer, ko je ogromno poljskega dela, je geslo: „Delo oblikuje človeka," novembra pa, geslo, ki pravi, daje treba okrasiti grobove borcev in talcev, potem še, da je treba pomagati starim ljudem itn. Jože Brilej:
„Nam se ne more zgoditi, kar se je zgodilo na Kozjanskem, čeprav je v neposredni bližini. Vse" stare in betežne ljudi imamo na svojem seznamu, imamo pa tudi otroke, ki so zadolženi za to. Pomagamo jim s svojimi sredstvi in jih večkrat obiščemo. Tudi to je vzgojna metoda, ki nujno mora imeti svoje posledice, namreč, ljubezen in skrb do starih ljudi. Zavedamo se, da bo precej naših učencev ostalo doma in da bodo prej ko slej soočeni s tem problemom."
NEPRILAGODLJIVOST DANAŠNJE ŠOLE
„Izberi si svoj poklic, da boš srečen," pod to parolo živi šola svoje koristno življenje. Iz slehernega kotička šole diha to spoznanje.^ vse je temu podrejeno. Zato na šoli v Podčetrtku ne vedo, kaj]6 O
dolgčas.
: ' ' '"L. IZ
Tako se ravnatelj posvetuje s svojimi „delavci“ in jih usmerja v' de prihodnji poklic. Mogoče se bosta s fantom na sliki kdaj srečala j13 acij pošti, v banki, kje drugje in takrat bo mogoče fant rekel: „Tovariš |t. srečen sem in ni mi žal, da sem tako izbral."
Kaj meni o današnji šoli? Takšna, kakršna je, vsekakor ne ustreza potrebam časa. Morala bi biti prilagojena času, ki od nje zahteva prav gotovo več, kot pa mora dati. To je šola togosti, kar pa ne bi smelo biti. Šola na podeželju gotovo ni in ne more biti to, kar šola v mestu. Potreben bi bil čisto drugačen program za te šole, no, lahljco bi mu rekli B program, ta pa naj bi bil hkrati tudi usmeritev^ v poklic. To pa je tudi edina in zadnja želja podčetrtškega šolnika, ki ima toliko pohval in diplom, da ne ve, kam z njimi. So pa bila tudi grajanja, kar seveda ni nič čudnega. Vsaka nova stvar naleti na grajo, pač že zato, ker je nova in ne nazadnje iz nevoščljivosti. Rečeno je bilo, da to, kar na šoli v Podčetrtku počenjajo, ni prav, češ da se ukvarjajo s stvarmi, ki jih ne zadevajo, stvarem, ki pa so nujne, to je šolskemu programu, ne posvečajo dovolj časa. Jože Brilej:
„Najprej in predvsem nam je jasno, da moramo izpolnjevati naše obveznosti do učnega načrta, potem je šele vse ostalo. To, kar počenjam jaz in moji ljudje, je samo napotilo za življenje in izpolnjevanje vrzeh v učnem načrtu."
In kaj meni o takšni šoli okolica, ljudje v Podčetrtku? Da so vsi navdušeni, ni treba poudarjati, da radi pošiljajo otroke v šolo in da so zadovoljni s strokovnim usmerjanjem otrok v življenje, tudi menda ne. Šola pa vpliva na okolico še drugače. Menda še nikoli ni bilo toliko interesa za urejanje okolice kot sedaj. No, to se tu in tam res vidi, vsekakor pa je šola sama okras kraju, ki je konec koncev kar prijetno gnezdece.
Kmalu, prav kmalu bodo dobili v Podčetrtku novo šolo. Potem bodo svojo dejavnost še razmahnili in tako bo nova šola v resnici postala univerza v malem, „kmečka univerza", kot sva jo v šali poimenovala s tov. Brilejem, ko sva se poslavljala.
Misli iščejo pot. Vsako stvar na tem preljubem in čudno zmedenem planetu se da prepovedati, zatreti, misli ne. Vsaj na tej šoli bi ji morali pustiti prosto pot. Naj se razvije do svoje poslednje meje in naj nas uči in nauči.
MILENKO STRAŠEK
predvsem je naš poudarek na takšni šoli, ki naj bo življenj skoraj; zares vzgojna in iz katere naj pridejo izoblikovani ljudje." RavnatWate šole, Jože Brilej.	: P°;
.. pic j
Na sliki je PPP (Pionirska pošta Podčetrtek) — sicer zaprta, a če pritisnili na kljuko, bi se vrata prav gotovo vdala. Na šoli je vs® s odklenjeno. Le tako otrok ve, da mu je zaupano vse in da kark°Taek bo vzel, bo vzel sebi in nikomur drugemu.	P1 n
Sami gojijo cvetlice, sami prodajajo in denar je njihov.^Podčetrker^ ne hodi po sadike v Celje; cvetličarno, drevesnico, toplo gredo ^ podobno imajo na šoli in tam dobe, kar želijo.	^
TEMELJ ŠOLANJA: predšolska vzgoja
Socialnoekonomski položaj družine, otrokove sposobnosti ob vstopu v šolo in uspešnost v šoli (Odlomki iz
referata na letošnjem blejskem kongresu psihologov)
- 4lt
r^r\r\
jVoje^^O (Tanja Špenko, osn. šola Ljubljana-Vič — Grafični bienale)
a|1'Srednješolci želijo boljšo izobrazbo in sodobnejšo vzgojo
. Želimo visoko strokovne in •jene učebnike, ter primerna j*3 - skladno in načrtno prelije učne snovi!“ — To je M6 eden od predlogov, spre-fjlj na seminarju, ki ga je pri-republiška konferenca fj' v Bohinju za predstavnike nvov Zveze mladine. Seminar bil od 22. do 24. letošnjega tobra. V teh dneh so sloven-1 srednješolci obravnavah 1110 Izobraževanje in vzgoja, v e2i s tem pa sprejeli vrsto do-tv°rov, pomembnih za prihod-erja f delo ZMS. Seminar je orga-ala akcijsko pripravil Bojan Gu-
> variš«.
f ČEM SO RAZPRAVLJALI J MLADINCI?
■ Mnoge srednje šole so po voj-Zelo napredovale - v strogem delu, opremi in organi-"Di. Kljub temu pa so neka-e strokovne šole še danes 10 zapostavljene. Mladina slogih srednjih šol pa si želi 'fe izobrazbe, splošne razgle-^sti in čim večje strokovni.
M statutih srednjih šol naj ao zapisana tudi določila o naj rabijo šolski prostori svojemu namenu. Učbe-c za enake šole naj bodo rd! Predstavniki srednjih šol J Predlagali akcijo: Pet let — J dijaških domov! Opozorih P da je treba preurediti tudi njs^Nane učne zavode - take, 'naRlNterih ni mogoče več sodob-Poučevati. Vsi dijaki - gim-,‘j. ekonomskih srednjih šol, ra|oških gimanazij in poklicih 3°1 so menili, da so pred-1 biki in učni načrti po-
manjkljivi. V šolah pogrešajo predmete: pedagogiko, filozofijo in psihologijo ter moralno vzgojo.
Pomembna vloga gre v srednjih šolah svetom razredne skupnosti. Aktivni član teh svetov mora biti razrednik, ki hkrati ureja nastale probleme -v izobraževanju in vzgoji. Vsa mladina slovenskih srednjih šol želi sama predlagati svoje mentorje izmed članov učiteljskega zbora posameznih učnih zavodov. Zato da ne bodo le „na-pisani in dobro stimulirani", hkrati pa nedelavni in brez posluha za mladi rod. Denar, ki ga pridobivajo dijaki srednjih strokovnih in poklicnih šol pri praktičnem pouku v šolskih delavnicah in laboratorijih, naj rabi le za modernizacijo pouka — po samoupravnem dogovoru med učiteljskim zborom, ravnateljstvom in dijaki.
Proste sobote naj bodo uvedene v vse srednje šole — ne smejo pa postati športni ah ',,drugačni" dnevi. Pomembno je, da odločajo dijaki o nagrajevanju in predlaganju odličnjakov — po resničnih podatkih njihove aktivnosti in izven-razrednih dejavnosti.
Slovenski srednješolci so povedali svoja stališča v akcijskih dogovorih, ki jih bodo posredo-vali javnosti in pristojnim ustanovam.
Seminar v Bohinju je potrdil, da mladi niso nedelavni in pasivni. Nasprotno: želijo si sprememb zato, da bo njihovo izobraževanje bolj kakovostno in vzgoja posodobljena.
BOŠTJAN NOVŠAK
Nekoč so k pomembnim dejavnikom, ki vplivajo na otrokov uspeh v šoli, prištevali le otrokove umske in telesne zmožnosti. Šele kasneje so s številnimi študijami ugotovili, da šolsko in socialnoekonomsko okolje, v katerem otrok živi, pomembno deluje na otrokov duševni razvoj in na njegovo delo v šoli. Prav tako ni mogoče govoriti o otrokovi uspešnosti v šoli, ne da bi pri tem upoštevah njegove možnosti za razvoj pred vstopom v šolo.
V predšolskem obdobju prehodi otrok zelo pomembno pot, ki v marsičem vpliva na njegovo uspešnost v šoli, posredno pa tudi na nekatere načine reagiranja v poznejši dobi. Študije so pokazale, da so otrokove možnosti za duševni razvoj v predšolskem obdobju večje, kot so mislih nekoč.
Otrokov živčni sistem je v predšolskem obdobju izredno plastičen. Zato je zelo pomembno, če znamo pravočasno sprožiti otrokovo aktivnost in jo usmerjati. Ustrezna aktivnost mu omogoča, da iz dispozij razvije različne sposobnosti. To velja za tiste sposobnosti, ki so kompleksne in niso pogojene po eni dispoziji, temveč po strukturi dispozij. Te omogočajo otrokovo uspešnost v šoli in v drugih dejavnostih. Tudi novejša proučevanja na dvojčkih (Vanderberg, 1962, Osborne 1966, 1967) nakazujejo, da je manjši delež dednosti pri tistih sposobnostih, ki so kompleksne, kot so zlasti sklepanje (mišljenje) in reševanje problemov.
Marsikateri otrok nima možnosti za ustrezno aktivnost in ni deležen primernih spodbud. Za- , radi poklicne zaposlenosti obeh staršev so otroci prepuščeni sami sebi, nekateri pa tudi slabim in škodljivim vplivom. Starši tudi večkrat ne vedo, kaj otrok v resnici potrebuje v predšolski dobi za svoj duševni razvoj. Ta vprašanja je mogoče zadovoljivo rešiti s tem, da otrok v predšolski dobi obiskuje vzgojno varstveno ustanovo. (Ponekod tem ustanovam pravijo otroški vrtci.) V teh ustanovah, ki imajo za delo z otroki ustrezno izobražene vzgoji teljice, načrtno potekajo razne aktivnosti, ki so pomembne za otrokov razvoj. Pri tem otrok
PRED RAZVREDNOTENJEM GLASBENE VZGOJE
| J. ^sbeni pouk je doživel v t J ttjih desetih letih pravcati .i Porod: pričeli so se uveljav-1 moderni pogledi na glasbe-V28ojo, ki so prinesli povsem e’ sodobne prijeme v pred-• Za to je bilo potrebnih več .e^et let dela; rezultati šele t alajo, kajti metodika molj 116 glasbene vzgoje je še sko-(če^'.mobdeJana. Glasbeni peda-je 80 dosegli precejšen na-Lar*40 lAn predmet pa je izpričal r nenavadno vitalnost: celj-^ mladinski pevski festival je < .•W”m° največja in najbolj . mina jugoslovanska vzgoj-Nnifestacija! kujemo pa se še
N«,
3v«m
z novim
mom: smo pred razvred-m glasbene vzgoje po predmetniku zavoda za
SRS, ki bo v nekaj eta-* 'zP°dkopal in razrušil ple-|)Jte napore glasbenih peda-|' V' Vsakomur je znano, da
pri nas delamo vse stihijsko. Bila so leta, ko je zavod za šolstvo obremenjeval predmetnik z vsem mogočim in nemogočim, dokler ni postalo očitno, daje v predmetniku marsikaj odveč. V zadnjem času pa se je pojavilo geslo, da je treba predmetnik skrčiti matematično na petkrat pet ur v petdnevnem šolskem tednu. In koga je skrčenje najbolj prizadelo? Kje so vzeli ure? Tam, kjer jih je že tako bilo malo — pri glasbenem pouku; podobno usodo doživlja tudi likovni pouk, torej predmeta, ki sta nosilca glasbene in likovne kulture na osnovnih šolah.
Redukcija ur, ki je predvidena z novim predmetnikom, zadeva glasbeni in likovni pouk na osnovni šoli celo tako daleč, da predmeta v sedmem in osmem razredu sploh nista obvezna. Dvanajstletni otrok (oziroma
Prihodnji številki: samoupravni
SPORAZUM O DELITVI DOHODKA
t . v°SEBNIH dohodkov za osnovne šole
s ,.	5. novembra 1971, je komisija za verifikacijo samo-
iliodlT .sPorazumov verificirala samoupravni sporazum o dehtvi in osebnih dohodkov za osnovne šole pod pogojem, da se :etrt^errik0uPravnern sporazumu izvrši nekaj manjših dopolnil in spre-■edo ^SM-j ^er do sklepa redakcije še ni bilo pripravljeno dokončno Dt)7| vas obveščamo, da bomo objavih samoupravni sporazum Možitvijo v prihodnji številki Prosvetnega delavca.
starši) se bo lahko odločil samo za enega izmed teh dveh predmetov. Jasno je, da slovenski otrok ne bo spoštoval kulture, če bo v šoli videl, da glasbeni in likovni pouk nista niti toliko pomembna, da bi bila obvezna. Likovni in glasbeni pedagog bosta tako postala odvisna od šolarjev in njihovih odločitev.
Otrok, ki v sedmem in osmem razredu ne bo obiskoval glasbenega pouka, bo prikrajšan za največjo dragocenost, to je za spoznavanje kakovostne glasbe ob strokovni razlagi. Prav to je tisto, česar mu stara šola ni nudila in zaradi česar je današnjemu državljanu, ki ni hodil v glasbeno šolo, prikrita globlja vrednost glasbene umetnosti.
To pa še ni vse. Novi rod slovenskih učiteljev, ki se šola v pedagoških gimnazijah, ne bo usposobljen za poučevanje glasbenega pouka v nižjih razredih osnovne šole. Že dve leti nimajo pedagoške gimnazije sprejemnih izpitov iz glasbene nadarjenosti. Nekdanji slovenski učitelji so mladino vzgajali tudi s pesmijo. Kdo bo opravljal to potem, ko bodo starejši učitelji pomrli? Potemtakem ostaneta za glasbenega učitelja oziroma strokovnjaka le peti in šesti razred, kajti sedmi in osmi ne bo-
(Nadaljevanje na 7. strani)
ne razvija le raznih sposobnosti in spretnosti, delovnih navad, temveč se tudi socializira in hu-manizira.
Ko smo primerjali uspešnost otrok v šoli, ki so v predšolski dobi obiskovali vrtec, z otroki, ki vrtca niso obiskovali, smo ugotovili, da je razlika med njimi pomembna. Otroci, ki so obiskovah vrtec, so v šoli dosegli pomembno boljši uspeh pri predmetu spoznavanje prirode in družbe. To si razlagamo s tem, da so v vzgojno varstveni ustanovi otroke navajali na opazovanje, seznanjali so jih z raznimi predmeti in pojavi, vodih jih v konstruktivnih dejavnostih.
Raziskava je tudi pokazala, da so otroci, ki so obiskovali vzgojno varstveno ustanovo, kasneje v šoli pokazali več pripravljenosti za sodelovanje pri pouku, pri prizadevnosti za šolo in pri uveljavljanju. Podobne rezultate najdemo tudi pri ameriških avtorjih. Pri delavskih otrocih je učinek vzgojnovar-stvene ustanove večje kakor pri otrocih, ki izvirajo po ameriški klasifikaciji iz srednjega sloja. Ti nimajo ponavadi tudi doma ugodne možnosti za razvoj.
RAZLIKE TUDI V OSEBNIH LASTNOSTIH
Zato menimo, da so možnosti otrokovega intelektualnega razvoja večje v predšolski dobi, kakor pa v kasnejši šolski dobi, zlasti po devetem letu starosti. Iz teh razlogov danes v vseh državah posvečajo veliko pozornost predšolski vzgoji, veliko bolj kakor pri nas. Odstotek otrok, ki obiskujejo vzgoj-novarstvene ustanove v pred-šolslu dobi v evropskih državah, se giblje od 50 do 75 %,v SZ pa je odstotek še višji. Pri nas smo glede tega zelo zaostah, v najbolj razvitih republikah smo komaj dosegli 15 %, v manj razvitih pa občutno manj. Če sodimo po teh rezultatih, potem zagotovo lahko rečemo, da se pri nas ne zavedamo, kako pomemben je otrokov duševni razvoj v zgodnji otroški dobi. Pravzaprav smo zelo krivični. Najprej pustimo te otroke doraščati po tem, koliko starši osebno zmorejo in znajo, ko pa vstopijo v šolo, zahtevamo od vseh enako. Tisti, ki teh zahtev ne zmorejo, se prej ali slej „osujejo“. V osmih letih osnove šole v Sloveniji gre okoli 37 % otrok v osip. Če postavljamo enotne zahteve v šoli, in selekcioniramo po njih otroke med šolanjem, potem bi tudi morali tem otrokom v predšolskem obdobju nuditi primerne možnosti za razvoj sposobnosti in osebnostnih lastnosti. To velja za vse otroke, zlasti pa za otroke iz delavskih in kmečkih družin.
Razlike med statusoma v intelektualni razvitosti in šolski uspešnosti si razlagamo z vplivi okolja. Starši otrok z višjim socialnoekonomskim položajem so bolj izobraženi in imajo temu primeren poklic, ki omogoča boljšo življenjsko raven. Zato imajo njihovi otroci že od rojstva ugodnejše pogoje za duševni razvoj v primerjavi z delavskimi otroci. To pride do izraza že v predšolskem obdobju.
Posebej je treba poudariti, da so se pokazale pomembne razlike med otroki obeh statusov v načinu urejanja osebnih problemov in v poklicnih in izobraževalnih aspiracijah. Otroci iz družin z višjim socialnoekonomskim položajem so bolj aktivni pri premagovanju šolskih težav, bolj motivirani za učenje, uspešnejši v medsebojnih odnosih in v razreševanju drugih življenjskih vprašanj v primerjavi z delavskimi otroci. Očitno se je torej pokazalo, da razlike niso le glede šolske
uspešnosti, marveč tudi v drugih osebnih lastnostih. Z uvedbo enotne osnovne šole za vse otroke smo mislili, da bodo imeli vsi otroci enake možnosti za razvoj sposobnosti in drugih osebnostnih lastnosti, kar bi ustrezalo načelom socialistične družbe. Prej omenjeni podatki o dejanski učinkovitosti tako zasnovane osnovne šole kažejo, da se nam tega humanističnega načela v praksi ni posrečilo uresničiti. To velja celo za ljubljanske osnovne šole, ki spadajo k sorazmerno najbolj razvitim in imajo kvalificirane kadre. Zgolj z enotno osnovno šolo, ki postavlja pred vse otroke enake zahteve, teh vprašanj ni mogoče rešiti. Razlike med otroki se pojavljajo že v predšolski dobi in so pogojene s socialnoekonomskimi razmerami družine in okolja, iz katerega otrok izhaja. Zavedamo se, daje naloga naše družbe, da bi te razlike čim bolj ublažila. Zagotoviti bi morala vsem otrokom enake vzgojne in izobraževalne možnosti ne glede na socialnoekonomski položaj družine in regionalno okolje. Tako družbeno pomoč bi otroci potrebovah že v predšolskem obdobju. To bi dosegli s tem, da bi vsi otoci, tudi tisti iz revnejših družin in v oddaljenih krajih, obiskovali otroške vrtce, kjer bi bili deležni načrtne predšolske vzgoje.
Zaradi razlik med otroki, ki so odsev okolja, v katerem živijo, bi bilo prav tako nujno potrebno, da bi šola bolj kot doslej pomagala pri odpravljanju tega primanjkljaja s tem, da bi upoštevala dejanske zmogljivosti otrok in jim dajala večjo in bolj učinkovito pomoč pri učenju (individualizacija pouka, celodnevno bivanje v šoli). Ravno v tej smeri pa so bila prizadevanja naše družbe in tudi šole preskromna. Tudi nadaljnja proučevanja te problematike pri nas so potrebna. Potrebujemo odgovore na številna specialna vprašanja.
Prav tako nas je zanimalo tudi vprašanje, ah so razlike v šolski uspešnosti med skupinami otrok, kakor smo jih opisali.
Pri ugotavljanju šolske uspešnosti se opiramo na šolske ocene ob koncu prvega šolskega leta. Pri tem smo uporabili ocene naslednjih predmetov: slovenski jezik, računstvo, spozna^ vanje prirode in družbe, likovni pouk ter še globalni uspeh otroka v prvem razredu. Zavedamo se, da so v ocenah z različnih šol udeleženi subjektivni dejavniki, teh namreč v celoti ni mogoče izločiti. To so pokazale mnoge študije drugod in tudi pri nas. Vendar drugih objektivnih testov za te namene še nimamo. Ko smo pred leti ob priliki standardizacije Testa za šolske novince preizkušali znanje učencev ob koncu prvega razreda na objektivni način, smo ugotovili sorazmerno visoko skladnost med objektivno preizkušnjo in ocenami učiteljic. Skaldnost je variirala od 0,66 pri računstvu do 0,87 pri slovenskem jeziku. Skladnost je precej večja od one, ki smo jo dobili pri podobnih preizkušnjah v višjih razredih osnove šole. To si razlagamo s tem, da so otrokove storitve v prvem* razredu relativno enostavne, zato jih je lažje bolj točno oceniti, vendar ne povsem točno.
IZNAJDLJIVI IN MANJ IZNAJDLJIVI V RAZNIH ŽIVLJENJSKIH SITUACIJAH
Bolj zanimivo je vprašanje, v čem so razlike med otroki iz mestnega območja in otroki iz manjših krajev (podeželja). Pri vseh testih so dosegli otroci iz mesta boljše rezultate, vendar so razlike pomembne le pri šti-
rih testih (pri dveh psihomotoričnih testih, pri pojmovanih odnosih in pri dojemanju kvantitativnih odnosov). Menimo, da imajo mestni otroci v predšolski dobi več možnosti za razvoj teh sposobnosti. Kmečki otroci dobijo ponavadi relativno kasno v roko papir in svinčnik, ter ustrezne spodbude za to. Če bi tudi kmečki otroci imeli možnosti obiskovati vrtec ter tako dobiti pravočasno ustrezne spodbude, bi verjetno tudi v teh sposobnostih dosegli mestne otroke. Ob tem pa je seveda zanimivo pogledati njihovo uspešnost v prvem razredu. Rezultati kažejo, da so podeželski otroci dosegli (merjeno z ocenami) pomembno boljši uspeh v slovenskem jeziku in v likovnem pouku. Ker smo uspešnost ugotavljali s šolskimi ocenami, ne moremo reči, da gre za resnično boljšo uspešnost in znanje. Možno je namreč, da so merila ocenjevanja na podeželju bližja kakor v mestu.
Najbolj zanimiva za nas je primerjava med sposobnostmi in uspešnostjo otrok, ki izhajajo iz družin z višjim socialnoekonomskim položajem, v primerjavi z onimi, ki so iz družin z nižjim socialnoekonomskim položajem. Ravno sedaj sose pri nas pričele razprave o socialnem razlikovanju. Zato je zanimivo vprašanje, ah se te razlike zrcalijo tako na sposobnostih in uspešnosti doraščajoče generacije
Pri testih in v šolski uspešnosti (merjeno z ocenami) so pomembne razlike v korist otrokom iz družin z višjim socialnoekonomskim položajem. (Stopnja tveganja 0,001.) Otroci iz teh družin imajo torej že ob startu v šolo mnogo bolj razvite sposobnosti ter zaradi tega tudi v šoli — v vseh predmetih — tudi precej bolje uspevajo. To je zelo pomembno za njihovo nadaljnje šolanje in za aspiracije za kasnejšo izbiro poklica. Pri tem moramo tudi upoštevati, kaj pravzaprav pomeni biti v šoli uspešen in nenehno dobivati priznanje ne samo za nadaljnje učenje, temveč tudi za oblikovanje ustreznih osebnih lastnosti, ki osebi pomagajo, da uspešneje premaguje življenjske težave. Daje pri nas res tako, je pokazala tudi študija, ki smo jo v uvodu omenili — Socialnoekonomski položaj družine in otrokova uspešnost — kjer smo prikazah te probleme pri otrocih četrtega razreda in osmega razreda osnovne šole. Študija je namreč pokazala, da niso razlike samo v sposobnostih in znanju med otroki iz družin z višjim socialnoekonomskim položajem in onimi z nižjim, temveč tudi v načinu reševanja problemov v življenjskih situacijah. Teh razlik kasneje ni mogoče več povsem odpraviti. Zato je nujno, da naša družba — če ima interes, (osebno sem prepričan, da ga ima), da odpravi učinke socialnega razlikovanja, ki se zrcalijo na doraščajoči generaciji. Zato bo morala biti družbena skrb, (če želimo biti resnično učinkoviti) usmerjena na predšolsko obdobje ter tudi na resnično učinkovitost naše osnovne šole. Osnovno šolo bo treba prav tako bolj prilagoditi otrokovim zmožnostim kmečkih in delavskih otrok ter jim na ustrezen način pomagati tako v osvajanju znanja kot pri razvoju njihovih osebnostnih lastnosti. Z ustrezno družbeno pomočjo že v predšolski dobi (otroški vrtec za vse otroke) ter s psihološko bolj prilagojeno in sodobno osnovno šolo bi lahko ublažili in nevtralizirah primanjkljaje, ki so jih deležni otroci iz družin z nizkim socialnoekonomskim položajem. To ni le humanistična želja, temveč skrajno nujna potreba, če žehmo ustvariti resnično humanistično socialistično samoupravno družbo.
DR. IVAN TOLIČIČ
Pomurski slavisti obiskali porabske Slovence
j?;......
STISKANJE SADJA IRadovan Veselinovič, osn. šola Hrvoje Bračiča, Tržič — Grafični bienale)
MEDNARODNI POST-UNIVERZITETNI TEČAJ V LIEGU
Zveza med srednjo šolo in univerzo
Belgijsko ministrstvo za narodno vzgojo in kulturo je priredilo letos že dvanajstič mednarodni postuniverzitetni tečaj za srednješolske profesorje nekaterih naravoslovno-matema-tičnih smeri. Tečaja se je udeležilo dvestoosemindvajset profesorjev, predvsem iz zahodne in deloma tudi iz vzhodne Evrope; med udeleženci je bilo kar enaindvajset Jugoslovanov (iz Slovenije so bili trije udeleženci).
Bivali in delali smo v univerzitetnem naselju poleg vasice Sart-Tilman v bližini mesta Liege. Naselje je pravo čudo moderne arhitekture, še nedokončana skupina večnadstropnih betonskih stavb, posejanih v gričevnati pokrajini z jesenovimi in hrastovimi gozdiči, travniki in potočki. Grobi beton sredi ohranjene in delno s parki polepšane narave izgubi svojo brezbarvnost; postane enak kamnu — ta pa se z njim sreča v naravnem zidu za klopjo na dvorišču pred predavalnicami ali ob jezeru, kamor pada slap in napolnjuje dvorišče z zamolklim šumom.
Arhitektu se je zares posrečilo ustvariti okolje, ki človeka umirja in ga estetsko ter zato tudi etično dviga. Kot nalašč za razmišljanje in študij!
Tudi notranjost poslopij je tehnično in estetsko dognana. Predavatelj in eksperimentator moreta uporabiti najrazličnejše pripomočke za ponazoritev in popestritev svojih izvajanj.
Delali smo v štirih skupinah — biološki, fizikalni, kemični in matematični. Vsaka se je sestala po dvakrat dnevno za tri ure. Fiziki in kemiki so delali tudi v laboratoriju, matematiki in biologi pa smo imeli le predavanja (biološki oddelki še niso dograjeni). Vse skupine so se udeležile ekskurzije v Virelles blizu francoske meje.
Predavanja v biološki skupini so nam posredovala vrsto novejših, večinoma zelo specialnih dognanj iz različnih področij biologije. Profesor Lindauer iz frankfurtske univerze nam je predaval o orientaciji čebel po zemeljskem magnetizmu in o poskusih s čebelami v zvezi z učenjem in spominom. Sivolasi znanstvenik Dovigneaud iz univerze v Bruslju nas je seznanil z ekologijo in njenim pomenom. O diapozitivu, ki gaje imenoval ,,le champignon de 1 explosition demographiqe“ (goba demografske eksplozije) je med drugim poudaril, da nam okrog leta dvatisoč preti svetovna katastrofa, če ne bomo spremenili sedanjega načina življenja. Popoldne nas je vodil na ekskurzijo v Virelles.
Predavanji, ki sta mi največ pomenili, sta bili Ekogeneza na Surtseyu, novem vulkanskem otoku v Atlantiku, in Regulacija sinteze proteinov po genih
ter nje inhibicija z antibiotiki. Prvo predavanje je podal profesor Linskens iz univerze v Nij-megenu. Prikazal nam je raziskave naseljevanja živih bitij na nedavno nastalem vulkanskem otočku Surtseyu v bližini Islandije. Velik znanstveni uspeh teh raziskav je v odkritju prve faze naseljevanja, kar ni uspelo odpravi z istimi cilji na otoku Kra-katauu. Predavatelj je dodal dva dokumentarna filma, posneta ob izbruhu bazaltne lave, kije oblikovala Surtsey. Drugo predavanje je govorilo o molekularnih procesih žive protoplazme, bilo je izrazito biokemično, zato smo ga poslušali skupaj s kemiki. Predavatelj dr. Rom-bauts iz univerze v Leuvenu je načrtno in temeljito obravnaval splošne informacije o sintezi beljakovin v celici in na to navezal jedro predavanja: bistvene procese pri delovanju antibiotikov na bakterije. Antibiotiki zavirajo podvojitev DNA v bakterijski celici, kar seveda povzroči prestanek sinteze beljakovin ali preprosto: smrt bakterije. To je bilo čudovito predavanje, ilustrirano tudi z risanko, ki ga je izvirno dopolnila.
V	ostalih predavanjih smo slišali o nekaterih novih dognanjih v zvezi s fotosintezo, o posebnostih rastne zmožnosti pri zatrtih jesenovih poganjkih ter o novejših dognanjih glede avdio-gene krize in končno o radio-biologiji in njenih aplikacijah.
Posebno doživetje je bil ogled kamnin z Lune, ki nam jih je pokazal in razložil fizik, docent na univerzi v Sart-Til-manu; znanstvenik raziskuje te kamnine skupaj z mednarodno skupino.
Organizatorji tečaja so poskrbeli tudi za družabnost. Zupan Liegea nas je sprejel v začetku tečaja v svoji rezidenci, čudoviti baročni hiši, po ekskurziji v Virelles so nas kmečko pogostih s kruhom, sirom, pogačo in pivom v domači gostilnici La Foulqe zraven edinega jezera v Belgiji — Le Lac, zadnji večer pa smo se poslovili na banketu v Liegeu.
V	prostem času smo si nekateri ogledali naravoslovni muzej v Liegeu, ki ima lepo zbirko eksotičnih živali in seveda mesto, ki mu daje poseben pečat reka Meuse; čudovit je pogled na elegantne mostove, ki se pno čeznjo — reka sama pa je čudno rjava — najbrž je v njej zamrlo vse živo. Liege je poln cvetja in prijaznih, nasmejanih ljudi -parki so dobesedno ostriženi in na cvetju ni bilo niti suhih ostankov, kaj šele smeti, kakršnih na primer mrgoli po tivolskih tratah; resnično očarljivi so kandelabri s poličko, polno petunij, in jezerca s čisto vodo in racami.
Tečaj mi je zapustil najlepše vtise in utrdil zavest, da znanost ne pozna meja in vodi vse ljudi
k lepši in boljši prihodnosti -če to seveda hočejo. Visoka strokovna raven razpravljavcev v razpravah po predavanjih je očiten dokaz, da se evropski srednješolski profesor neprestano strokovno izpopolnjuje in s tem na najboljši način vzdržuje zvezo med srednjo šolo in univerzo. Pravzprav sem imela na tečaju kar domače občutke: tujci so bili prav tako zagnani in veseh novih spoznanj, kot smo pri nas na seminarjih; mislim tudi, da gremo v modernizaciji učnega načrta za pouk biologije v srednji šoli po edino pravi poti, saj bo biologija le tedaj našla pot do vsakega človeka, če se bo osvobodila bremen prepodrobne in utrujajoče sistematike in raje dala temeljite informacije o življenjskih pojavih ter zakonitostih obstoja živih bitij.
Spazzapan-Brelih
Vida
Jesenska megla se je skoraj že povsem dvignila, ko smo pri Kuzmi, obmejnem prehodu, prešli avstrijsko mejo in kmalu nato pri Modincih še avstrijsko-madžarsko mejo, ki ni daleč od Monoštra. Vse je šlo po sreči, zmrazilo nas je le ob mrkozele-ni barvi madžarskih žandarjev in brzostrelkah v njihovih rokah, ker pri nas česa takega nismo več vajeni.
Tovarišica Vida, profesorica na soboški gimnaziji, ki je popeljala svojo miroljubno vojsko na Madžarsko, se je kmalu prismejala s tovarišem Karlom Gašpar-jem, ki nas je pozdravil s pojočim porabskim narečjem. Skoraj sramežljivo se je opravičil, češ da ne zna knjižne slovenščine in da govori tak slovenski jezik, kot ga je naučila njegova mati Porabka. Sicer je tovariš Karel Gašper ugledna osebnost v Monoštru in je pred leti zavzemal pomembna mesta v družbenopolitičnem življenju.
V tej deželi je več slovenskih vasi, kjer govorijo ljudje v prekmurščini, kot govorijo nedaleč od madžarske meje v Trtkovi, ki pa je že jugoslovanska vas. Največje in najpomembnejše slovenske vasi v Porabju so: Slovenska vas. Spodnji in Zgornji senik, Sakalovci, Ritkarovci, Otkovci in Farkašovci Med Spodnjim in Zgornjim senikom ter Števanovci se dviga 838 m visok hrib Podrasteh Žal tu ne poznajo dvojezičnih napisov in imajo vse slovenske vasi le madžarska imena.
Najprej smo si ogledali osnovno šolo v Spodnjem seniku. Šola je kaj skrbno urejena, posebno v razredih. Taka je, kakršne so bile naše šole v stari Jugoslaviji. V razredih sedijo skupaj Madžari in Slovenci Od 1. do 4. razreda imajo slovenski otroci po 11 ur tedensko slovenski jezik kot predmet, od
5.	razreda dalje pa po 4 ure tedensko; madžarskim otrokom ni treba obiskovati pouka slovenskega jezika. Torej razumejo Madžari narodnostno manjšino
Pod predsedstvom docenta dr. Vladimirja Bračiča se je pred dnevi sestal organizacijski odbor geografskega simpozija, ki bo prihodnje leto v Mariboru. Na tem sestanku so sklenili, da bodo na simpoziju obravnavah severovzhodno Slovenijo oziroma Podravsko druž-benogeografsko makroregijo.
drugače kot mi, ko morajo slovenski otroci obiskovati na dvojezičnih šolah tudi pouk madžarskega jezika
V Zgornjem seniku smo srečali ljubeznivega župnika Kuharja, ki je doma iz Gradišča pri Tišini To je trdna slovenska korenina. V cerkvi pridiga le slovenski, se pravi v prekmurščini Tudi z nami je govoril v veseli prekmurščini V cerkvi uči svoje farane tudi slovenske slovnice in pravopisa. Ker živi tu že 27 let, ga imajo vaščani za svojega človeka in mu zato tudi zaupajo.
Kmalu zatem smo se ustavili v prijaznih Sakalovcih, kjer dela ravnateljica Ilona Šafar jev a, ki je tudi inšpektorica za slovenski jezik v Porabju.
Kakšne so plače? Ilona Ša-farjeva dobi 3900 forintov; tudi Madžari upoštevajo višjo izobrazbo in tovarnica Ilona je končala višjo pedagoško akademijo v Budimpešti - ,.izprašana" je bila tudi iz slovenskega jezika Začetnik učitelj dobi 1400 forintov, potem pa se plača veča z leti službe. Učitelji, ki učijo na svojih šolah tudi slovenski jezik, dobijo 5 % višje plače od ostalih učiteljev. Ko je že beseda o denarju, še to: 1 kg kruha stane 3 forinte, meso 30 do 40 forintov, vino od 17 do 50 forintov, dobro kosilo dobiš že za 17 forintov. Na ,,črno“ lahko kupiš forinr za 30 do 35 starih dinarjev. Torej tako, pa malo poračunajmo, kako je kaj z nami! V Sakalovcih je tudi
Geografski simpozij o severozahodni Sloveniji
Simpozij bo trajal tri dni, na njem pa bo o tej problematiki podal uvodni referat dr. Svetozar Ilešič. O svojih znanstvenih sklepih bodo poročali doktorji — Zgonik, Medved, Pak, Gams, Belec, Bračič in profesor Olas ter asistent Kert.
FRANCI KRŽAN
1946, ko so praznovali 400-let-nico bitke pri Monoštru. Prav v 'tej dolini, na slovenskih tleh, je vojskovodja Rajmund Monte-cuccoli premagal Turke in ustavil njihovo nadaljnje prodiranje proti severu. Tod, pravijo ljudske zgodbe, da je bila reka Raba tako prepolna turških mrtvakov, da je morala spremeniti smer, da je lahko tekla dalje.
SREČANJE Z ZGODOVINO
Proti poldnevu smo bili zopet v Szentgotthardu, Monoštru; ta dan so bili v gosteh soboški gimnazijci pri svojih sovrstnikih na monoštrski gimnaziji. Na proslavi, ki je bila namenjena Sobočancem, smo slišali imeniten dekliški zbor, ki je prepeval madžarske pesmi; slišali pa smo tudi slovensko pesem in gledali ljudske plese, ki so jih plesala v porabski narodni
si ogledali mogočen grad ^ šičev, nekdanjih hrvaških pl^ čev, kijih imajo Madžari oči}111 za svoje. Na dvorišču stoji r. naški Nikola Jurišič, vihti P*. Turki bridko sabljo in jih A J nazaj proti jugu, da ne bi silili proti Blatnemu jezeru. ye^ Spotoma smo ogledoP; (j0
Sk iti J^ne
Konj cetki
lUttLU JIIUS	,• uOrjjg
čudovito jesen v žalski župafl1. nuijh
(
mnogo Ciganov - v šoli jih je kar 45% - in vsi morajo v šolo. Torej ne tako, kot je morda še kje pri nas na Dolenjskem. Da se ne bi Cigani preveč potepali po svetu, imajo prav posebne ugodnosti pri najetju kredita za gradnjo svojih hišic; obresti jim, sploh ni treba plačati.
V	Zgornjem seniku so ponekod tudi slovenski napisi. Tako piše poleg madžarskega napisa Italbolt tudi Zadružna gostilna. Pač pa je neroden napis Občinska pisarnica ali Otroška vrtec.
Da živijo tod slovenski ljudje, pričajo tudi imena otrok v redovalnici, na primer: Horvat, Sulič, Kozar, Bračič itd., le malo je madžarskih imen. V največji porabski slovenski vasi Zgornji senik smo tudi poslušali porabsko slovensko pesem. Zanimivo je, da so peli s slovenskimi otroki tudi mali Madžari in mali Cigani Torej tu ni nacionalnega problema.
V	Spodnjem seniku je 30 % Avstrijcev, oziroma avstrijskih otrok, saj je vas tik ob meji. Na hribu, nedaleč od vasi, na avstrijski strani, stoji velik križ, ki
ga postavili Avstrijci leta
VZalaegerszegu nismo videfC ptece česar, ker tudi ni kaj videti ‘ tem smo spraševali po 2^“ Ofc varju, ki leži že ob župuH novo Veszprem. Komaj smo ga j\ju ii toliko cest je tu prepreden? bi Ob ozki cesti smo zagle^r čani5 skromno tablo, s katere nam I novo tovarnica iz Lendave, ki ^ bah. ] madžarsko, prebrala, da so Preur razvaline troladijske bazilike’ * Podri je bila zgrajena v času nekdaj ga slovenko-moravskega knd Pribine v 9. stoletju in da je ‘ eden prvih kulturnih sporne? kov na madžarskih tleh. Pok * i nas je pripeljala ozka poraščen pot po močvirnatih tleh ' ostankov zidovja nekdaj ?e častne Pribinove bazilke. NeA smo gledali priči naše dtd? zgodovine, ki je bila nekoč in kasneje tako neusmiljena s s‘‘ vanskim življem. Tod so t°r‘, Na živeli Slovenci; s poti so I1 Kalnej spravili Madžari, ki so se ptip[ pom? dili s step med Donavo jkultm Volgo. Zopet nam je prevet ško ^ tovarišica iz Lendave z v^delavc table: da so po pisanih virih. Občir 9. stoletja tod ostanki baziim n ib di ki je bila zgrajena okoli ‘fje to 850; da so to ostanki cer« jela. I svetega Adorjana ali pa srci*? preda Janeza. Ta cerkev je stala v r prave binovem mestu. Pri njeni grj ^ktuai nji so sodelovali južnoslovanhi[. §( mojstri. Poleg peščenjaka, KhOa od ga nakopali v bližini, so grbavci telji uporabljali tudi kaC obrav; neke porušene rimske sMNstajajc Po prihodu Madžarov so W c1 kalni kev večkrat obnovili, vendnt sij a z bila obnovljena cerkev v sk pri tej njem veku porušena, v tudi gram časih pa so jo imeli za ? fnagal, njavo...	jka u
j Konfei
Tako nam je: povedala to^ fc ^ šica iz Lendave. Vsekakor a. cii«, 2
džari premalo skrbijo za^ stalna
tu
preteklost in skoraj bi ( rekli, da jim ni do tega, da nost. . vedel svet za zelo pomem^n kulturni spomenik naših Pr nikov.
Tu smo srečali tudi dr. laša Dušeka in njegovo žeriO’ sta oba profesorja in delata inštitutu za arheologijo slov1? akademije znanosti in uk nosti v Nitri
kabine
MOvac tih> kje 'fnajo
Potem smo šli zopet ^ pot. Pridrveli smo v Kesztk ob Blatnem jezeru, ki pa nismo videli Modro vodstvo boškega Kompasa je nam1 Omarici sklenilo, naj se raje ustavink bebne glavnem trgu ter si ogledi? muzej in knjižnico. Pa nista0 Sati ur deli ne tega ne onega, kd ^0 muzeji ob nedeljah popo^{dela v zaprti; tudi nismo videli v N stroji mendu znamenitega	^kodbe
18. stoletja, in ne v Szhom^rn, k thelyju ruševin templja ' Navoč; Kompas nas je poslal na K hi ter vodnikom, ki ni vedel več l°marice mi in mu je bilo v glavnem k ?-a šola to, da bi prevozili čim več *’] ^ imaji metrov, da smo spali in jedli-j cer pa smo tudi slišali, daj0] šel prvotno nam namdr^ \-r* vodič lovit polhe na Dolenja ||
Na poti domov smo sW‘’ še v Heviz - toplice, kje’{ ^ . zdravijo revmatiki Potem \ hitro v domovino čez Red^i k kaj
v Lendavo, kjer smo se rat!j gh Je n
na vse kraje našega ljubegC Sna murja, ki bi ga lahko obit'', d®311!2 slavisti, recimo iz Novega ml\ t°novij
so jin piesaia v puraostu narouni suivisu, reuunu u jvuvcgu noši slovenska dekleta iz Mo- ali Kranja, Kopra itd., saji°A tr noštra — članice slovenskem kraiina zanimiva in so liudj°h , ek le
članice slovenskega krajina zanimiva in so ljudj°h J:*1 nnnoštrsld vimnmiii jaznl Prekmurci prav na sCm la
so namreč tudi del Porabja, % vanl
TRAMVAJSKA REMIZA (Karol Polak, osn. šola Jovan Nikič, Subotica - Grafični bienale)	\
noštra
krožka na monoštrski gimnaziji.
Na poti v Szombatthely, kjer smo prenočevali v neprijetnem hotelu h davnih časov, smo videli velikanske, skrbno obdelane njive, čudovito obarvane jesenske gozdove in meglice, ki so se že dvigale s tal Za hip smo skočili še v Koszek (v šoli smo se učili o Kiseku), kjer smo
1 ,,u	^ —
smo na svoji poti doživeli «,80 topline in želja, naj bi bd° \ a n°v rab j e deležno več pozomc, em. matične domovine. Ta skrh t fh z; naj bi bila ena od poglavi“- t1:breit nalog Slavističnega drušM Pomurja.
Ne j MAN KO GOl\ T°Variš
O perspektivnem razvoju šolstva
Razširjajte svoj list!
Skupščina temeljne izobraže-j^ne skupnosti v Slovenskih Jetri' ?°njicah je nedavno sejo v za-£0 eetku novembra skoraj v celoti }ji jv '^menila razpravi in' oblikova-i 0 stališč o dolgoročnem raž-pori y šolstva v tej občini (za ob-i/W ,t>je od leta 1971 do leta.
11572). Predsednica skupščine ,oVJ Jera Kravarič-Marošek je uvo-rtji ^°ma ugotovila, daje bilo v mi-nulih letih na tem področju ^ plf Precej storjenega.
ZaK Občinsko središče je dobilo 'Pa.i: n°V0 šolo s telovadnico. V Vita-j^11 in Ločah sta bili šolski stav-^ j obnovljeni ter deloma povedo canij že pred tem pa so dobili iarrll > šolsko zgradbo tudi v Zre--i ^: Cah. Ker so bile večje ah manjše str ‘ Preureditve tudi na skoraj vseh ike* Podružničnih šolah, je ostala doni1 lene1' i je f|
jrnei1' potef aščefi eh \
j 0
Uefi1
dav*
<č in}
i s
y 0 t\ja pobudo občinskega sindi-st? /1 Kalnega sveta so se začela v pr#1 Domžalah redna predavanja za tv o Kulturno, strokovno in idcolo-rev0 ško izpopolnjevanje prosvetnih :	delavcev domžalske občine.
V rt	konferenca prosvet-
azulji nih delavcev domžalske občine 7li to pobudo z veseljem spre-ce/r jela. Namen te akcije niso zgolj sveto predavanja, temveč tudi raz-!a v prave m posvetovanja o vseh ni ^aktualnih problemih današnjo-ovenj ^i. gola ne sme biti odmaknje-■a, klM od življenja, in prosvetni de-o gfO vivci ne morejo neživljenjsko fctfP'obravnavati problemov, ki na-sttn' stajajo. Zato je občinski sindi-) to tkalni svet začel to akcijo, komi-vidon sija za kadre in izobraževanje v sri pri tem svetu pa je izdelala pro-tud' Sram predavanj, ki jih bo poza P regala izvesti domžalska delavca univerza. Sklep občinske i Konference prosvetnih delavcev >.bil, naj bi postale konzulta-ut /4«6 za Prosvetne delavce neka 'a
h nosti
ne J kenopolitične dejavnosti.
potrebna popravil le še druga konjiška šola, ki jo prav zdaj obnavljajo. Računajo, da bodo razen prenovljenih učilnic dobili še dve novi. Vsekakor je bil v zadnjih letih dosežen precejšen napredek, zlasti po uvedbi krajevnega samoprispevka za šolstvo od letaj 968.
Člani skupščine so posebej poudarili, da gre v naslednjem obdobju predvsem zato, da se takšne, že dokaj utečene in organizirane akcije tudi v prihodnje nadaljujejo. Poleg stavb in prostorov od učilnic — ustreznih za kabinetni pouk -do telovadnic, bo treba še posebno skrbeti za nakup potrebne opreme, učil in drugih pripomočkov. Tudi ogrevanje ter osvetljevanje prostorov je urejeno le v manjšem številu šol-
Strokovno, kulturno-ideološko izpopolnjevanje domžalskih prosvetnih delavcev
Al stalna oblika izpopolnjevanja, jjPa tudi evidentiranja strokovnosti in napredka njihove druž-
h Pr>
Prav bi bilo, da bi to akcijo občinskega sindikalnega sveta podprli vsi prosvetni delavci domžalske občine, predvsem pa ravnatelji šol.
Prvo tako predavanje je bilo 16. novembra v Domžalah. O sistemu vzgoje in izobraževanja je predaval predstavnik repub-liškega sekretariata za prosveto in kulturo Peter Winkler. V živahni razpravi so se izoblikovah tudi predlogi o permanentnem strokovnem izobraževanju prosvetnih delavcev, o rednih konzultacijah, ki naj bi bile nekakšno preverjanje strokovnega izobraževanja. Precej so govorili tudi o načinu in razvoju dela v šolah, ki so prešle na petdevni delovni teden. Težave, ki nastajajo zaradi preobremenjenosti in pomanjkanja šolskih prostorov, pa tudi prevozi otrok zelo ovirajo dodatni pouk. Domžalski prosvetni delavci bodo imeli še tri predavanja, in sicer od 6. do 20. novembra ter 11. decembra letos.
NACE VODNIK
r. MU ieito< elato slovri
!
>t SV‘ e sz tri
i pn
IstVO
OMARICE PRVE POMOČI NARED
, V marsikaterih učilnicah in ^binetih, šolskih delavnicah, telovadnicah in drugih prosto-A kjer se zadržujejo šolarji, že lttlajo primerno opremljene narn Omaricg prve pomoči. Zelo po-virttO irebne so, saj moramo šolarjem -. „ poukom mnogokrat poma-nstn Mi urediti majhno poškodbo.
rirt i^ogo mladine z veseljem °P% A3 v šolskih delavnicah - pri H v J .?°jih in z raznim orodjem. Po-0dbe 80 pogoste posebno |Jd ’ kjer učencev ne poučijo - Vočasno o varstvu pri delu.
Omarice lahko izdelajo šolarji sami v krožku maketarjev ali pri katerikoli drugi zunajšolski dejavnosti.
Precej poškodb nastaja zaradi neprimernega vzdrževanja, zaščite strojev in orodja ter neustreznih električnih napeljav. Za zaščitna očala, rokavice, predvsem pa natančnost pri delu in upravljanje posameznih aparatov, s pomočjo elektrike in plina, naj skrbi strokovnjak, ki mora svoje delo vestno in natančno opraviti. Le tako bodo poškodbe šolarjev osnovnih in srednjih šol precej manjše, pa tudi manj jih bo.
BOŠTJAN NOVŠAK
na tem so zelo pomembne V /Ln,arice P™6 Pomc,či > posebno ^ .jj .šolarje, ki so manj priročni >eč i111 imajo slabše delovne navade. jedH
da jej
*iNič več težav za zaposlitev
itert'	s 1. strani)
Redit-i A kajti interes za takšno šola-■ razt( Se je na Nemškem uplahnil, SR
| °sna in Hercegovina pa sama °ii Jpni2ira ustrezne tečaje. Naj ■ga m‘\ J/^ovim še podatek, ki mi ga je sa/M fovedal tovariš Plestenjak: v iiidjeh Ah letih je usposobila krška ia sra °la na tečajih za poklic okrog tbja,
eli to11!, ^ogovor sva končala ob misli ' bil° ■;novo osnovno šolo v Kr-
r skrl>\ eni za obvezno šolanje veliko >glavK ^bremenitev tehniške šole, v ništv1 ^'pri je imela do nedavnega f°le prostore osnovna šola. GOlA 0variš Plestenjak je zavzdihnil
Izgradnja poslopja po-
ob težavah, ki nastajajo zaradi dotrajanosti in predvsem zastarelosti šolske opreme. Poučevati je treba pač v tehnično izredno dinamičnem času ob zelo zastareli materialni osnovi. Zato bo nujno čimprej adaptirati šolske prostore. To pa bo zahtevalo veliko denarja. Upajo, da bosta pomagali republiška izobraževalna skupnost ter domača občina, kije že doslej veliko storila zanje. In končno: pomagajo si tudi sami s praktičnim poukom v raznih slovenskih podjetjih. To namreč ni le pouk, je tudi zaslužek.
JURIJ HOLY
skih zgradb, vse to pa seveda tudi ovira redno poučevanje.
Pomembna naloga je tudi pridobivanje ustrezno usposobljenih prosvetnih delavcev. Na to bo treba računati pri prihodnjem štipendiranju, prav tako pa tudi pri dodatnem izobraževanju že zaposlenih kadrov. Semkaj sodi še skrb za njihova stanovanja, vse to pa deloma že posega na urejanje komunalnih zadev. Več članov skupščine je posebej poudarjalo, da mora biti to sestavni del nalog na tem področju. Nove šole in stanovanjske zgradbe še ne morejo služiti pravemu namenu, če ni primernct urejeno celotno okolje z ustreznimi cestami in drugimi komunalnimi objekti.
Glede potrebnega denarja so na skupščini konjiške izobraževalne skupnosti poudarili, da bi že sedaj morali začeti s političnimi akcijami in pripravami za podaljšanje veljavnosti krajevnega samoprispevka za šolstvo, ki se bo po odloku občinske skupščine iztekla v prvih mesecih leta 1973. Če bi ga obdržali še v prihodnjih letih, bi to vsekakor pomenilo zelo pomemben vir denarnih sredstev, ki se sproti stekajo v ustrezni sklad. Prav toliko, če ne morda še bolj, pa so pomemben vir tudi sredstva gospodarskih organizacij iz njihovih skladov. Te so
sicer že dosedaj dajale precej denarja v ta namen, za še hitrejši razvoj in modernizacijo šolstva v občini pa'ga bo v prihodnjih letih treba še mnogo več. Površni izračun na podlagi poslovnih rezultatov gospodarskih organizacij za letošnjih prvih devet mesecev kaže, da bi samo 5 % od skladov, ki bodo ustvarjeni v ev letošnjem letu, lahko prineslo več kot dvesto milijonov starih dinarjev. Člani skupščine so menili, da bi ta denar uporabili zelo namensko na posameznih območjih v_občini in po šolskih okoliših. Če bi tem odstotkom dodali še nadaljnjih pet, pa bi lahko zbrali šše precej več denarja za različne komunalne objekte, ki so za razvoj šolstva v občini prav tako nujno potrebni (za urejanje otroškega varstva, malih šol idr.).
Da bi na posameznih šolah podrobneje ugotovili, kaj že imajo in kaj bo še potrebno urediti, so imenovali posebno komisijo, ki bo v prihodnjih tednih zbrala vse potrebne podatke. Ti bodo nakazovah tudi načelno usmeritev in zaporedni red reševanja problemov.
Skupščina je hkrati tudi sklenila, da bodo tako oblikovana stališča za dolgoročni razvoj osnovnega šolstva v konjiški občini predložili občinski skupščini in vodstvom družbeno-pohtičnih organizacij z namenom, da tudi ti podajo svoje predloge in pripombe. Sele potem bo mogoče določneje izdelati program in finančni načrt. Skupščina konjiške temeljne izobraževalne skupnosti je sprejela tudi nekatere spremembe in dopolnitve letošnjega finančnega načrta: za financiranje tako imenovanega „B“ programa so dodali nekaj nad 50.000 dinajrev, za katere v začetku leta še niso imeli zagotovila, če jih bo mogoče pokriti, in sprejela sklep za izvohtev novih članov skupščine.
V. L.
Pred razvrednotenjem glasbene vzgoje
(Nadaljevanje s 5. strani)
sta obvezna. Ker pa ne bo dovolj ur za glasbenega učitelja z akademijo ali fakulteto, učno mesto ne bo zasedeno, kakor že sedaj ni na mnogih šolali.
Tako ravnanje z glasbenim poukom na šolah je ustvarilo upravičen preplah med študenti glasbe, ki se prepisujejo na druge stroke. Znani so primeri glasbenih učiteljev, ki so v zadnjem času (to je letos) iz istega razloga zapustili službo na osnovni šoli in si poiskali zaposlitev drugod. In ko bomo čez deset ali več let spoznah, da smo ga polomili, tedaj bo neko novo osebje ustreznega zavoda z drugačnim imenom zopet kampanjsko — hitelo popraviti veliko opustošenje, Toda kulture ni mogoče urejati s posameznimi ukrepi. Delavci na tem
področju vemo, kako počasi in s trudom se kultura gradi.
Kamorkoli pogledamo v današnjem času, vsepovsod vidimo naraščanje nehumanosti in surovosti. Alije prav, da tudi šola v nekem smislu vrže puško v koruzo in opusti ah razvrednoti vzgojne predmete?
Prav ironično se zdi, da so se pojavila denarna sredstva za kulturne skupnosti, hkrati pa pripravlja zavod za šolstvo SRS udarec glasbenemu in likovnemu pouku. Nobena sredstva za kulturne skupnosti ne bodo obrodila sadov, če bomo mladino izgubili! Apeliram na ZKPO Slovenije, ki je v svoji na-. ravni funkciji organ kulture, da se dodobra zave nevarnosti napovedanega udarca glasbenemu in likovnemu pouku na šolah. Zavedajmo se, da se kultura naroda začne pri mladini! J^Q£)I£
V TABORIŠČU (Dragan Kostič, osn. šola Dositej Obradovič, Niš — Grafični bienale)
Poljudno-	-J-V •	• «	V *	w
Pionir m ucm načrt
revija
V POMOČ UČITELJEM OBJAVLJAMO KORELACIJE MED UČNIM NAČRTOM OSNOVNE ŠOLE IN REVIJO PIONIR 3 in 4
Pionir
št.	Avtor — naslov	Razred	Predmet	Učna tema
4	B. Golob: Številke namesto besed	!	slov. j.	Slovstvena in jezikovna vzgoja
4	I. Ilich — Nobelov nagrajenec I. Andric	6.	slov. j.	Ivo Andric
3	Najzanimivejši dogodek v zgod. mojega kraja		zgod.	Raziskovalna naloga
3	M. Žgajnar — NOB — koledar — november	8.	zgod.	Zgodovina NOB
4	M. Žgajnar — NOB — koledar — december	8.	zgod.	Zgodovina NOB
3	E. Umek: Čigava kočija je lepša	6.	zgod.	V srednjeveških mestih
5	E. Umek — Razbojniki čakajo v zasedi	6.	zgod.	
3	Matjašič — Pogačnik — Senegal	7.	zemlj.	Afriške države
4	Matjašič — Pogačnik — Zambija	7.	zemlj.	Afriške države
3	T. Kordiš - Bili smo srečni	8.	zemlj.	Pionirska Hrvatska
			slov. j.	Doživljajski spis
		5.	sp. dr.	Večja turistična središča
3	inž. V. Ribarič — Uspešen podvig Apolla 15	6.	zemlj.	Osnovne predstave o našem vesolju
3	dr. A. Polenec - Prek morij in kontinentov	6.	biol.	Selitve živali
3	Strgar - Cvetje pozimi	8.	biol.	Razvojni nauk: boj za obstanek itd.
4	L Kreft — Podedovana posebnost	5.	spoz. nar.	
		8.	biol.	Geni kot nosilci dednih znakov
4	R. Pavlovec - Sprehod v svet kamenin	6.	biol.	Naravoslovni krožek
4	N. Rupinc — Kameleon Johnnie	6.	biol.	Naravoslovni krožek
4	dr. A. Polenec — Kaj vse se lahko pripeti raziskovalcu	6.	biol.	Pajki
3	P. Jovanovič - Dijak naše industrije Bor	8.	kemija	Baker, bakrove spojine
		5.	teh. pouk	Železo, baker, aluminij
		6.	zgod.	
4	dr. A. Komhauser — Kemija cveke zabija	7.	kemija	Uvod v kemijo. Metode
3	Joko — Rodi se prvi računalnik		mat.	Matematični krožek
3	Presek množic		mat.	Matematični krožek
4	Joko — Šilčku ostane zadnja beseda		mat.	Matematični krožek
4	L. C. - Polindromska števila		mat.	
4	Jadralna letala — Veliki ptiči togih kril	7.	teh. p.	
		7.	fizika	Modelarski krožek
4	P. Katalinič — V tišini klubov in šolskih delavnic		teh. p.	
3	H. Nouveiller-G. Rossini — Seviljski brivec	8.	glas. p.	G. Rossini - Seviljski brivec
3	Z Aerom v Dubrovnik		likovni p.	
3	Judo		tel. vzg.	
4	Šah		tel. vzg.	
4	Judo		tel. vzg.	
3 /4 Na luno pred stotimi leti			teh. p.	Znanstveno fant. nadaljevanka
IZ REFERATA DRAGA ULAGE
Kritično in spodbudno o šolski telesni vzgoji
Naša mladina ni tako zdrava, sposobna, odporna, in razvita, kot bi želeli. Programi šolske telesne vzgoje so preveč splošni, preveč vsestranski in zahtevni. Nestvarni so. Šolsko telesno vzgojo obravnavajo ponekod še vedno kot šolski učni predmet z nesodobnimi metodami poveljevanja, ukazovanja in ocenjevanja. Dogaja se, da se del učencev izmika taki telesni vzgoji in da neupravičeno prosi za zdravniška spričevala oziroma oprostitev. Pedagogi telesne kulture se premalo oglašajo v revijah, kot v Sodobni pedagogiki, Naših razgledih, Teoriji in praksi. Preveč se zapirajo v svoj ožji strokovni svet, premalo nastopajo, ko gre za družbeno škodljive pojave v športu, premalo osvetljujejo problematiko telesne vzgoje, športa, planinstva glede na znanost in kulturo. Često se vedejo tako, kakor da bi bila njihova avtoriteta na strokovnem področju stvar diplome, ki so jo dobili po letih izobraževanja na visoki šoli, ne pa stvar dela in boja za napredek.
Na drugi strani pa je nemalo razveseljivih pojavov: nekatere šole so dokončno odpravile plavalno nepismenost, na drugih se domala vsi učenci pojavijo na smučeh, ko imajo športni dan. Uvedli smo telesno vzgojni karton, ki nam bo omogočil evidenco o stanju, sposobnosti in napredovanju učencev. Šolska športna društva so se razvila v najmočnejšo mladinsko športno organizacijo v republiki. Učitelji te telesne vzgoje niso več
veščinaiji — po stopnji izobrazbe so izenačeni z učitelji drugih predmetov. Družba jim daje razna priznanja: Bloudkove plakete in podobno - tu in tam izberejo učitelja telesne vzgoje tudi za ravnatelja. Med učitelji telesne vzgoje se_ pojavljajo znanstveni delavci Človeško je, da se ne strinjamo z oceno našega dela — nedvomno pa je, da želimo prav vsi odpraviti nekatere slabosti na področju šolske telesne vzgoje in šolskega športa.
Tu je naš statut — statut Zveze pedagogov telesne kulture. Tu so zapisane naše obveznosti. Je tudi beseda o liku in ugledu učitelja oziroma profesorja telesne vzgoje. Pred nami je pereča potreba po reformi programov telesne vzgoje in reformi dosedanjega numeričnega ocenjevanja. Upoštevati moramo dejstvo, da pripravljamo šolsko mladino na življenje in delo v povsem novih pogojih v prihodnjih desetletjih. Treba bo upoštevati daljši prosti čas, povečano potrebo po telesni kulturi in med drugim tudi boj nas vseh za varstvo narave.
Ne gre samo za šport — gre za mnogo več. Še kratek povzetek iz resolucije: Šola mora omogočiti učencem športno izobrazbo v skladu s potrebami kulturnega človeka. Sola mora razvijati trajne navade za telesno kulturo. Telesna vzgoja v šolah mora postati bolj aktualna in ne sme biti omejena samo na učne ure in klasične oblike šolskega dela.
Šport naj ne kvari značaja!
Ob vse večjem razvoju športa in telesne kulture, ki mu postavljamo temelje v osnovni šoli, ob rednem testiranju in individualizaciji pouka telesne vzgoje po šolah, smo priča razmahu in vse večjemu zanimanju za razne športne panoge med mladino in odraslimi. K temu razvoju precej pripomorejo šolska športna društva, gradnje športnih igrišč in telovadnic ter osveščanje ljudi. Spoznanjema telesna vzgoja ni več postranski predmet, neke vrste „hobby“, pač pa že vsakodnevna potreba, nuja in razvedrilo, vedno bolj prodira med ljudi.
Prav je, da že osnovnošolskemu otroku pomagamo poiskati tisti vezni člen ali člene, ki ga bodo tudi v kasnejših letih do pozne starosti neposredno vezah na naravo. Niso vsi športi enakovredni in potrebni za otrokov razvoj. Gotovo najde vsak otrok, ob pomoči ali celo sam, prej ali slej tisti šport, ki najbolj ustreza njegovim telesnim in duševnim zmožnostim in potrebam.
Vzgojitelja usmerjajo k vzgojnim ciljem številne možnosti, ki jih radodarno ponuja prav telesna vzgoja. Žal pa tudi šport ni brez senčnih strani. Kot strokovnjaki ah amaterji smo pogosto priča raznim nešportnim potezam in izgredom, ki mečejo slabo luč na posamezne športnike, na športni klub ah na vso športno panogo. Če tak nediscipliniran in neobvladan športnik zastopa državo, so incidenti še tohko bolj vredni obžalovanja in obsojanja.
Občinstvo in športniki težijo za rekordi, značajske poteze športnikov pa so potisnjene v ozadje. Dober športnik ne more biti tisti, ki je premalo motiviran, ki nima dobrega značaja. Na vse to mislijo in si prizadevajo uresničiti v praksi športni pedagogi, da se ne bi ponavljala žalostna slika 15.000 testiranih ameriških atletov, ki je do neke mere značilna za trenutno stanje športa v svetu. Testiranje je dalo porazne ugotovitve, ob katerih se velja zamisliti. Ne moremo jih v celoti posplošiti tudi na naše razmere, vendar jih na-
vedimo v opomin, kam lahko zabrede šport, če so pomembne le številke, ne pa tudi ljudje. Mishm, da je tudi v športu razne negativne pojave laže preprečiti kot pa zdraviti.
Ameriški psiholog Thomas Tutko in profesor Bruce Ogilvie iz Kalifornije sta po osemletnem raziskovanju razbila mit o ameriških vrhunskih športnikih — „ponosu naroda in zgledu mladih14. Ugotovila sta, da šport in klima, v kateri živijo in se razvijajo ameriški športniki, še ne pomagata k dobremu značaju. Še več: mnenje, da naredi šport mlade sposobne za življenjski boj, sta raziskovalca razkrinkala kot neprimerno, neumno pravljico. Po Tutku in Ogilvieju kažejo športniki tri prevladujoče značajske posebnosti: uklanjajo se ukazom hitreje kot drugi ljudje, ljubijo pravila in red, trpijo za močnim slavohlepjem. Pozornost zbuja še pomanjkljiva sposobnost v skrbi za druge in za sklepanje pravega prijateljstva. Te značilnosti, trdita znanstvenika, so usidrane v njihovi podzavesti, globoko v duši, še po končani športni karieri. Pri olimpijskih igrah morajo na primer športniki vzdržati duševni napor, ki se v življenju normalnega človeka porazdeli na več let. Posledica pa je, da zapade vsak drugi športnik, če odpove, v duševno depresijo. Tudi zmaga ga ne naredi v resnici srečnega, ker tiči za triumfom nezaveden strah pred povečanimi zahtevami, treningom in občinstvom v naslednjih tekmovanjih.
Upravičeno se lahko sprašujemo, kje so meje človeške zmogljivosti. Gotovo so in prek njih ne bo mogoče. Nevesele življenjske zgodbe vrhunskih športnikov, bolezni, prerana smrt in osamljenost je pogost davek, ki ga teijajo novi športni rekordi. Občinstvo pa si žeh novih senzacij, novih idolov - čeprav je njihov osebnostni lik v resnici dokaj povprečen ah celo klavrn. „Ultra posse nemo tene-tur —11 nihče ni dolžan storiti več kot more — so rekli že stari Latinci.
JANKO NOVAK
Knjižne novosti s področja spolne vzgoje
Za obdobje tako imenovane seksualne revolucije, ki je neke vrste pretirano poudarjeni protest zoper prejšnji čas, ko je bilo vse, kar je v zvezi s spolnostjo, tabuirano, sta značilna dva na videz istovrstna, vendar pa po svoji vsebini povsem nasprotujoča si pojava. Gre namreč za močan razmah periodičnega in knjižnega tiska v zvezi z vsem, kar zadeva področje človekove spolnosti. Slabša plat, nagibajoča se proti pornografiji, polni blagajne dobičkaželjnih založniških hiš, boljša plat pa skuša tako pomemben del celotne človekove osebnosti postaviti na pravo mesto in ga osvetliti tako z znanstvenega kot z moralnega vidika. Pri tem opravlja pomembno prosvetljevalno poslanstvo med mladino in odraslimi. V pravkar navedeno kategorijo sodijo tudi tale najnovejša dela:
-	Hans Grothe: OD KOD OTROCI? (V originalu: Woher die kleinen Kinder kommen? ); to je za spolno vzgojo otrok od 6. do 10. leta posebej napisana zgodba v sedmih poglavjih. Njen namen je na kar najbolj neposreden in otrokovi rasti prikladen način poučiti otroka o temeljnih resnicah, ki jih otrok samo nejasno sluti ter zato tudi sprašuje. Delo je iz nemščine prevedel I. Kranjc, ilustrirala R. Schvvarz, strokovno pregledal in kratek uvod pa napisal prim dr. B. Tekavčič. Knjiga, ki jo je izdala Cankarjeva založba, stane 29.- din.
-	Hans Grothe: ALI JE SPOLNOST LJUBEZEN? (V originalu: Wie ist das eigentilich mit der Liebe? J. To je delo, ki je namenjeno doraščajočim otrokom v predpuberteti in v puberteti. Poleg poljudnoznanstvenega prikaza in razlage človekovega spočetja ter razvoja do rojstva daje tudi ustrezna pojasnila o vseh pojavih, s katerimi se srečujejo spolno dozorevajoči dečki in deklice. Delo je iz nemščine prevedel I. Kranjc, strokovni pregled besedila, njegovo dopolnitev ter strokovni uvod pa prispeval prim. dr. Bogdan Tekavčič. Knjigo, ki je primemo ilustrirana, je izdala Cankarjeva založba; stane. 29.- din.
-	Dr. Eman Pertl: SPOLNA POUČITEV IN SPOLNA VZGOJA. To je delo znanega slovenskega zdravstvenega delavca, katerega dela se odlikujejo po resnosti lotevanja vseh za človeka življenjsko pomembnih vprašanj. V tem svojem delu, ki je namenjeno tako mladim kot odraslim, so zbrani poljudnoznanstveni medicinski članki in predavanja, ki jih je imel avtor še v sodelovanju z odličnim slovenskim pedagogom prof. G. Šilihom in svojo soprogo doma in med zamejskimi Slovenci na sevem in jugu. Lažji pregled raznovrstne problematike omogoča krajše stvarno kazalo. Delo je izdala založba Obzorja v Maribom; stane 18,60 din.
-	Pavle Milekič: SEKSUALNO SAZREVANJE MLADIH. Ta nad 290 strani obsegajoča poljudnoznanstvena knjiga zajema po obsežnem uvodu več logično nadaljujočih se poglavij: telesno dozorevanje, duševno dozorevanje ter kritično in moteno dozorevanje. Dodano je še krajše poglavje o duševni zrelosti ter manjši besednjak nekaterih strokovnih pojmov in izrazov. V bistvu je obravnavana knjiga izpopolnjeno in razširjeno delo istega avtorja ,A-dolescencija “, ki je izšlo že leta 1965. Knjigo „Seksualno sazre-vanje mladih“ je izdala beograjska založba Savremena administracija; stane 45.-din.
VIATO R
»Uslužna« Metalka
Podjetje „Metalka“ gre našim proizvajalci ali privatniki in ni-šolam zelo „na roko11. Ne iz- maj° »tekočega11 denaija! Ko-dajajo jim potrebnega ma- nrentar prepustimo javnosti, teriala, npr. cinkovih plošč, ki »Metalki11 pa zaželimo, da bi so potrebne pri likovnem po- niene »metalne11 oči postale uku. Zakaj? Zato ker šole niso bolj človeške.
y	T.D.
Za vas smo pregledali strokovne knjige
1.	Živojin Karič: Raspevana matematika I, II. Beograd, Noht 1971.
2.	Aktivne metode i moderna pomagala u nastavi stranih jezika. Zagreb, Školska knjiga 1971.
3.	Pedagogija. Zagreb, Pedagoško-književni zbor 1971.
4.	Modemi tokovi u pedagoškoj znanosti. Zagreb, Školska knjiga 1971.
5.	Gmjič: Pedagogija i prosvetiteljstvo Vase Pelagiča; Beograd, Zavod za izdavanje udžbenika SR Srbije 1971.
6.	Savremena nastava matematike. Beograd, Zavod za izdavanje udžbenika SR Srbije 1971.
7.	John Richardson in Cahoun: Metodi i materijah za nastavu opšteg kursa prirodnih nauka i fizike. Beograd, Savremena administracija 1971.
Brv čez prepad
25 let vzgojnega zavoda v Smledniku
Konec preteklega šolskega leta je praznoval vzgojni zavod Frana Milčinskega v Smledniku pomemben jubilej: 25-letnico svojega delovanja.
Takoj po vojni je bil sedanji smledniški grad dom vojnih sirot. Leta 1946 pa je ministrstvo za prosveto takratne slovenske vlade te prostore namenilo deškemu vzgaja-lišču; v ta namen jih še danes uporabljajo.
Smledniški grad je bil od tedaj pa do danes deležen mnogih reorganizacij in sprememb. Namen vseh teh pa je bil omogočiti čim lepše življenje otrok, ki so zašli na napačna pota. Po obstoječi direfenciaciji zavodov je zavod sedaj namenjen vedenjsko in osebnostno motenim mladostnikom z nevrotično simptomatiko.
25 let ne pomeni mnogo, vendar pa je tako dolgo obdobje, da se lahko ozremo nazaj na prehojeno pot in se zamislimo o njegovem pomembnem, vendar ne vedno dovolj cenjenem poslanstvu.
Prireditve v počastitev tega jubileja so se vrstile druga za drugo.
Športna srečanja gojencev zavoda in učencev osnovnih šol ter srečanje prosvetnih delavcev na športnem področju so bila uvod v praznovanje.
Izredno bogata je bila tudi razstava likovnih in tehničnih izdelkov gojencev. Mnogi obiskovalci so izražali pohvale nad kakovostjo in pestrostjo razstavljenih del, ki so jih pod skrbnim strokovnim vodstvom izdelale nežne otroške roke, domišljeno in izvirno.
Tudi Fran Milčinski-Ježek je obiskal zavod, saj nosi le-ta ime po njegovemu očetu, mladinskemu sodniku Franu Milčinskemu. Svojega očeta je mladim predstavil tako, kot ni predstavljen še nikjer. Paleta njegovih drobnih vtisov in spominov na očeta nam je predstavila Milčinskega predvsem kot človeka, ki je imel rad mlade^ pa čeprav jih družba obsoja. Takšne hvaležnosti in prisrčnosti gojencev je deležen le malokdo. Njegova priljubljenost pa je dosegla višek ob tabornem ognju, kjer je moral neprestano dajati avtograme in objubiti, da bo še prišel na obisk.
Tudi več drugih prireditev je manifestiralo življenje in delo zavoda.
Obiskovalci so s posebnim zanima' njem spremljali kviz na končni akademiji z naslovom Smlednik - nekoč in danes.
Bogato gradivo o zgodovini kraja in gradu, v katerem je zavod, so tekmovalci odlično obvladali in marši; kdo je zvedel mnogo novega, kar ni zapisano v nobeni knjigi, pač pa je j V; ohranjeno samo v spominu starih j ^ ljudi, ki prebivajo v tem kraju. V počastitev zavodskega jubileja je izšla tudi prva številka literarnega glasila PRVI KORAKI.
Marsikdo, ki zavodov ne pozna, ima o njih še danes napačno mnenje. Gojenci zavoda so prav tako mladi ljudje, ki so mnogokrat p° krivdi okolja, v katerem so živeli, že v najnežnejših letih doživeli veliko ; 0, težkega, kar jih je zavedlo na na- ' pačna pota.	;
Zavod je v 25. letih mnogim od hj njih pomagal, da so se lahko nor- o: malno vključili v življenje.	j^j
Ravnateljica zavoda Milka . Gabršik je v glasilu PRVI KORAKI 12 zapisala:	SC
„ZAVOD JE NAŠIM OTROKOM p, BRV, KI JIH VODI CEZ PREPAD, s] PRED KATERIM SO SE ZNAŠLI V & SVOJIH ZABLODAH. Kako dolga n< je ta brv, kako globok je prepad, |ti( kako se znajde otrok v tej vrtoglavi 1
situaciji, kako sprejema nudeno po; j moč, kaj zapušča na eni strani, kaj A ga čaka na drugi strani prepada - M vse to je povezano z vsakim posa- jpi meznikom. Morda je ravno razno- jj. likost tolikih značajev in usod, ki jih L. je speljati čez brv, najtežje, najbolj T tvegano in kadar uspemo, je to tudi l«C najlepše v našem poklicu."	:kij
F. RAVNIKAR ru
;ka
Otroci z blažjimi motnjami ali S posebnosti možganskega delovanja^
Kdo med pedagoškimi delavci ne pozna otroka, ki s svojo pre-J tiram aktivnostjo zavira ne samo smotrn potek učnovzgojnegd dela, marveč moti tudi sovrstnike in vodjo delovne skupine ter ob \ vsem tem dosega slabše uspehe, kot bi jih ob svoji inteligentnosti ' | sicer lahko dosegel? ! V nasprotju z opisanim otrokom pa imamo v\A učnovzgojni skupini lahko tudi pretirano mirnega, pasivnega in hitro utrudljivega otroka z izjemno slabo energetsko opremljenostjo ter veliko potrebo po počivanju in spanju. Zanimivo je ib preseneča nas, da je vzrok za tako različno izraženo motenost pri obeh otrocih isti; gre namreč za otroka, ki sodita v kategorijo otrok z blažjimi motnjami ali posebnostmi možganskega delovanja.
Težave s takšnimi otroki so velike, saj ne povzročajo samo do- \ , ločenih vzgojnih težav, temveč delajo probleme tudi zaradi ne-katerih telesnih motenj, imajo slušne, vidne in druge pomanjklji- j vosti, težave pri branju, pisanju in govoru, težave pri računanju tet j < pomanjkljivo predstavljivost, težko sestavljajo pojme, imajo ne- ?ac urejeno mišljenje itd. Vse to močno ovira njihovo šolsko uspešnost fo/. Potrebni bi bili posebnega individualnega obravnavanja Toda kako jsfr( naj se jim še posebej posveča bodisi vzgojitelj bodisi učitelj, ko pa koi ima poleg takšnih otrok okoli sebe ali pred seboj še dvajset, trideset /e , in še več drugih normalnih otrok? Poleg tega običajni vzgojni itr< ukrepi ne rodijo ustreznega sadu. Kaj torej?
To je vprašanje, ki muči in vznemirja marsikaterega pedagoškega delavca Zategadelj prihaja knjižica, ki sta jo napisala prediatrinja ib pedopsihiatrinja dr. Anica Kos - Mikuš ter psiholog Janez Svetina, kot naročena Pod naslovom .NEMIRNI UČENEC1 in pod-
Z<lQ
%
Poi
reg
ZUQ
naslovom „Otroci z blažjimi motnjami ali posebnostmi možgab- mi, skega delovanja“ jo je v novi zbirki POTA DO UČENCA izdala 'sep
Mladinska knjiga v Ljubljani Uvod je napisal klinični psiholog drž prof. Zoran Jelenc.	goj
V svojem delu obravnavata avtorja tisto skupino povprečno ali čaj, celo nadpovprečno umsko razvitih bistrih otrok, pri katerih zaradi'dar blažjih motenj možganskega delovanja ali posebnosti možganskega j delovanja srečujemo razne vedenjske odklone, delne sposobnosti: / okrnjenosti in tipične storilnostne šibkosti. Gre torej za otroke s <lot t.i. minimalno cerebralno (= možgansko) disfunkcijo kot posledico ka\ predporodnih, medporodnih ter poporodnih in kasnejših poškodb K0l
in obolenj, ali po domače rečeno: za otroke s specifičnimi učnii 'Mf
in razvojnimi težavami (v najširšem pomenu besede). Na srečo sc večina navedenih mo tej med fiziološkim zorenjem osrednjega živP °bt nega sistema bodisi omili ali pa povsem izgine. Navzlic temu pa je psi, prav, da takšnega otroka čimprej napotimo v ustrezno ustanovo zaradi psiholoških, medicinskih in pedagoško diagnostičnih ptc- skl gledov. To je celo nujno, ker le strokovnjak lahko ugotovi pravo kz\ naravo teh motenj in učinkovito svetuje, kako je treba ravnatis Zdr takim otrokom: v nasprotnem primeru napačno ravnanje samo & poglablja otrokove težave in ga s tem dodamo prizadene.	‘H
Vse to, s pregledom vedenjskih, sposobnostnih in storilnostnih fraz značilnosti tovrsmo motenih otrok, s številnimi nazornimi primrij Pol
iz prakse, z napotki za šole ter z navodili za pravilno obravnavanje ter opisi nepravilnega postopanja, kakor tudi ustreznimi ilustracijami, vsebuje navedena knjižica. Namenjena je zgolj strokovnem*1 seznanjanju s to problematiko. Knjižico dobite za 7. - din.
Zdaj pa še beseda o novi zbirki POTA DO OTROKA. Knjižice .NEMIRNI OTROK" je prva v tej seriji. Založnica Mladinska knjiga nam obljublja skorajšnji izid naslednjih del: Kako naj se učitdl pogovarja s starši, Otrok se težko uči, Individualno delo z učencem itd. Tako bomo postopoma prišli do majhne strokovno sodobne *n priročne enciklopedije na ožjo problematiko omejenih del s pod) ročja pedagogike, psihologije in sorodnih antropoloških znanosti, kar bo vsekakor v izdamo pomoč tako naravnim kot poklicnim vzgojiteljem. To pa je tisto, kar si želimo in kar zares potrebujemo-
VIA TOR
Pi\)
SV0j
h0
TlO; k s,
S
"he
f
Več možnosti
za pomoč legasteničnim šolarjem
Znano je, da ima določeno evilo šolskih otrok hujše ah ^ iažje legasteničnex težave. S emi učenci se pri nas že dolga eta ukvarjajo posamezni peda-°°8i» psihologi in zdravniki.
Z razmahom vzgojnega sveto-, anja in šolske svetovalne služ-e. ~ tega je samo nekaj let na-aJ ~ pa se je položaj začel vid-0 obračati na bolje. Še zlasti ^Podbudno je to, da se končno Uai v našem šolstvu uveljavlja °dobna težnja po diferenciaciji 111 individualizaciji pouka.
Sprimo tega so dozorele snovne možnosti za množično Odpiranje in celotnejše reševa-je problematike motenih rok. Na legastenične težave, illca . so jih mnogi doslej imeli za tKl 'Zraz otrokove splošne nespo-oM S0^ost:h lenobe, površnosti in VD, p, °^no, začenjamo naposled l V Sadati kot na posebno mote-|n°sh ki terja ustrezno strokov-lavi n°^rlelavo in pomoč, po- L ?fer se naši učitelji in vzgoji-ka.i jplji večkrat srečujejo z učenci, a ' imajo težave pri branju in -no- gi.Saniu> in ker gre pri tem za i iih a :tUalno temo, smo naprosih bolj Predstojnika katedre za klinič-tudi [o psihologijo na filozofski fa-Ap ; ulteti univerze v Ljubljani Bo-uta Salija, naj nam o tem pove
saj več.
kolikšni sta razširjenost in resnost legastenije med šolo-°')veznimi otroki pri nas?
Izkušnje naših učiteljev in
raznih strokovnih služb govore, da je med šolskimi otroki večje število takih, ki so moteni v učenju branja in pravilnega pisanja. Poleg tega, da so legaste-niki ovirani v branju in pisanju, sta ogrožena njihov celotni učni uspeh in šolski napredek. Zaradi motenega odnosa med legasteničnim otrokom in njegovim okoljem se lahko izkrivi tudi njegov čustveni in osebnostni razvoj. Brez dvoma je pojav dovolj resen, da terja hitro in temeljito ukrepanje v pomoč vsem prizadetim.
Naj še povem, da legastenič-nemu otroku lahko učinkovito pomagamo, če ga odkrijemo že v začetku 2. razreda. Treba ga je vsestransko (teamsko) diagnostično obdelati in vključiti v sistematično korekcijo. Posebni trening traja v poprečju eno leto. Pri tem pa se je posebej izkazalo delo v malih'skupinah.
Zvedeli smo, da ste se lotili obsežne raziskave o problematiki legasteničnih otrok. Nam lahko kaj poveste o tem?
Pri svojem dosedanjem teoretičnem in praktičnem delu sem se srečaval tudi z legasteničnimi otroki. Pereče potrebe na tem področju in vsaj minimalno dozorele možnosti za temeljitejše ukrepanje so me napotile, da sem se lotil široke in dolgoročne akcije. Njen namen je zajeti problematiko legasteničnih
Legastenija je posebna motenost niV' n^u bran.!a *n pisanja. Legaste-lj so normalno inteligentni otroci, ji posegajo na drugih področjih . “c®nja praviloma poprečne ali celo adpovprečne rezultate. Legastenijo f mogoče zanesljivo diagnosticirati Fle ob koncu 1. ali na začetku 2. j azteda. Izvor te motnje pa še do l pnes ni docela pojasnjen. V vzročnosti legastenije naj bi igrali po-
nde RAZBORŠEKB
'V
membno vlogo dednost in nevrološka prizadetost možganov. Brez dvoma legastenija resno ogroža prizadetega otroka. Ovira ga ne samo pri branju in pisanju, ampak prej ali slej pri celotnem učenju in šolskem napredovanju. V mnogih primerih zabrede otrok zaradi legastenije in njenih zapletljajev v motnje čustvovanja in vedenja, neredko pa se izkrivi njegov celotni osebnostni razvoj.
n/a.	'	- -
znate veliko strokovnjakov? vri- Z^iko, izredno veliko!
Pa so čisto pravi strokovnjaki?
j Seveda, za nas so čisto pravi strokovnjaki. V tujini je malo dru-n t j8^e> a kaj nas tujina briga! Kdor konča pri nas višjo smetarsko °ko st’ strok°vnjak, kdor konča enomesečni hlapčevski tečaj, je a a J°kovnjak, se razume, kdor konča tečaj za pogrebce, je stro-'oset yniak> kdor posluša enourno predavanje o šepetanju v gledališču, oini st strok°vnjak, kaj pa naj bi bil drugega. Smo tako rekoč dežela ! rokovnjakov, čeprav smo na lestvici izumov in iznajdb menda na trnjem mestu. Na vseh področjih starejši in mladi strokovnjaki! a gospodarskem, političnem, kulturnem, športnem in drugih Področjih sami strokovnjaki! Vsi igralci slovensko-hrvaško govo-^Ce Olimpije so strokovnjaki za gole. Nič ne de, če so na pred-^njem mestu zvezne lige, strokovnjaki so kljub temu. Kdo lahko
:eg“ a it1 ina, tod-
lala
s l>n°grede spravi v slabo voljo tisoče in tisoče ljudi? Nogometaši, dog	Pn za tak° početje moraš biti strokovnjak! Navaden
pavijan tega ni zmožen. Samo naši strokovnjaki ekonomisti in i ali (P0^arstveniki nasploh so jim enakovredni v tem, o čemer pri-radi j110, tuck nekatera protestna zborovanja ob najnovejših gospo-
-esa rikih Prepih.
’ * rožnate mord~-----_____________________
ke s 'ioZnamo' eneSa’ mnogo! To je vendar danes modema veda,
Poznate morda kakega konkretnega strokovnjaka ekonomista?
Te%l°Znan -	-	■
o jfn?osna veda, perspektivna veda! Strašni strokovnjaki so to! In odb K -80 Idejnopolitično zgrajeni in stabilni! Ni, da bi govorili! imi	so visoko šolo, takoj nato dali natisniti vizitko z imenom
1 se v Zaimkom, spodaj pa so zapisali dipl. oec. Navaden folk seveda ni 1 x kaj ta kratica pomeni, v očeh birokratov pa so postali prave \ ie UČinske re^ue bilke. Takoj so postali načelniki, čeprav so bili še 'a rn Ze^en‘ in mlečnati. Ko so gospodarsko plat občine z združenimi mJ.”1* zafurali, so se z vsem svojim elanom vrgli na politiko. Po-"' so občinski sekretarji, saj so s svojo izobrazbo lahko najbolje
ovo
pre-
stali
• ^ fn . ~	oc rv/ c i ui ji, ouj	o jvvjv lAisvrutUk/ IUIUXV riujUL/lJc.
‘a. j ijiH članstvu, zakaj mora plačevati tako visoko članarino, bii^iki so morali na njihovem telesu odkriti kako hibo, da jim ni treba iti v vojsko, ker so bili nepogrešljiv kader. Modro so se fteU, strašno politično mlatili prazno slamo in obračali časopi:
iti s j Še
tnib hz,
sne
ned • ves čas Pa zvesto čuvali svojo pravo barvo. Ko bi morali ob ; etičnem doeodku nokaznti barvo so dobili strokovne nonndkp
trije
■ad-
irrid
žico aiji-iteH sem o m tod-isti, nim mo-VR
jn UTtcnem dogodku pokazati barvo, so dobili strokovne popadke p J6 zaposlili pri velikem podjetju, ki je izvažalo našo delovno silo jjf* severu. Končno so šli na Švabsko še sami, tja zvlekli tudi famili je, otroke pa dali v nemške šole. Enkrat ali dvakrat na p° so obiskali občinsko stanovanje v starem kraju in vse je bilo po opisih. Tu in tam so celo grozili, če jim je kak korajžen občinski je * rekel, naj bi stanovanje izpraznili za učiteljevo družino, ki se (tiskala v sobici brez lastnih sanitarij. Pravi strokovnjaki za nor-iffie iz naših ljudi in našega socializma so postali, povsod pa p'polna usta, kako je pri nas vse zafurano. tt„ °časi, počasi! Zakaj so se vam začele tresti roke, zakaj vam P e ta jo ustnice?
“kaj pa načenjaš tako žgočo snov! Strokovnjaki sem, stro-
učencev v takšnem smislu, da jim bo moč v prihodnje kar se da učinkovito pomagati. Dolgoročni program akcije vključuje zato predvsem tele naloge:
— Raziskati, kolikšna je pogostnost legastenije v SR Sloveniji.
— Ugotoviti razporejenost legastenije pri slovenskem šolarju (npr. z vidika zemljepisnega predela, spola, starosti itd.).
- Raziskati podobo legastenije v slovenskem jezikovnem prostoru (konkretni znaki legastenične motenosti so namreč v vsakem jeziku bolj ah manj drugačni).
— Izdelati instrumentarij za detekcijo, diagnostiko in korekcijo legastenikov oziroma njihovih motenj.
-- Usposobiti pedagoge, psihologe in druge (v okviru podiplomskih seminarjev, tečajev ipd.) za izvajanje detekcije, diagnostike in korekcije.
— Pripraviti prikladne organizacijske modele za izvajanje celotnega dela z legasteničnimi učenci.
Zaradi obsežnosti problematike je raziskava planirana za več let. Seveda bi bilo nesmotrno, če bi hoteli tako kompleksen in zahteven projekt izpeljati s stališča ene same vede ah stroke. Zato se trudim od vsega začetka, da bi bile v akcijo vključene vse pristojne stroke, zlasti še psihologija, pedagogika, specialna pedagogika in medicina, ter odgovorne službe. Z zadovoljstvom ugotavljam, da se glede tega že kažejo prvi uspehi. Naj omenim koristno sodelovanje Zavoda SRS za rehabilitacijo invalidov, ki raziskavo financira, je založnik gradiva za detekcijo, diagnostiko in korekcijo in organizira tečaje za usposobitev kadra. Nič manj
pomembna ni-vloga Zavoda za šolstvo SRS; le-ta skrbi za povezavo raziskovalnega teama s šolami, za organizacijo strokovnih posvetov in za druge operativne elemente akcije; poleg tega prispeva del finančnih sredstev.
Akdja že poteka. Ali lahko že poveste, kakšni so rezultati?
Raziskavo izvajamo že leto dni. Z njo smo zajeli vzorec 40 šol s 4.000 učenci. Čeprav je študija dolgoročna, že daje nekatere orientacijske rezultate. Vaše bralce bi utegnilo zanimati naslednje:
-	- Kaže, da je skoraj v vsa-
kem razredu osnovne šole kak legastenični učenec; v nekaterih razredih sta tudi po dva, trije. V nižjih razredih jih je več kot v višjih. V slovenski osnovni šoli je nad 220.000 učencev; med njimi je verjetno okoli 10.000 (ali 5 %) legastenikov. Vsako leto se med okoh 30.000 prvošolci vpiše v osnovno šolo najmanj 1600 legastenikov.
— Odkriva se nam tudi podoba legastenične motenosti v slovenskem jezikovnem prostoru. Vendar o tem vprašanju samo z nekaj besedami ni mogoče povedati ničesar.
Na osnovi rezultatov raziskave, pa tudi vzporedno s študijo, uresničujemo posamezne operativne naloge projekta.
— V eksperimentalni obliki so izdelana najnujnejša sredstva (standardni skupinski narek, individualni preizkus branja) za detekcijo in diagnostiko.
— Dotiskanih je 150 različnih obrazcev za korektivne vaje; še 120 jih je v pripravi.
— Izvedli smo prvi tečaj iz diagnostike in korekcije legastenije za okrog 70 psihologov, pedagogov, specialnih pedago-
kovnjaki tja, strokovnjaki na prvem koraku, strokovnjaki na zadnjem koraku. Mislimo, da bi morali nadeti ta zveneči naziv samo ljudem, ki so se tako ali drugače že izkazali na svojem področju dela.
Po vašem mnenju tudi prosvetarji nismo strokovnjaki za vzgojo in izobraževanje?
Daj no mir! Kje naj bi bili strokovnjaki, če nas večina niti na Sodobno pedagogiko ni naročena Na šolah jo preberejo redki ravnatelji in morda še ena, dve beli vrani, potem pa roma v dobro zaklenjeno omaro. So tudi šole, kjer je zaposlenih trideset, štirideset učiteljev, pa premorejo le enega Prosvetnega delavca. Poznamo prosvetarje strokovnjake, ki po opravljeni diplomi niso prebrali nobene leposlovne ali znanstvene knjige ali publikacije. Stop in Antena sta njihovo najljubše branje, da o stripih, ki jih v šoli vztrajno zaplenjajo, niti ne govorimo. Seveda, tudi izjeme so. So taki prosvetni delavci, ki so popolnoma predani svoji strokovni usposobljenosti, razmišljajo o novih metodah, ljubijo mlade ljudi, se izpopolnjujejo in podobno. Ko pa bi se na primer želeli vpisati po končani višji šoli še na drugo stopnjo pedagogike, so zavrnjeni, ker nimajo vseh žegnov, ki so si jih na tej fakulteti izmislili. Sploh pa bi se dalo o tej snovi še in še pripovedovati. Ne zameri nam, da smo malo zašli.
Nič hudega! Mislil sem vam pripovedovati...
Že vemo, kaj si mislil povedati. O tistem dekletu, kajne?
Da, o tistem dekletu!
Počakaj, pusti nas enkrat, da mi povemo:
Njen oče je bil pomembna osebnost. Strokovnjak za nekaj! Za kaj, živ krst ni vedel. Moral je pač biti, sicer ne bi bil na takem položaju. Hčerkica Rosita, kje je staknil to literarno ime, nihče ne ve, je bila že v zibelki zaznamovana, da bo strokovnjak iz ekonomije. Ko je končala prvi razred, je oče pripravil pojedino, ker je hčerkica napravila prvi resni korak med strokovnjake. Seveda, bila je odlična in tovarišica je dobila v dar zlato uro in izdatno večerjo. Tudi drugi razred je strokovnjaško izdelala, tovarišica pa je bila spet obdarjena in nasitena. V naslednjih razredih se je ob konferencah vedno govorilo: Veste, ta je pa od tega in tega! Prisotni pa: A tako! Oh, saj je pridna! Odlična učenka! Pri matematiki in fiziki sicer ni vse tako briljantno, a punca je nadarjena. Intelektualna družina in barvni televizor imajo! Jaz sem že bila enkrat pri njih! Čudovite kahlice imajo po tleh. Iz Italije, menda! Hihi, oče dobiva menda pornografske revije in filme prav iz Danske. Zato ima veliko prijateljev ob večerih. Ja, seveda, punca je odlična! Saj bi bil ogenj v strehi, če ne bi bila. Kdo se pa upa drezati v sršenje gnezdo, dragi moj!
V gimnaziji podobno! Tu in tam je spet zacvililo, a končno se je vse uredilo. Veste, šla bo po mojih stopinjah, je vsem trobil oče. Najbolj tečnemu profesorju iz matematike je nekako izvrtal stanovanje, lepo stanovanje, niša in velika soba tri krat pet. Kaj pa hoče še boljšega! Drugemu zopmežu fiziku je samo iz globoke dobrote prodal devize, kar se je pri oceni moralo poznati Vsak nov korak na poti k dipl oec. je bil obešen na veliki zvon in dobro zalit. Punca je bila na videz srečna, oče jo je postavljal v oltar, mati pa žegnala s francoskimi parfumi. Idila, ti rečemo, idila! Tu in tam je strokovnjaku za mlade duše, to je svojemu očetu, potožila, da je matematika prav nič ne zanima, a oče ji je strokovnjaško trdil, da se ji bo odprlo, Kaj, slikarstvo te zanima? Kaj takega! Ne, to pa že ne! V naši familiji smo vsi živeli pošteno, naša stara familija še ni rodila čudaka. Tb si kar lepo izbij iz glave! Le počakaj! Vse tiste drage knjige s pobožnimi abstraktnimi pildki bom dal že jutri pod ključ! Sc mo kvarijo te! Oh, ta mladina! Čisto napačno predstavo
PLESKAR (Dušan Mrakovič, osn. šola Nikola Teda, Novi Sad — Grafični bienale)
gov in učiteljev. Novembra letos bomo tečaj ponovih.
- Pripravljeni so prvi osnutki organizacijskih modelov za detekcijo, diagnostiko in korekcijo legastenije. Pri tem je poudarjeno teamsko delo psihologov, pedagogov oziroma specialnih pedagogov in zdravnikov, in to tako v šolah kakor tudi v ustreznih specializiranih strokovnih diagnostičnih in terapevtskih službah (npr. vzgojnih posvetovalnicah,
psihohigienskih centrih itd.).
- Celotni program akcije smo predstavili na letošnjem drugem posvetu slovenskih pedagogov na Bledu.
— Dovolite mi, da se na tem javnem mestu najtopleje zahvalim vsem učiteljem, kolegom psihologom in drugim, ki nadvse prizadevno sodelujejo v skupni akciji za pomoč legaste-ničnemu šolskemu otroku.
VIATOR
Učiteljevo priznanje velika nagrada
Na mnogih osnovnih šolah so svobodne dejavnosti zelo dobro uveljavljene. Pomembne so še posebno zato, ker so tudi del poklicnega usmerjanja mladine. Ob delu v krožkih se mladina uveljavlja^ in mnogokrat doseže uspehe. Če dobi zanje priznanje tudi pri učitelju ali ravnatelju, je to dogodek. Žal so taka priznanja redkost, v osnovni šoli Ljubjana-Polje pa so postala tradicija. Koliko pomenijo učencem, naj povedo besede osmošolca — modelarja jadrnic, ki je
lani končal osemletko: - Podelitev priznanj in nagrad, ki nam jih je ob koncu šolskega leta podelil tov. ravnatelj Žlajpah, so bila za nas enkraten, čudovit dogodek. Tov. ravnatelj nam je čestital in se zahvalil za naše sodelovanje pri izvenšol-skih dejavnostih. Marsikomu od nas je to priznanje utrdilo zaupanje v lastne sposobnosti in potrdilo vero, da bomo v življenju res nekaj dosegli.
BOŠTJAN NOVŠAK
ima o življenju. Če boš dobro končala gimnazijo, te bom poslal za dva meseca na počitnice v Ameriko. Amerika je zibelka dobrih ekonomistov. Kar lepo me ubogaj in dobro ti bo šlo. Kot ekonomistka boš lahko dobila kakega fejst dedca in to je važno za življenjsko srečo.
Včasih je Rosita zvečer posedala pred novimi oblekami in imela obraz v dlaneh. Oče in mati tega nista vedela niti slutila. To je bilo bolj interno držanje rok na obrazu. Ne za široke množice, ki so se zbirale ob večerih pri njih. Ob takih prilikah se jih je mnogo vrtelo okoli naše odlične punce. Mnogo se je kimalo in prerokovalo. Samo velike stvari in pomembni dogodki. Mnogo se je govorilo o mladih strokovnjakih. Razume se, predvsem o tistih iz boljših familij. Res je sicer, da so včasih dajale najboljše strokovnjake naše vasi, danes pa se je podeželje čisto izrodilo. Samo omejenci so še ostali na kmetijah, vse drugo je šlo v industrijo. Sicer pa, bodimo odkriti, se je govorilo in krohotalo, če bi bilo med kmeti kaj pametnih, ne bi dovolili, da smo z njimi počeli vsa ta svobodna leta tako kot svinja z mehom. Veste, zadnjič sem nekje v hribih govoril z enim in me je vprašal, če vojna še kar traja, ko kar naprej hodijo k njemu razni znanci izpred petindvajset let in odnašajo pridelke. Ho, ho, ta je pa res za luno...
Družba, poglejte, tole je pa namalala naša punca! Ali ni zanimivo? Kdo bi si mislil! Saj veste, laiko je v gimnaziji. Nekateri pišejo pesmice, naša se je vrgla na slikanje. A to mine. Kdo pa pri nas sploh lahko živi od slikanja? Rad bi ga poznal! In stanovanje ima gotovo popacano od vrha do tal. Mislim, da je slikar v hiši, prava kazen božja, hoho. ..
Postajam nervozen. Povejte mi že, no, kaj se je iz vsega tega izcimilo.
PUNCA JE UBOGALA OČETA
Po končani gimnaziji je šla študirat ekonomijo. Oče je potreboval naslednika in danes se pri nas že marsikateri položaj podeduje. Manire kraljevskih rodovin postajajo spet modeme, da o manirah raznih starih cesarstev sploh ne govorimo. Fakulteto je vzela dokaj resno, a je imela vseeno težave. Oče se je skušal vrteti nekaj okoli profesorjev, vendar zanj niso imeli posebnega razumevanja. Preveč študentov so imeli, zato si vsakega telefonskega namiga niso zapisali. V njenem indeksu pa je bilo vseeno nekaj milostnih šestič. Ko po petih letih še ni diplomirala, je oče strokovnjaško ugotovil: dolg študij — boljši strokovnjak! Rosita je imela še bolj pogosto dlani na obrazu in kolobarje okoli oče V mestu je spoznala tudi mladega slikarja, ki ji je bil všeč in prav nič podoben očetovim konceptom o teh ljudeh Doma ni črhnila besede o tem, se razume.
Po osmih letih se je vrnila domov. Oče je srenji objavil, da je bogatejša za novega strokovnjaka Novinarje je obvestil, da je podjetje na široko odprlo vrata mladim perspektivnim strokovnjakom. Rosita je čakalo ob očetovi pisarni oblazinjeno delovno mesto. V prvih dneh se je še nekako zamotila, s tednom pa se je sovraštvo do pisarniške krame še povečalo. Številka sem, številka tja, račun ven, račun noter, zapisnik tu, zapisnik tam, pravilnik na levo, pravilnik na desno. Njen slikar je dobil štipendijo za Pariz, ona pa tukaj. In vse življenje tukaj in vse življenje številke.
Le dva meseca je vzdržala, potem se je uničila Pomagal ji je vlak, ki je tulil skozi noč. Napisala je listek: Pred mano ni svetlega cilja V podjetju so šušljali: Taki strokovnjaki so pa redki. Ni jasno, kaj so s tem mislili.
Malo vam zamerim, ker me skoraj niste pustili govoriti.
LITERARNI KLUB PROSVETNIH DELAVCEV SR SRBIJE IN PROSVETNI PREGLED
razpisujeta
Literarni natečaj
za Zbornik literarnega ustvarjanja prosvetnih delavcev
Izvršni odbor Kluba pisateljev prosvetnih delavcev je sprejel v svoj letošnji načrt tudi izdajo ZBORNIKA NAJBOLJŠIH DEL PROSVETNIH DELAVCEV. V ZBORNIKU bodo natisnjene: pesmi, zgodbe, humoreske, kozerije ter odlomki iz dram in romanov. ZBORNIK bodo ilustrirali likovni pedagogi - prosvetni delavci.
POGOJI NATEČAJA:
1.	Sodelujejo lahko vsi zaposleni in upokojeni prosvetni delavci iz vse Jugoslavije.
2.	Natečaj razpisujemo za: kratke zgodbe, pesmi, humoreske, kozerije in odlomke iz dram in romanov.
3.	Prispevke pošiljajte v naslednjem obsegu: pesmi — od 5 do 10; zgodbe, kozerije, humoreske in dram&e tekste — največ tri prispevke do 5 tipkanih strani (tipkanih s presledkom). Dela, ki bodo imela večji obseg, ne pridejo v poštev za natečaj.
4.	Literarne prispevke pošljete lahko v kateremkoli jeziku narodov in narodnosti Jugoslavije. Če so prispevki pisani v slovenskem, makedonskem, albanskem in drugih narodnostnih jezikih, potem pošljite tudi prevod v srbskem ali hrvaškem jeziku. Dela bodo tiskana tako v originalu kot v prevodu.
5.	Na natečaj lahko pošljete neobjavljena in objavljena dela; podpisana naj bodo s polnim imenom in priimkom ter natančnim naslovom.
6.	Dela bo pregledovala in odbirala žirija, ki jo sestavljajo znani književniki.
7.	V ZBORNIKU bodo natisnjena vsa doslej nagrajena dela in tista, ki so jih avtorji — prosvetni delavci bradi na literarnih večerih leta 1970 in 1971 v Beogradu.
8.	Natečaj traja do letošnjega 25. novembra. Del, ki bodo prispela po tem datumu, ne bomo upoštevali.
9.	Prispevke pošljite na naslov: Redakcija lista „Prosvetni pregled" — BEOGRAD, Terazije 22 (pripišite oznako „ZA ZBORNIK").
ZBORNIK bosta izdala NIP „Grafos“ in novinarska hiša „Prosvetni pregled" od 22. januarja 1972. Obsegal bo 12 tiskanih pol (to je 192 strani)
Dela, objavljena v ZBORNIKU, ne bodo honorirana, toda vsak avtor, ki bo imel v njem svoj prispevek, bo brezplačno dobil en izvod.
IZVRŠNI ODBOR LITERARNEGA KLUBA PROSVETNIH DELAVCEV SR SRBIJE IN ..PROSVETNI PREGLED"
Razstava
v Jelovškov! galeriji
V prvi polovici letošnjega novembra smo obiskali V. skupno razstavo likovnih umetnikov-pedagogov občine Moste-Polje v Jelovškovi galeriji (nekdanja kapela) v gradu na Kodeljevem. Razstavo sta priredila komisija za likovno umetnost pri Zvezi kultumo-prosvetnih organizacij Slovenije in občinski svet Ljubljana Moste-Polje pod pokroviteljstvom predsednika občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje Poldeta Mačka. Razstavlja sedem likovnikov-pedagogov: Jože Centa, Mire Cetin, Andrej Herman, Slavko Hočevar, Aleks Horvat, Stane Kumar in Aladar Zahariaš. Med razstavljenimi eksponati si lahko ogledamo olja, gvaše, male plastike in marionete. Med olji zbujajo posebno pozornost dela akademskega slikarja-pedagoga Jožeta Cente. Njegovi olji ,JNoro plesišče“ in „Modri par“ delujeta prepričljivo in doživeto. Marionete Slavka Hočevarja nam spregovorijo v zanimivi in originalni govorici.
Razstavljalcem vse priznanje, še posebno priznanje pa občinskemu svetu Moste-Polje, ki je finančno podprl in pomagal urediti galerijo. Svet se tudi zavzema, da bi postal grad na Kodeljevem v prihodnosti kulturno središče, kjer bi se nenehno vrstile razstave, koncerti in recitali.
TEA DOMINKO
NAJVEČJI DOKUMENT NAŠE KULTURNE ZAVESTI
Izid stote knjige .^branih del slovenskih pesnikov in pisateljev" je bil za Državno založbo Slovenije pomemben dogodek. Direktor Ivan Bratko je naglasil, da je to njihova edina zbirka, ki izhaja že ves povojni čas (povprečno 4 knjige na leto). Od 18 klasikov slovenske umetniške besede jih je 10 že izšlo v celoti Predvidenih 30 nadaljnjih knjig; kolikor jih še manjka do sklepa prve zamisli, bi zajelo dela še ostalih avtorjev.
Kljub temu da so v zbirko vključeni res naši najboljši pesniki in pisatelji, knjige ne izhajajo v velikih nakladah (nihajo od 8.000 do
3.000	izvodov). Tako veže zbirka dokajšnja sredstva - a založba kljub temu redno izpolnjuje svoje obveznosti do avtorjev in kupcev.
Glavni urednik zbirke od začetka do danes — profesor dr. Anton Ocvirk - je dejal: ,JTi urejanju zbranih del smo želeli uvesti notranji vsebinski red. Prvo so pomembna besedila, nato obrobne stvaritve — na koncu pa opombe." Pod to skromno oznako „Opomb“se skrivajo pravzaprav samostojne razprave in komentarji o nekem delu, dobi ali ustvarjalcu: predstavljajo najizčrpnejši pregled določenega literarnega obdobja in dela
Stota knjiga zbirke je hkrati deseta knjiga zbranih del Ivana Cankarja. Uredil jo je Janko Kos, kot tudi ostale Cankarjeve knjige. (Skupno bo Cankarja 30 knjig.) Zbirka namreč veže v svojem dolgoletnem pripravljanju in izhajanju skupino samostojnih urednikov in komentatorjev posameznih pesnikov in pisateljev. Delo urednikov se prepleta in dopolnjuje v edinstveno celoto, ki predstavlja resničen dosežek Državne založbe Slovenije.
HLEV (Janez Stopar, osn. šola Kostanjevica — Grafični bienalel
PROSTOR NA SONCU ZA OTROŠKO USTVARJALNOST
Alojz Ravbar: »Zakaj je padla španska republika«
Razstava v Slovenskem šolsken1
muzeju
24. novembra ob 11. uri bodo v Slovenskem šolskem muj. odprli razstavo „Ob stoletnici Vrtca in Slovenskega učitelf Slovenski šolski muzej je to razstavo priredil v počasO' 100-letnice ustanovitve Slovenskega učiteljskega društva mladinske revije Vrtec ter slovenskih šolnikov Ivana LapajneW Ivana Tomšiča. Z razstavo želi opozoriti na čas, ko so posantf2 učitelji pri nas polagah trdne temelje ljudskemu izobraževanju.
Mladinski list Vrtec je začel izhajati 21 let potem, ko je po41 letih prenehal izhajati prvi slovenski mladinski Ust Vedež. Založi1! urednik in izdajatelj tega lista je bil od začetka leta 1871 pa smrti Ivan Tomšič, učitelj na vadnici v Ljubljani. Sam je v listu!J največ objavljal, prevajal in prirejal. Kljub katoliški usmerjenost -ponekod preveč vsiljivo poučni vsebini je bil Vrtec pomembe*1: ,. ™i svoj čas že zato, ker je bil vse do leta 1900 edini slovenski mla“.
Ko
obrai
form
tem t^ce Pora! jev, c so s 1 da b
ski list. Objavljal je številne zanimive prispevke s področja prh01
Ijivl not. W IZJO. v JLJUI	olvtuiiv ^0.110.1111 y v J^llOJLZ^ v 1W o pv»Mi vzv^ju.	»
slovja, ki so jih uporabljali tudi v šoli, pospeševal je sloveni’ v
glasbeno umetnost s tem, da je objavljal muzikalne priloge in spj ^leri budil številne znane slovenske nesnike in nisatelie. da so zt' ,,UClje
budil številne znane slovenske pesnike in pisatelje, da so
pisati za mladino. Med njimi so bili najpomembnejši: Fran Levsj; f^blj Oton Župančič, Josip Murn in Dragotin Kette. Poleg slik sode12 , Ja
st lily i
GRAFIČNI BIENALE JUGOSLOVANSKIH PIONIRJEV V KOSTANJEVICI NA KRKI
cev Vrtca in arhivskega gradiva o njem bodo prikazana na razs' tudi dela urednika Vrtca Ivana Tomšiča, ter slovenska mladii1- y §0' literatura pred izhajanjem Vrtca in po njegovem izhajanju. ,	^
Pedagoški list Slovenski učitelj je izhajal v Ljutomeru od 1(
1872 do 1877. Urejal in izdajal ga je učitelj Ivan Lapajne’. S ‘1 . reri časopisom je Lapajne ustregel vsem slovenskim naprednim v zb’ Ijem, kajti na področju šolstva je prav v tem obdobju nastop. setl politična in nacionalna diferenciacija. Z novim šolskim zakol14 zkč leta 1869 je upravljanje šole prevzela država. V zvezi s ten1 _ ^ P o nastopile spremembe, ki so pri klerikalno usmerjenih učiteljih f atlJa-vzročale številne kritike. Takratni pedagoški časopis Učiteljski j ^ai]a variš je prav zaradi svojega nasprotovanja „novi šoli" začel iw\ .eŠe Ijati naročnike med naprednimi učitelji, liberalni nemško usmeV y m<
‘ j
učitelji pa so ustanovih svoje društvo Krainische Lehrervereii* ena; začeli izdajati svoj list Laibacher Schulzeitung. Slovenski učitelj pm.
Kostanjevica se je letošnjega 30. oktobra odela v zastave, da bi proslavila še en velik uspeh - II. grafični bienale jugoslovanskih pionirjev. Tudi tokrat je upravičila svoj sloves majhnega kraja z veliko kulturno in umetniško tradicijo. Dosežen je še en uspeh, še en biser dodan v dragoceni ogrlici, ki jo je Kostanjevica poklonila vsej Sloveniji, vsej Jugoslaviji
. XVI. dolenjski kulturni festival in Gorjupova galerija sta priredila v Lamutovem salonu II. grafični bienale jugoslovanskih pionirjev pod pokroviteljstvom akademskega slikarja in grafika Franceta Miheliča. Praznik je bil čudovito ubrana slika: nekaj sto otroških oči, prisrčnih, toplih besed priznanja ob festivalni plamenici in zvoku fanfar.
Prisrčnim besedam organizatorja Lada Smrekarja - zahvalil se je vsem, ki so s svojim požrtvovalnim delom pomagali - so se pridružile še besede likovnega kritika in profesorja na akademiji Marjana Tršarja. Razstavo je odprl pokrovitelj te prireditve akademski slikar in grafik France Mihelič. Prisotnost našega priljubljenega grafika Božidarja Jakca je dala prazniku še svečanejši poudarek.
Razstava je bogata bera uspehov, potrdilo nagle likovne rasti najmlajših, prižnanje požrtvovalnosti in prizadevanju vseh organizacij, ki so tako skladno sodelovale. Posebna pohvala gre Občinski zvezi prijateljev mladine.
H. bienale je izredno uspel, saj je napredek od prejšnjega ogromen. Na razpis je bilo poslanih 1366 grafik iz 59 jugoslovanskih šol Strokovna žirija, ki jo sestavlja pet naših znanih akademskih slikarjev, likovnih kritikov in profesorjev, je za razstavo izbrala 138 eksponatov iz devetinštiridesetih šol. Pri tem je imela dokaj težko delo, saj je prejela veliko odličnih otroških stvaritev.
Gotovo je, da je bila otroškost pri izbiri vodilo - toda ne na račun kakovosti. Nad kakovostjo izdelkov smo v resnici presenečeni Otroška domiselnost, prepričljiva v svojem fantazijskem svetu in v svojem iskrenem odkrivanju resnice, nas začudi, preseneti in obtožuje. Koliko topline in čustev so znale pričarati otroške roke v tako zahtevno zvrst, kot je grafika!
Kaj nam je bilo najbolj všeč? Izdelki osnovnih šol Kostanjevica, Vič, Kamnica, osnovne šole Zlatar. V nedogled bi lahko naštevali
Priznati moramo, da smo dolgo hodili slepi mimo otroške ustvarjalnosti, da je veliko staršev povzročalo precej težav in da so v nekaterih šolah nemalokrat podcenjevali likovni pouk. Vse priznanje likovnim pedagogom, ki so v svoje delo vložili veliko truda, požrtvovalnosti in kar 7000 ur dela izven šole.
Vsakemu, ki je razstavo obiskal, ali pa vsaj slišal zanjo, mora biti jasno, da je ta velika manifestacija že zdavnaj prerasla zmogljivosti gostoljubne in požrtvovalne Kostanjevice. Omogočiti je treba tudi potreben denar in širšo družbeno podporo republike. Tehtnost te velike prireditve je zadostno jamstvo za prihodnost; obveznost družbe, da končno zagotovi otroškemu likovnemu ustvarjanju prostor na soncu.
Pomagajmo tem drobnim rokam, ki gradijo lepoto, da bodo z njo tudi nas notranje očistile, da bomo tudi mi postali mladi! Ogledu razstave je sledila uprizoritev Golieve igrice „Jurček“, ki nam ga je predstavilo slovensko narodno gledališče iz Maribora.
Prisrčen sprejem, ki ga je za razstavljavce in goste priredil predsednik skupščine občine Krško Jože Radej v dvorani restavracije „Pod Gorjanci", je sklenil, izredno uspelo prireditev.
TEA DOMINKO
s svojimi razpravami, članki in poročili z vseh področij šob1 eze utrjeval nacionalno zavest učiteljstva, pojasnjeval pomen n°’ p0v d; šolskih reform in skrbel za učiteljevo strokovno izpopolnjeval1! n°dnj. Poleg prikaza člankov iz Slovenskega učitelja, njegovih sodela''4 Jezal
in številnih del urednika Ivana Lapajneta bo prikazano tudi grad| bodo n mr«/pncW»m ii/MtfalicVATn flničt^ni P^UaartCTišlrprri Hn,ct\nl V l! PlV
o Slovenskem učiteljskem društvu, Pedagogiškem društvu v' škem, Zavezi učiteljskih društev ter ostala slovenska pedagoška F neba
sila.
bilo
Tatjana M ^sti
Scena iz ..Izgubljene princese"
»Ukradeni princ« in »Izgubljena princesa«^
^ zasl Njuči
5. novembra letos smo gledali v mladinskem gledališču rzvifolstvo, predstavo našega najboljšega mladinskega gledališča „Boško Seve iz Beograda. Odlični igralci sb nam v nabito polni dvorani pr/$T?b kc ozračje daljne Kitajske in njenega nekdanjega dvora v pravljici dvema naslovoma: Ukradeni princ in Izgubljena princesa. Zelo^ete: živeto predvajanje je v svoji prefinjenosti spominjalo na vejico Taljen toče kitajske breskve. Izstopale so vloge pripovedovalca (Bralci ot Vujovič), dekoraterja (Slobodan Slobodanovič), ribiča in	s
Odpotovali smo z otroki v svet pravljice, ki je tudi nam orfrrfibitraz tako približan, da postane naš.	'	^ča. ;
TEA DOM^otex
»Sorodnik Glo« in »Kapetan Snip«
I
Zavod Borec je natisnil zajetno zgodovinsko razpravo „Zakaj je padla španska republika". Avtor je posvetil knjigo vsem mrtvim in živim jugoslovanskim prostovoljcem, ki so sodelovali v španski revoluciji Čeprav je bilo o času španske republike in revolucionarjem boju napisanih že veliko knjig, pa je razprava A. Ravbarja precej več kot običajen prerez tragičnih dogodkov v Španiji. Kljub temu da se je avtor moral nasloniti na številne vire, dokumente, pa je ohranil živo pričevanje zgodovinskih dejstev ter ob vsej objektivnosti podal španske dogodke med leti 1936 in 1939 v jasno razpoznavni luči, brez zastiranj in olepševanj. Iz celotnega gradiva je razvidno, da španska državljanska vojna ni doživela poraza revolucionarnih sil zgolj zaradi fašistične intervencije, pač pa tudi zaradi mnogih notranjih vzrokov, ki so slabili moč in učinkovitost naprednih sil K zapletenemu položaju so pripomogli tudi specifični pogoji slabega gospodarskega stanja. V celomem prikazu gre za dokaj natančne pojave v celotnem razvoju republikanskega gibanja. Ravbarjeva zasluga je, da je znal strniti gradivo v vsakomur dostopno in zanimivo zgodovinsko podobo španske revolucije. Knjiga je opremljena s fotografskim dokumentarnim gradivom. Opremil jo je Matjaž Vipotnik, nagrajena pa je bila s Kajuhovo nagrado.
,,VPR
ypšči
(p°trdit,
j
Istega dne kot je uprizorilo beograjsko mladinsko gledališč Ukradeni princ in Izgubljena princesa, so nam izvrstni igr^], go/^,a! gledališke hiše predstavili tudi mladinsld igri: Sorodnik Glo petan Snip. Nepozabna igra Dobrile Matičeve (zviti Glo) .jde^L, dar ja Pavičeviča Longe (kapetan Snip) nam je razkrila nekaj tl\ no pfa človeških lastnosti, ki delajo naš vsakdan še težavnejši ij1'! gosp^ prijetnejši: navidezno sorodniško ljubeznivost, ki je v resnici vf	^
gokrat zahrbtna (Glo je neusmiljeno izkoriščevalen do dobrf % ^ pretirano zaupljivega sorodnika), izkoriščanje tistih, ki preveF Pog0jev jamejo. Avtor prida v igri še poučen napotek: če te obdo1’, ioi0^a krivde, reagiraj ostro, tako da bo tožnik imel občutek obdolR' _
Nič manj duhovita ali celo bolj ostra je bila satira o
V papirnatem jeziku razdaja Snip svojo bogato filo20rfhtp0
Snipu.
I
va;
tem, kako je treba, kaj naj bi, kako naj bi bilo, če bi bilo
rum rrianji®
rečega, zato pa razumnega, iznajdljivega in v miru razmišljal01 ‘ ^
vsem tem seveda ne stori ničesar. Ni kaj reči: nedvomno u--- , način reševanja. Zmaga je končno vendarle na strani manj F..
Pfafa (Branko Vujevič).
MARJANA
P0*
Podjetje za izdelavo šolskih reform
Ko delajo letos v Ameriki, Obračune in bilance šolskih re-0rm v minulem desetletju, po-' J Tv?1 ne	razočaranja.
docela jasno je, da so zanje jžflJ Porabili več kot bilijon dolar-pi1] Jev, dosti manj jasno pa je, kaj j tf ^o s tem dosegi. Mnogi menijo, isti' da bj ta cienar mnogo bolje iet>; obračati ameriški poslovni lii> Mje in da so se učitelji pri [roli em slabo odrezali. ei4 V novo desetletje stopajo sp0i ^noriške izobraževalne insti-začj |Jcije vseh stopenj malce za-;Vsti prbljene. Parola dneva in deset-idet’ jetja je namreč: „Accountabi-izst % in Education“. (Finančna iiT'1 ^govomost vzgojno izobraže-^nih ustanov.) , d l(l Ameriški biznis je postal po-S tf1 ?°ren na denarni veletok, ki se uči' Je zlival v šolstvo v preteklem stop aesetletju predvsem kot pomoč .0nc Občnim reformnim projektom e m' na področju vzgoje in izobraže-jih P Vanja. Dokaj velik del tega de-skit^a je poslovni svet tudi pre-izg6' stregel, tako da je predimenzio-aelfi ylrano razvil učno tehnologijo. reifl! ^endar se ni zadovoljil samo s dtelj1 J6!!!. Nekatere najnovejše po-šoK ameriških poslovnih kro-iiov gov dajejo slutiti, da si bo v pri-»vaJ, Podnje na tem področju od-rezal levji delež, šolnikom pa ,raflf bodo ostale le drobtinice.
v i, problem, ki ga j/ bilo SkaJ’treba rešiti biznismenbm, je Pbo vprašanje, kako v \šole Hoj fiesti podjetniško miselnost. jPialogo so deloma opravili' ne-in nehote šolniki sami. behaviorizem ima v ameriškem J°tstvu tako globoke korenine Pot malokje na svetu. Zato je Postalo zelo moderno učno-i^gojne smotre postaviti v be-avioristič no otipljivi obliki, ki p je odlikovala po tem, da je piogočala ,,objektivno“ merje-IP Z vsem zamotanim psiholo-|ko testnim instmmentarijem. ad tem pa ima absolutno ko-ando biznis.
V drugi fazi pa je bilo treba ajti pot, kako v šolski sistem plesti čisto poslovne institucije " z njimi poslovne odnose. Za-lsel, ki so jo uporabih, je raz-eroma preprosta. Dmžba (ali žava) je šolam dala pravico in Jon naložila dolžnost vzgajati in jzobraževati. Za to nalogo druž-a šolo financira. Zakaj pa ne bi a Sola del svojih pravic in .olžnosti delegirala nekomu hetjemu in z njim sklenila čisto Posloven dogovor, koliko mu " za opravljeno delo plačala. Z
bo
beskom, ki ga dobi od družbe t države) namreč svobodno -A {^Polaga. Tu je zdaj priložnost ^ zaslužek in torej mesto za
V^olstviteV P°^ovne8a sveta v
■ t' i^eve^a bi bilo težko, da bi ?r'^° a .komu poverila nalogo, da jicidijakom vcepi v srca (j/bežen do domovine. Tako za-i'rC0T ,v‘ien vzgojni smoter ni do-'Br^ otipljiv, da bi bflo v pri-BrK-1* sPora rnogoče zahtevati ^ (tetraž° gospodarskega so-ča- Zato je treba ta vzgojni
zreducirati na vrsto
znanj, veščin in odzivov v značilnih situacijah in tisti nabor potem krstiti za „ljubezen do domovine", če je to zaradi ekspeditivnosti prikladno. Behaviorizem je v načelu pripravljen to storiti za kakršen koli učni aH vzgojni smoter, čeprav priznava, da ta hip morda še ni sposoben tehniško tega opraviti za vsak primer. Potem je treba le še sestaviti baterijo testov, se dogovoriti, kakšen odziv šola zahteva od učencev in lahko se začno pogajanja s kontraktoijem.
Prav nič težko ni najti nalog, ki jih je šola več kot voljna odstopiti komu drugemu. Seveda vsakemu najprej pade na misel, da bi se šola nata način lahko znebila,,problematičnih" učencev. Pri tem gre tako za tiste, ki so vedenjsko problematični, kot za tiste, ki imajo učne težave, ki so hujše od poprečnih. Zares se je težnja po izločitvi problematičnih učencev na tak način tudi pojavila v ameriških šolah. Ker je bilo to le malce prehudo tudi za poprečnega Američana, so poslovne korporacije vgradile v sistem novo zvijačo, ki navidezno preprečuje dehumanizacijo vzgoje, hkrati pa odpre vsa pota do šol-niškega denarja.
Tako dopolnjeni sistem se imenuje Education Tumkey System. (Sistem vračila ključev.)
V tem sistemu šola lahko pod določenimi okoliščinami prepusti del svojih nalog s pogodbo privatnim družbam ah posameznikom, pri čemer pa naj bi celotna vzgojna politika morala ostati v rokah šole.
Da bi si šola zagotovila pravico voditi vzgojno in izobraževalno politiko, sestavi s pogodbenikom časovno omejen dogovor, ki mora vsebovati zlasti naslednje stvari:
1.	Učni načrt, ki mora biti izražen tako eksaktno, da kon-traktorju ne dopušča nobenih možnosti svojevoljnih interpretacij.
2.	Kvalifikacijske zahteve za učitelje. S tem naj bi si šolstvo zagotovilo, da ne Dr šolanje otrok prešlo v druge roke. Gre za nekako sindikalno zaščito učiteljskega stanu.
3.	Datum, ko dogovor ugasne: tumkey phase (faza vračila ključev). Dijaki se vrnejo spet na šolo, šola spet prevzema celotno odgovornost za njihovo vzgojo in izobraževanje — kon-traktor ji ie „vmil ključe".
Zgled: Če nekaj otrok na šoli pri bralnem preizkusu ne doseže predpisanih normativov, se šola dogovori s specializirano institucijo ali posameznikom, da jih z dopolnilnim poukom v dogovorjenem času nauči branja do takšne stopnje, kot jo določa pogodba. Če tak dopolnilni pouk ne uspe, šola ni dolžna plačati pogodbeniku za njegovo delo.
Tisti, ki so si tumkey sistem izmislili, se seveda ne potegu-
čela, ki velja za reševanje ladij: „No cure — no pay.“ (Če ni iz-
jejo predvsem za delo s,,problematično" mladino. Lotevajo se tudi tega. Pri tem se seveda lahko zgodi, da šola pogodbe podaljšuje, sklepa nove in podobno. Lahko se ji posreči, da svoje .probleme" za vedno zloži za primeren znesek na tuja ramena.
Poslovni ljudje okrog tum-key sistema trdijo, daje ta oblika kot nalašč primerna za produkcijo šolskih reform.
Razlogov za neuspešnost neke šolske reforme je mnogo. Lahko so finančni, zakonski, socialni, politični ali vzgojni. Ideja tumkey sistema pa je, da razvije take reformne programe, ki so v praksi uspešni in jih šolstvo tudi sprejme. Pri tem naj bi se šole glede pogodbenikov striktno držale Lloydovega na-evanje .“ (Če
boljšav, ni plačila).
Načela pogodbenih šolskih reform:
1.	Preizkus, da je pogodba koristna za šolo, je zahteva, da s pogodbo šola zadrži v svojih rokah šolsko politiko. Kontrola tega paje sklenitev povezav šole z zunanjimi sodelavci. Program mora torej v dogovorjenem roku priti v turnkey fazo.
2.	Kontrola uspešnosti turn-key faze je adaptiranje uspešnih novih načinov dela v vzgojno-izobraževalnem sistemu.
Ameriški šolniki tudi razmišljajo, da bi tumkey sistem uvedli v šolstvo brez vpletanja poslovnega sveta. Sodelavci v takem sistemu bi bili: širša družbena skupnost, starši, učitelji, kadrovske šole, učenci, upravljavci finančnih skladov, pedagoške inštitucije in izdelovalci učne tehnologije.
Glavna prednost turnkey sistema šolskih reform v obstoječem šolskem sistemu s privzet-kom Lloydovega načela glede plačevanja, paje zaščita porabnikov (šol) in financerjev pred preveč pogostimi in često neuspešnimi ter dragimi reformami in reformatorji.
JANEZ FERBAR
NOVO
V osnovni šoli „Jože Mo-škrič" v Ljubljani imajo nov način risalnice po zamisli njihovega likovnega pedagoga, akademskega slikarja Jožeta Cente.
Gre namreč za risalnico, v kateri so spremenili več let ustaljeno klasično razporeditev klopi v vrstah. Sedaj so klopi razporejene v krogu (kot v areni), na zidovih so v ozadju po vsej dolžini table. Novi način se v praksi zelo dobro obnese, tako pri likovnem kot pri tehničnem pouku. Učitelju omogoča boljši pregled, olajšano gibanje in lažji dostop do posameznega učenca.
T. D.
Osnovna šola Šmarje-Sap živi s svojim krajem
Šmarje-Sap je prijazen kraj, ki leži ob avto cesti Ljubljana-Zagreb, seveda mnogo bliže Ljubljani kot Zagrebu.
Žarišče kulturne dejavnosti v kraju je osnovna šola, ki ima častitljivo, toda še neraziskano zgodovino. Stoletja dolgo je delovala v vlažni stari zgradbi, od koder se je po ukinitvi občine preselila v občinsko stavbo, ki je tudi le za silo ustrezala novemu namenu. Pred enajstimi leti je zraslo novo poslopje, ki so si ga postavili Šmarčani skoraj čisto sami, šele v zadnji fazi je gradnjo prevzela občinska skupščina Grosuplje. Na novo šolo s svetlimi prostori in velikimi hodniki, ki se lepo vidi z avtomobilske ceste, so občani še vedno zelo ponosni
Šilce grenčice je prišlo, ko je šola že po nekaj letih zaradi reorganizacije šolskega omrežja v občini postala podružnična Večjega negodovanja sicer ni bilo, ker je še naprej ostala popolna osemletka in je bilo skupno pravzaprav le finančno poslovanje.,	^
Z razvojem šole sc je vedno bolj krepila in rasla pravzaprav nikoli do kraja odrinjena misel o ponovni osamosvojitvi šole, ki so jo tudi krajevne družbenopolitične organizacije in starši z vnemo podpirali Dolge ure so se vrstila posvetovanja učiteljev, da je ideja dobila izdelano podobo. Potreben je bil pristanek zavoda za prosvetnopedagoško službo in sveta centralne šole. Po vsem tem je prišlo do izvedbe referenduma v celotnem zavodu, ki je pokazal več kot zadovoljive rezultate za podružnično šolo Šmarje-Sap. Zadeva je bila tako zrela za občinsko skupščino Grosuplje, katere pristanek je za osamosvojitev potreben. Tu pa se je zataknilo. Za učitelje in za občane, ki so toliko truda vložili v zamotani proces, je boleče, da po štirih mesecih še niso dobili odgovora, kakršnegakoli že. Kje so vzroki? Najbrž pri denarju, kot vedno. Morda pa občinska skupščina čaka, da preteče šest mesecev, ko referendum ne bo več veljaven. .
Življenje in delo te Šole pa teče naprej z velikim elanom. Letos ob trideseti obletnici vstaje se hočejo še posebno potruditi. ,b	f/o. ~ i
Občani krajevne skupnosti so kljub izredni obremenitvi, ki jo imajo letos, ko še zbirajo samoprispevek za asfaltimnje ceste in ko so morali že plačati 500 din za priključek na avtomobilsko cesto, z veliko pripravljenostjo glasovali za samoprispevek za preureditev igrišča.
MIHAEL GLAVAN
STE ZE PORAVNALI NAROČNINO?
NAS PRAVNIK SVETUJE
■ ^ * *■
..VPRAŠANJE:	Občinska
[^čina Celje nam je zavrnila UŠČt\tJ?ditev statuta, ker določa %rakl:j>Q-statut poleg minimalnih po-
0	i«'	posebne pogoje za rav-
in ^ dolskega centra, in sicer ,aj tis' N*Metno vzgojnoizobraževal-
1	in jtn Pra^so ‘n dve leti prakse v icir^j^darstvu. Občinska skup-foref'n‘na zastopa stališče, da statut n,et i'1vsebovati še posebnih uo* dnf°/ev’ temveč le tiste, ki jih
nje°Ča	d L zakona o sred-
:apetŠ j, ^ šolstvu. Ker moramo o ./ofii0. l{J?tu Ponovno razpravljati, že-^ vaše pojasnilo.
akM
IjajO'
Šolski center za blagovni promet
jj^^GOVOR: Posebne pogoje P°samezno delovno mesto
določi delovna organizacija s splošnim aktom. Te pogoje določi tako, da ustrezajo delu na določenem delovnem mestu. Z določitvijo posebnih pogojev pa doseže delovna organizacija, da dobi na določeno delovno mesto delavca z ustrezno kvalifikacijo. 56. člen zakona o srednjem šolstvu določa osnovne pogoje, ki jih mora izpolnjevati ravnatelj šolskega centra, samoupravna pravica delovne organizacije pa je, da lahko predpiše tudi zahtevnejše pogoje in doseže tako boljšo kadrovsko zasedbo.
Obravnava statuta pred občinsko skupščino ima dvojni pomen. Predvsem gre za presojo zakonitosti statuta. Ta se na-
naša predvsem na to, ali je statut v skladu z zakonom in drugimi na zakonu temelječimi predpisi in če statut vsebuje vse, kar zahteva zakon. Na drugi strani pa gre zc ugotovitev smotrnosti oziroma ustreznosti določb statuta. Skupščina torej presoja, ali vsebuje statut najprimernejše rešitve določenih vprašanj in daje s tem v zvezi delovnim organizacijam ustrezna priporočila.
Občinska skupščina ne potrjuje statuta. Ce ugotovi, da statut ni v skladu z zakonom, mora zadržati njegovo izvršitev in začeti postopek za presojo zakonitosti pred pristojnim sodiščem. Če pa skupščina ugo-
tovi, da določena vprašanja niso rešena najustrezneje, da delovni organizaciji ustrezna priporočila. Vsekakor ni v interesu delovne skupnosti, da postavlja za določena delovna mesta pretirane pogoje in se na tak način zapira. Zato menimo, da je bilo priporočilo občinske skupščine, naj se zahtevajo za delovno mesto ravnatelja le z zakonom določeni pogoji, ustrezno. Dolžnost vaše delovne skupnosti pa je, da sedaj obravnava priporočilo občinske skupščine in zavzame določeno stališče. Sporno določilo ni v nasprotju z zakonom, zato je stvar vaše odločitve, ali boste priporočilo upoštevali.
T. ŠAREC
IZPRAŠEVANJE (Branko Poštuvan, osn. šola Martina Konšaka, Maribor-Tezno — Grafični bienale)
MILENA ŽAGAR
Letošnjega 29. septembra so pospremili na vojniško pokopališče Mileno Žagar, dolgoletno učiteljico in šolsko upraviteljico v Ljubečni Ljudem tega kraja je kar 25 let posvečala svoje požrtvovalno delo in ljubezen.
Milena Žagarjeva se je rodila leta 1888 v Žagi pri Bovcu v napredni družini Leta 1908 je pričela svoje učiteljevanje v Lokvi pri Sežani Po prvi svetovni vojni je pohitela na Koroško - na pomoč svojim rojakom. Službena pot jo je vodila v Leskovec pri Krškem in leta 1922 v Ljubečno pri Celju. Uveljavljala se je na prosvetno-kultumem področju, z delom in prisrčnim odnosom do ljudi pa se je zelo priljubila kmetom in delavcem svojega okoliša. Uveljavljala se je povsod, kjer je bilo potrebno: pri vodstvu gospodinjskega nadaljevalnega šolstva, Rdečem križu, v narodno-
obrambnih organizacijah in okrajnem učiteljskem društvu v Celju. Njen brat Stane Žagar, učitelj na Dobravi pri Bledu in član CK KPS, je leta 1940, ko je bil odpuščen iz službe, našel zatočišče prav pri njej in sestri Zori. Celotna Žagarjeva družina je zelo aktivno sodelovala in predano delala za našo stvar. Obe sestri je okupator odvedel v mariborske zapore in ju deponiral v Užiško Požega. Pridobili sta si zaupanje srbskega naroda in zvesto podpirali osvobodilno gibanje do končne zmage.
Leta 1945 se je Milena vrnila v domovino, kjer so jo domačini Ljubnega sprejeli z veliko ljubeznijo.
Milena Žagar je odšla. Za njo pa so ostali bogati sadovi njenih naporov. Še vedno živi njen svetli, zgledni lik Ijudsko-pro-svetne delavke.
F.R.
LETOS JE SLAVIL VISOKO OBLETNICO PRVI PETI LETNIK LJUBLJANSKEGA UČITELJIŠČA
Pogled na 40 Jernejevih let
Kot odrska zavesa se ni odstira pogled v dni, ko smo drug ob drugem rasli kot najstniki, romantično vzneseni, a vendar že brez iluzij zazrti v pogoje neusmiljene stvarnosti In čim trša je ta postajala v tisti mizerni šolski petletki, tembolj so brsteli lističi zorenja v soparno desetletje pred najokrutnejšim izpitom krvave katastrofe. Živo se spominjam, da smo imeli vsak dan polna usta prešernega petja, oči odprte za vse, kar je utripalo okoli nas, gotovo ne nazadnje spoznavno zazrte v idejna gibanja, noge pa polne neugnanega plesa.
Kljub temu da smo generacija zaznamovanih, ki je morala okusiti bedo prve in kri druge vojne, kljub temu da je bodljikavi in skopi ovsenjak našega detinstva moral dajati hrano usodnim odločitvam zadnjega zorenja, smo bili polni svetlobe in notranjega ognja
Imeli smo srečo, da smo bili deležni kratke, a zato tem dragocenejše vzgoje velikega učitelja, čigar večno veljavni etični lik prebujenega, širokega, a ne-servilnega, tedanjemu času prepotrebnega človeka smo ponesli vsak na svojo delovno ledino, kamor nas je pognala Sitarjevim, bosonoge in gladne otroke zgaranih Jernejev...
Naše poklicno delo, ujeto med mejnike usodno velikih gibanj in pretresov, ki so razredčila tudi mše vrste, pa je vzlic vsemu obrodilo izjemno vidne sadove ne glede na to, na kakšni ravni ali položaju, s kakšnihi potencialom zmnja in v kdkšnem družbenem okolju je kdo delal. Pred nami je žetev štiridesetih let, katere vrednosti
ne more spregledati oko še strožjega presojevalca. Ko smo delali, kjerkoli že je bila potrebna učiteljeva preudarna misel in delovm spodbudna, nismo preštevali opravljenih ur in nismo poznali zdaj tolikanj čaščene besede honorar, kajti „dobra beseda mm je šla v slast bolj od vina in hleba"
Zmšli smo se v obdobju, ko poteka poslednje dejanje naše poklicno življenjske drame. Še zadnja točka pozornosti in komedija bo končana... In zdi se mi, da je ta zadnja točka za-čudo podobm prvi Priče smo velikemu dogajanju v svetu in okrog nas: boju za notranjo podobo človeka prihodnosti, za ohranitev moralnoetičnega lika, ki nam je bil v zavesti pri oblikovanju mladega rodu, ali za njegovo razčlovečenje po filozofiji nihilističnega absurda
V tem burnem valovanju smo sicer tudi sami le val, a morda smem reči, da orientacijski val, ki zanesljivo sluti, ob katerih čereh si bo razkrajajoči se človek potrošniške družbe razbil glavo in bomo mogli ..besedo ČLOVEK najti le v kakem hudo starem slovarju, toda razlage zanjo ne bomo več razumeli. ..“ In „tako živimo od olupkov upanja in na upanje kupujemo življenje za sproti. .."
Preveč smo bili preizkušam v stiskah štiridesetih let, da bi mogli izžarevati v svoje družbeno okolje kaj drugega kot naravno veselje do življenja in optimistično vero v jutrišnji dan - to pa je tisti sad, ki nam je srečno dozorel v brazdah naših posevkov.
JANEZ LAMPIČ
O vnašanju obrambne tematike v druge predmete
Obrambna vzgoja naše mladine naj bi bila združen in enoten pedagoški proces. Temelj tega procesa bi morale biti osnove obrambne vzgoje: Mladi ljudje dobijo danes tako vzgojo v osnovni šoli pri predmetih, ki vsebujejo program obrambne vzgoje ali „Prve pomoči in zaščite", v srednji šoli pri obveznem predmetu ,,Obrambe in zaščite" ter na višjih in visokih šolah pri predavanjih iz „Osnov narodne obrambe". Vzporedno pa naj bi temeljila obrambna vzgoja tudi na celotni učni snovi, ki jo mladi sprejemajo pri drugih predmetih, obarvanih z obrambno-vzgojniml elementi. Sodobne obrambne vzgoje si ne moremo predstavljati tudi brez razvitih in aktivnih izvenšolskih dejavnosti, zlasti tistih, ki so pomembne za narodno obrambo. Ne smemo pozabiti, da v nekaterih drugih deželah, tudi tistih neuvrščenih, poznajo veliko obrambne vzgoje, pa vendar je ne občutijo kot nekaj vsiljivega in obveznega. Pri njih so večino obrambno-vzgojnih elementov vključili v izvenšolske dejavnosti, kjer mladi na poseben nevsiljiv način sprejemajo ista znanja kot pri nas v obvezni in dostikrat suhoparni obliki. Tako obhko obrambne vzgc je pa lahko izvajajo le pri tistih izvenšolskih aktivnostih, kjer imajo izdelane programe, dovolj materialnih sredstev in denarja ter odlične in predane mentorje.
Kdor bi o vnašanju obrambne tematike v druge- predmete na hitro sodil, bi postal prepričan, da predstavlja to le še dodatno obremenitev za prosvetne delavce ter nekaj, kar jim bo jemalo že tako skopo odmerjene učne ure. Tisti, ki temeljito premisli; pride prav do nasprotnega spoznanja. Vsak pedagog se zaveda, da ne more vsa leta predavati eno in isto učno enoto, ne da bi jo malce predrugačil, olepšal, skrajšal ali razširil in napravil zanimivejšo. Prav pri načrtnem vnašanju obrambne tematike v svoje učne ure lahko vsak pedagog z najmanjšo izgubo časa in velikim pedagoškim učinkom popestri svoje ure. Prepričan sem, da večina izkušenih in pravih pedagogov to že dela in tem pravzaprav
ne bom povedal nič novega. Rizum-Ijivo je, da so nekateri predmeti veliko bolj prikladni za tako vnašanje kot drugi, vendar z dobršno pedagoško vnemo in iznajdljivostjo opravimo to lahko prav pri vsaki učni uri ali predmetu. Dovolj je, če upoštevamo zamisel o splošnem ljudskem odporu, tradicije iz narodnoosvobodilne vojne, tehnične zanimivosti vojaške tehnike ter trenutne mednarodne razmere, pa bodo naše ure postale aktualnejše in privlačnejše za mlade, ki jih neprestano prežema kritični odnos do vsega, kar počno odrash. Nenehno prepletanje obrambno-vzgojnih elementov pri vzgojno-izobraževalnem delu v šoli predstavlja veliko in dostikrat odločilno pomoč pri razvijanju in krepitvi tiste domovinske vzgoje, ki je mladim danes tako potrebna. Učenec in dijak bosta pri em spoznala nujnost aktivnega odnosa slehernega državljana do obrambne problematike ter prizadevanja družbe samoupravljavcev, da bi obrambo obstoječega družbenega sistema postavila pred vse ostale dolžnosti in pravice. Prav tako bo spoznal, da obrambe ne predstavlja le množica oboroženih enot naše armade, partizanskih enot in teritorialcev, temveč tudi sleherni občan s svojimi dolžnostmi in pravicami ter mestom v sistemu vseljudske obrambe. Obrambno-vzgojni elementi, pojavljajoč se pri posameznih predmetih in učnih urah, mu bodo dali čutiti, da je armada z vso vojaško tehniko samo del obrambnih sredstev, ter da je za uspešno vodenje obrambne vojne treba poznati še mnogo drugih pomembnih dejavnikov, kot so npr. prehrana, zdravstvo, socialno delo in oblike pasivnega odpora.
Pedagoške in učne smotre moramo torej uskladiti tudi z obramb-no-vzgojnimi hotenji in vrednotami. Reforma slovenske šole naj bi pri razvoju pedagoškega in izobraževalnega dela upoštevala tudi te elemente, ki nedovmno dopolnjujejo vzgojno-izobraževalni proces v taki samoupravni družbi, kot je naša in dajejo naši šoli vseljudski in znanstveni pečat.
RUDOLF LIKAR
IŠČEMO!
Uredništvo PROSVETNEGA DELAVCA išče upokoje- j nega ali zaposlenega prosvetnega delavca (prosvetno delav- { ko), ki bi bila pripravljena za naš list nabirati oglase po usta- j novah in podjetjih.
Cim več bomo imeli oglasov, dlje nam ne bo treba dvigati | naročnine — kljub stalno naraščajočim cenam materialnih | stroškov kot ostalih storitev.
Iščemo propagandista
za naš Ust PROSVETNI DELAVEC!
Javite se osebno aU pismeno na naslov uredništva, Ljub- ■ Ijana, Poljanska 6.
Delovna skupnost OSNOVNE ŠOLE VAVTA VAS
razpisuje za nedoločen čas naslednja prosta delovna mesta:
—	učitelja za likovni in tehnični pouk
—	učitelja za glasbeni pouk
—	učitelja za telesno vzgojo — zaželena ženska
Pogoj: PRU ali P ZA VARSTVENI ODDELEK:
—	vzgojiteljico Pogoj: vzgojiteljica ali U
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta
Nova šola pri Gradu na Goričkem
Ob občinskem prazniku občine Murska Sobota — 17. oktobra — je bila pri Gradu na Goričkem odprta nova sodobna šola.
Staro šolsko poslopje, ki je bilo pred enainštiridesetimi leti adaptirano iz grajskih pritiklin, sploh ni bilo primemo za šolo. Zelja vaščanov teh krajev po novem šolskem poslopju je bila stara že več kot deset let.
Zahtevno delo je v letu dni opravilo splošno gradbeno pod-jietje Konstruktor iz Maribora.
Sola ima deset matičnih in tri posebne učilnice: za bio-logij o, fiziko in kemij o, likovni, glasbeni in tehnični pouk ter druge potrebne prostore. Centralna kurjava, ki je precej draga, je na gorilno olje. Žal je zaradi visoke cene (okrog 5 milijonov din) zmanjkalo denarja za telovadnico. Ta bi bila nujno
potrebna, ne le za šolarje, tem-' več tudi za športno dejavnost pošolske mladine. Mnogo mladih ljudi se namreč vrne pozimi s sezonskega dela iz tujine; tem je bilo doslej glavno shajališče
—	gostilna.
Občina Murska Sobota ima za urejanje materialnih pogojev šol veliko razumevanja, saj je bilo po vojni zgrajenih veliko novih šol. Upajmo, da bo sklep
-	NOBENE NOVE ŠOLE VEČ BREZ TELOVADNICE - čim-prej tudi uresničila. To pričakujejo naši učenci, učitelji in starši. Prostori, ki spadajo k telovadnici (slačilnice, umivalnice, kabinet za učitelja telesne vzgoje), so urejeni, zato bomo verjetno kmalu pričakali tudi telovadnico.
Pouk v novi šoli se bo pričel v prvi polovici novembra.
JANKO KONDRIC
SUSOLKA (Anica Žam, osn. šola Podbočje — Grafični bienale)
5. »ZBORNIK ZA HISTORIJU ŠKOLSTVA I PROSVJETE«
(Nadaljevanje z 2. strani)
rivoja Aksentijeviča, ki govori o organizaciji obiskov v muzejih in razstav, pa tudi o tem, kako lahko take obiske uspešno izkoristimo v vzgojno-izobraže-valne namene.
Na pomembno delo in bogato dejavnost naših šolskih muzejev opozarjajo zapisi v razdelku Iz dela šolskih muzejev: o dveh jubilejnih razstavah v Slovenskem šolskem muzeju (ob 70-letnici ustanovitve tega muzeja in ob 100-letnici uvedbe obveznega šolanja), o razstavi pedagoškega klasika J. H. Pesta-lozzija in o razstavi Prometna vzgoja v šolah. V Hrvatskem šol&em muzeju so predstavili življenje in delo Ericha Kaest-nerja in razstavo o napredni
srednješolski mladini na Hrvatskem (1918-1941), v beograjskem Pedagoškem muzeju pa razstavo o naprednem učiteljskem gibanju med dvema vojnama.
Obsežni zbornik (1969—70) je edina publikacija, ki podrobneje obravnava zgodovino jugoslovanskega šolstva in prosvete — zato bo v veliko pomoč vsakomur, ki se bo ukvarjal s proučevanjem tega področja. Lahko rečemo, da je ta publikacija odsev skladnega in uspešnega sodelovanja vseh treh jugoslovanskih šolskih muzejev. (Zbornik stane 5000 din, k njegovemu natisu pa je denarno pripomogel Zvezni svet za koordinacijo znanstvenih dejavnosti.)
MARJANA KUNEJ
Kinematografi prikazujejo
VOLK SIERA BLANCE je italijansko-španski western z melodramskim prizvokom. Nič posebnega.
mb.
TEROR IN STRAST je thril-ler ameriškega režiserja Curtisa Harringtona. Kljub temu da se po svojem zapletu nekoliko razločuje od ostalih tovrstnih filmov, je soliden. Njegova posebnost je lik predane kriminalke, ki jo je mojstrsko upodobila Simone Signoret. Videti je, kot da je film narejen zaradi nje in zanjo.
mb.
MLAD IN ZDRAV KOT ROŽA je film mladega srbskega debitanta Joče Jovanoviča, ki je zbudil pozornost predvsem na področju kratkega filma. To naj bi bil film o problemih mladih ljudi v naši domovini. Zanimivo je izhodišče. Družbena angažiranost, ki je smisel in pomen filma, deluje v kontekstu filma skonstruirano. Tako podana nam je tuja in nas ne prepriča. Privede nas celo v položaj, da zato, ker si želimo takih nemirnih in vznemirljivih filmov, ki bi priganjali mlado, staro ter srednjo generacijo na brezkompromisno soočenja z dejstvi našega vsakodnevnega življenja, skušamo iskati opra-
vičila za režiserjev postopek. To pa filmu nikakor ni v prid. Film je zelo zanimiv za razgovor v filmskih in drugih klubih.
mb.
DIŠAVE, ZLATO IN MIRA je najnovejši film hrvaškega režiserja Ante Babaje, ki je posnet po nagrajenem romanu Slobodana Novaka. S prav posebno senzibilnostjo seje posrečilo režiserju podati rafinirane odnose med osamelimi in zagrenjenimi ljudmi. Sestava filma je nekoliko nenavadna. Igralci, posebno Sven Lasta in Lwona Petri, pa so sugestivno podali vso tragiko, lepoto in zapletenost drobnih intimnih utrinkov med ljudmi, ki žive in vendar ne žive skupaj.
mb.
SMEŠNO DEKLE je ameriška barvna glasbena komedija, kjer igrata zanimiva igralca: Barbara Sireisand in lepotec Omar Sharif. Film naj bi prikazoval življenje resnično živeče slavne igralke Fanny Brice.
Ocena filma: zoprna, kičasta melodrama, ki je nastala v izživetem Hollywoodu. Škoda, da je igralski talent B. Streisand izrabljen za tako slab film.
nd.
NAIVNEŽ je francoski film, kjer igrata naša stara priljubljena komika Louis de Funes in Bourvil. Naivneža, ki ga hoče izkoristiti vodja prekupčevalske tolpe, agresivni Louis de Funes, igra Bourvil. Film je poln situacijske komike, grajene na invenciji. Prav zabaven je.
nd.
Pred 70 leti so na gimnazij1 v Kranju prvič zapeli » Gaudeamus...«
V zgodovini slovenskega srednjega šolstva pripada vidno tudi gimnaziji v Kranju, ki prav v teh dneh proslavlja 70-letnih prve velike mature.
Letošnjega oktobra bo minilo 161 let, ko je generalni guverner Ilirskih provinc maršal Marmont podpisal dekret o ustanovitvi gimnazije v Kranju. Tako je bilo v šolskem letu 1810/11 v dveh razredih na novo ustanovljene gimnazije v Kranju 49 učencev. Po požaru v Kranju maja 1811, ko je pogorelo tudi šolsko poslopje, in po reformi šolstva v Ilirskih provincah, je žal prenehala tudi komaj ustanovljena kranjska gimnazija.
Septembra 1861. leta je dobil Kranj klasično nižjo gimnazijo z nemškim učnim jezikom. Leta 1870 je bila šola preosnovana iz klasične z nemškim jezikom v realno s slovenskim učnim jezikom in je tako postala prva gimnazija s slovenskim učnim jezikom pri nas. Štiri leta pozneje je vlada gimnazijo ponovno ponemčila in jo pod izgovorom varčevanja poskušala celo odpraviti. In res, čez nekaj let na gimnaziji ni bilo več vpisa. V šolskem letu 1880/81 so ponovno vpisovali v prvi razred in v letu 1883/84 je šola zopet delala z vsemi štirimi razredi. Nekaj let pozneje je bila gimnazija z odlokom ukinjena in je s šolskim letom 1889/90 popolnoma prenehala.
Razumljivo je, da je bila ukinitev gimnazije za Kranj in vso Gorenjsko težak udarec. Prizadevanja za obnovitev gimnazije ter ustanovitev popolne so se pozneje še stopnjevala. Rezultat vseh teh prizadevanj, krajevnih in deželnih, političnih, prosvetnih in kulturnih dejavnikov je bil, da je deželno predsedstvo marca 1894 postavilo kranjski mestni občini pogoj, pod katerim bi bila c. kr. učna uprava pripravljena v Kranju ustanoviti popolno gimnazijo. Kranjska občina je sprejela obvezo, da bo zgradila novo šolsko poslopje, da bo poslopje vzdrževala ter skrbela za kurjavo. Na osnovi tega zagotovila kranjske občine, je bil julija 1894 podpisan akt o ustanovitvi popolne gimnazije v Kranju. Istega ieta je prosvetno ministrstvo določilo tudi šolski okoliš novi gimnaziji — celotno Gorenjsko z območjem Kamnika. V šolskem letu 1964/65 sta pričela z delom prva dva razreda,
šol*
vsako naslednje leto je imela razred več in tako je imela v ‘e 1900/1901 vseh osem razredov ri j pred sedemdesetimi leti - leta 1“ ' je prvih 23 maturantov opravilov liko maturo.
V	18. letih - do konca prve ^ tovne vojne je maturiralo na ^
380 maturantov, med katerim* / . bila ena sama ženska (leta 19*', ^ Število maturantov v teh letih se) ' gibalo od 10 leta 1912 do 33 ' | letu 1918.	j
V	štiriindvajsetih letih obdoWj predaprilske Jugoslavije je opra*^ maturo na kranjski gimnaziji 547 jakov. V tem času se je gibalo ^ vilo maturantov od 12 v letih D'] in 24 do 42 v letu 1939. V tem0] dobju je maturiralo tudi 95 žen-kar že predstavlja dobrih 17 %• i
Med nemško okupacijo sloveni gimnazija v Kranju ni delala. ŠtevilJ zavedni predvojni dijaki in Pl fesorji so na razne načine sodelovaj 1 v narodnoosvobodilnem gibarijiZol Gimnazijsko poslopje so Nemci P1]! 8, uredili v internat za nemške u^/sto Ijiščnike - le-te so Nemci pripel)*)':re( Koroške. Po vojni je bilo giiriC^ zijsko poslopje najprej zbirališče V zajete domobrance, pozneje pa m*' e' za repatriirance. Konec leta 194‘J*:0 bilo poslopje spet vrnjeno šolsh* eV;
Po vojni je skupaj z maturanti1 ^re( čajniki ter maturanti oddelkov ™j odrasle maturiralo na gimn^Ho , 1845 maturantov. V tem obdobju|gle(j bilo med maturanti že več kot ^Jvj^ žensk. Število maturantov se v . njih letih giblje okrog 100. iyaj.
V	sedemdesetih, letih je * kranjska gimnazija Gorenjski 'L naši širši skupnosti 2772 matu**1 c
tov, ki so se pozneje vključili v
flil \
različnejša področja družbenega Ijenja. Iz te množice skoraj treti Fpo sočev so izšli priznani znanstveflyOl! in umetniki, inženirji, ekonomgpgj ter pravniki, profesorji ter zd ravnijo j politiki, vojaki itd., ki so vsak j|a v svojem delovnem področju ter v^j^ ob svojem času, eden bolj ‘rija. manj pomagali oblikovati naš ožji", dP širši življenjski prostor ter dogo0, le v njem.	*
Z. pMbve
tioč
:
Svet delovne skupnosti DIJAŠKEGA DOMA V KRŠKEM razpisuje prosto delovno mesto
vzgojitelja ali vzgojiteljice za nedoločen čas. Nastop službe 1. decembra 1971.
Pogoj: profesor ali predmetni učitelj, lahko tudi začetnik Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
ZAVOD BOREC
IŠČE SODELAVCE, POVERJENIKE,
ki bi na svojem domačem območju pomagali razširjati dobro knjigo. Prosvetni delavci, upokojeni in aktivni, vabimo vas k sodelovanju!
Za pojasnila se obrnite na knjigotrški oddelek Zavoda BOREC v Ljubljani, Beethovnova 10. telefon 22-289.
DELOVNA SKUPNOST GLASBENE ŠOLE V MURSKI SOBOTI
razpisuje prosto delovno mesto
UČITELJA KITARE
s polnim delovnim časom za nedoločen čas, STU — (končana srednja glasbena šola, oddelek za kitaro)
Pri izbiri imajo prednost kandidati z opravljenim strokovnim izpitom.
Prošnje, kolkovane za 1 din, z dokazili o strokovni izobrazbi, pošljite delovni skupnosti Glasbene šole v Murski Soboti.
ŠPORTNI DAN MAČKOVSKIH ŠOLARJEV
razredov pa so se pomerili v ^
'Učenci mačkovske osnovne šole so imeli prvi športni dan v letošnjem šolskem letu. Tisti iz nižjih razredov so odšli na kratke izlete v naravo, učenci višjih
kometu. Pri pionirjih so zrntirj učenci 8. razreda, pri pionim
/■'i/'::-
pa so bile najboljše sedmošol^
VARSTVO ZA 52 VOZAČEV
V prvih novembrskih dneh so točišče v zadružnem do**1''	!
na osnovni šoli v Mačkovcih kjer se pod nadzorstvom 0 uvedli varstvo učencev-vozačev, žumega učitelja pripravljaj0 52 vozačev je sedaj našlo za- naslednji dan.

TUDI LETOS TEDEN STAREJŠIH OBČAN^
Svet za socialno varstvo pri
skupščini občine Murska Sobota bo tudi letos organiziral teden starejših občanov. Svečana akademija bo 20. novembra v Murski Soboti, udeležili pa se je bodo ostareli ob-
p° nekfid.
ii
čani iz vse občine vsake krajevne skupnosti. - ^ posamezne krajevne skup**0
bodo ob sodelovanju z o:
,sn°v'
:
?!
$
nimi šolami pripravile k ul m program in pogostitev. ^ ^ j