'Cena za izvod izven Slovenije: Hrvaška in BiH 200 DIN, Avstrija 35 ATS,, Nemčija 4 DEM, Švica 4 SFR, ZDA in Kanada 4 USD, Švedska 16 SEK, Avstralija 5 AUD, Italija 1.000 UT Celje - skladišče Per III 127/1992 5000000217,41 Izhaja vsako sredo. Glavni in odgovorni urednik Janez Sever. Izdaja PREŠE d.o.o. naslov redakcije PREŠE NOVA DOBA, Aškerčeva 15, 63000 Celje. Nenaročenih rokopisov ne vračamo, na neoodoisana oisma se ne oziramo. CENA 80 SIT SLOVENIJA, SREPA, 28. OKTOBER 1992 ŠT. 41, LETO XXVI LASTNINJENJE: SLOVENSKE PROVINCE VATIKANA TEHARJE: DOMOBRANCI SO POBIJALI PRED PARTIZANI ČRNA BORZA: ZAKAJ SLOVENIJA NE PRODAJA OROŽJA KRIMINAL: S ŠILOM NAD LJUBEZEN PRILOGA ZA BEGUNCE IZ BIH str. 23 SODSTVO: GRUBELIČ BO TOŽIL DRŽAVO bemti državo, ki ima takšne poslance ■ ■ ■ MODRE ČELADE V BIVŠI JUGOSLAVIJI - (24) PUČISTI Politika sveta do BiH je Se vedno nemoralna. Konvoji s pomočjo za ljudi, trpeče v vojni, vozijo in vozijo. Svet je očitno zadovoljen, če umirajo ljudje, ki vsaj lačni ne bi bili. V BiH imamo sicer že dve državi in Muslimane, ki so brez države, igrajo pa vlogo skupne države. Izetbegovič, ki decembra ne bo vnovič kandidiral, je že moral popustiti in se sprijazniti, da bo priSlo do etnične delitve. Ta pa je že opravljena, na Škodo Muslimanov. Začeli so Srbi, zdaj imajo svojo državo v državi Hrvati. Prav ti očitajo Ejubu Ganiču, da je p u čist. Očitno so podtikanja dovoljena, saj je znano, da so puč pripravili najprej Srbi, zatem pa Hrvati. HrvaSki predsednik, izvoljen v vodstvu BiH, je Stjepan Kljujič. Tega je nova država Herceg-Bosna (hrvaSka kakopak) že odpoklicala. Na njegovo mesto so postavili novinarja Mira Lasiča - kar brez volitev. Prvo besedo pa seveda ima Mate Bo-ban, ki ni zmagal na nobenih veljavnih volitvah. Hrvati najbrž ne vedo, da bodo morali priznati enake pravice kot svojim rojakom v BiH tudi Srbom na Hrvaškem, pa tudi Albancem na Kosovu, najbrž celo Albancem v Makedoniji. Ni treba biti posebej pronicljiv, da ugotoviš, kako Hrvati svojo miselnost uveljavljajo tudi v odnosih s Slovenijo. Nič čudnega ne bo, če bo svet moral, tako kot tudi proti Srbom zaradi njihove vloge v BiH, sprejeti ukrepe tudi proti HrvaSki zaradi njihove vloge v isti državi. Sanje ostajajo - HrvaSka do Drine. Muslimani so izigrani, igrajo lahko le na karto islamskih držav. Te so dovolj glasne. Zahtevajo orožje za brate v BiH, pripravljene so poslati svoje rojake. Srbi se muzajo, saj so jim Hrvati pomagali tako kot doslej Se nihče. Najbrž ste opazili, da Hrvati ne govorijo več o t. i. ZRJ. Seveda ne, saj se povsem resno dogovarjajo. Rezultati bodo prišli, tisti pravi, ko bodo vključili v pogovore Se Srbe KrajiSnike. Tega pa si Tudjman nikakor ne želi. Če bosta v HrvaSki dve krajini, v BiH 10 regij, koliko jih bo v Vojvodini, Sandžaku, na Kosovem, v Makedoniji ... A/e bodimo presenečeni, če bo Bosna kmalu dobila županije. Muslimani že vidijo, kam vse pelje. Tako ni čudno, če se s Hrvati, ki države BiH očitno ne priznavajo več, saj imajo svojo Herceg-Bosno, s Hrvati pogovarjajo že z orožjem. To je žalostno, saj se Hrvati z Muslimani niso spopadali Se iz časov turskega cesarstva. Avtoceste med Beogradom in Zagrebom niso odprli niti simbolično. Panič pač nima vpliva na KrajiSnike. Amerikanci obljubljajo, da bodo vojaSko Ščitili konvoje s človekoljubno pomočjo. To je možnost, ki bo svet prisilila, da bo proti Srbom uporabil orožje. Karadjič spet grozi z letalstvom. Miloševič je bil v svoji stranki edini kandidat in je zagotovo Se vedno "vožd" Številka ena. Pomladitev v njegovi stranki ni. Še vedno ni jasno, kako se bo končal spor med srbsko in "zvezno" policijo o stavbi v Beogradu. Velja pripomniti, da gre tudi za oddajanje objektov bivSe SFRJ v roke Srbije - za delitev teh zgradb pač ne bo. Čosič obiSče Italijo, menda je bolan. To je njegov prvi obisk v tujini, če odštejemo ženevske pogovore, ki so čisto nekaj drugega. UNPROFOR se želi odseliti iz Sarajeva. Je prenevarno. Panič bi rad že zdaj povezoval republike bivSe Jugoslavije, vsaj gospodarsko. Komisija OZN je že naSla grobnico v Vukovarju. Na OZN prihaja čedalje več pričevanj o zločinih. Miloševič in Panič pa se, vsak zase, "slikata" z ostanki JA. Komu bo ta pokorna? Zbiegnevv Kochanovvski VOLITVE 92: URADNO NAJ BI STALE DRŽAVO SAMO PET MILIJONOV MARK NASA DEMOKRACIJA JE DRAGA Volitve pred dvema letoma, referendum o neodvisnosti in letošnje volitve bodo stale mlado državo okrog 15 milijono mark. V to seveda ni vštet denar, ki po ga in ga bodo letos še več porabile stranke za svojo propagando in ga je po vsej verjetnosti prav toliko, kot ga da država za volitve. Gre torej za vsoto, ki ni tako majhna in je vsekakor prevelika za poslanski 'otroški vrtec’. Organizacija prvega kroga volitev za predsednika, državni zbor in državni svet bo predvidoma stala 277 milijonov tolarjev, morebitni drugi krog predsedniških volitev pa še 110 milijonov tolarjev. Prvi krog volitev pred dvema letoma je proračun stal 4,5 milijona mark, medtem ko so drugi krog pokrili iz občinskih proračunov. Gre za prve ocene stroškov organizacije letošnjih državnih volitev, ki je bila opravljena še preden je bil določen volilni sistem. Stroški zajemajo le delo volilnih: odborov, tiskanje 145 vrst različnih glasovnic v skupni nakladi več kot 5 milijonov primerkov, vsaka glasovnica mora biti spravljena v pet različnih ovojnic . . . Sodeč po okleščeni vsebini stroškov je moč soditi, da bodo volitve v decembru presegle predvideno ceno, nekaj manj kot pet milijonov mark. V to ceno je tokrat vštet tudi strošek objav v časopisju. Zanimivo je, da so za to objavo izbrani le štirji največji dnevniki, ki bi naj za volitve namenili po tri strani. Doslej je v državi registriranih nad sto različnih strank. Sodeč po kampanji, ki se niti ni še prav ogrela, je soditi, da se bo vsaka od teh stotih strank skušala prebiti na vrh, k oblasti. Pred dvema letoma je bilo strank petkrat manj in že takrat se je šušljalo, da so za volitve porabile na mijijone mark. Volilni rezultat izpred dveh let bi naj slonel tudi na denarju, saj je bil očitek, da so samo tri resnejše stranke imele denar za volilno kampanjo, šlo je za tri preoblikovane nekdanje uradne 'partije’, medtem ko bi naj ostale stranke dobile denar zvečine iz tujine. To seveda ne drži, saj je bilo očitno javno zbiranje denarja po podjetjih. Seveda ne gre omaloževati pomoči iz tujine, ki pa do vseh novonastalih strank ni bila enako radodarna. Zanimivo je, da stranke v vladi ali koaliciji in v opoziciji v javnosti ne ope- rirajo s številom svojega članstva. Zato tudi ni mogoče izračunati, koliko premoženja si posamezna stranka ustvari s članarino. Sodeč po številu članstva na najrazličnejših sestankih, shodih ali konvencijah bi bilo računati, da stranke s članarino ne morejo pokriti niti najosnovnejših stroškov organizacije in delovanja najožjega vodstva. Praksa pa to vsakodnevno zanika, saj so si posamezne stranke v dobrih dveh letih demokracije neznano kako nagrabile ogromno denarja in zavidljivo" premoženje. Medtem ko je moč slediti strankarskim veljakom na popotovanjih v tujini, ko gre za 'obiske dragih rojakov, ki žal morajo živeti ločeno od matice naroda’ in kjer se meri tudi mošnjiček, iz katerega bi naj priteklo vsaj nekaj denarja za dokončni obračun z 'rdečimi, ki so se spet zavihteli na oblast’, je jasno, da večidel denarja oboji zberejo doma, v izmozganem gospodarstvu. To potrjujejo tudi posamezni primeri, ki pridejo v javnost in ko nekdo nekomu dokaže, daje iz proračuna, sklada ali podjetja odmeril kakšen milijon za stranko. Seveda milijon v markah, kar šteje enako kot dolga varnost donatorja za njegov stolček. In ko na koncu tako po tesarsko preko palca te številke sešteješ ali množiš, ugotoviš, da je naša demokracija prekleto draga reč za to, da imaš parlament, ki bi naj bil šele 'mala' in niti ne 'osnovna šola’ demokracije. Potem je že vnaprej jasno, da tudi s temi volitvami, ki bi naj veljale novih pet milijonov mark, Sloveči ne bomo končali niti 'male šole’, kaj šele dobili poslance, ki bi v Ljubljano hodili na zasedanja, ne pa spat, pit in žret ali preganjat bab od Otočca do Bleda in Portoroža in za to dobili grofovske plače in še večje pen-zije. Tako nam vsake volitve požerejo eno novo, lepo, po evropsko opremljeno tovarno. Janez Sever MATI DRŽAVA, KJE JE OKROG SEDEMSTO SLOVENCEV V BOSNI KAKO DALEČ JE DOMOVINA Zdaj, ko je jasno, če je sploh še kaj v Bosni in Hercegovini jasno, da si bosta Srbija in Hrvaška to državo kar lepo razdelili in se tolče vseprek, je dostikrat do skrajnosti ogroženo življenje i okrog 750 Slovencev, državljanov Slovenije, ki so še v tej državi in se doslej niso mogli varno vrniti. Dr. Jože Pučnik je povedal, da bi za varen povratek poskrbelo zunanje ministrstvo s pomočjo Unproforja, Slovenija bi dala prevozna sredstva za prevoz do morja Glavni in odgovorni urednik: Janez Sever Uredniki: LucaS (fotografija), Anton Koritnik (svobodne aktivnosti), Zoran Vlajič (dopisništvo jj vse ilegalce izgnali, držav. Tako naj bi bilo Sprejem tega zakona je na poleg vseh legalno zapo- avstrijski politični sceni dvi-slenih tujcev v Avstriji gnjj veliko prahu. Politične še okoli 300.000 ilegal- stranke so se razdelile na za-nih delavcev.. Zato niti govornike tega zakona, ki ne čudi, da je 1. avgu- se zavzemajo za njegovo ri-sta letos avstrijski par la- gorozno izvajanje in na ti-ment sprejel zakon o tuj- ste, ki hočejo spoštovanje dejanskega stanja in ki želijo vrniti domov in od tam za-ilegalcem ponuditi možnost, prositi za dovoljenje za naseda legalizirajo svoje bivanje litev v Avstriji, v Avstriji. VPO, Avstrijska Ljudska Ta predlog pa je izzval stranka in njen voditelj vi- ostre reakcije celo pri vodji cekancler Gerhard Busek sta Svobodnjaške stranke Jorgu postala glavni zagovornik iz- Haiderju, ki "je ravno zagona vseh ilegalcev, saj srna- radi premehkega postopanja trata, da je Avstrija že z ilegalci nekoč že kritizi-iščrpala vse svoje možnošti ral Ljudsko stranko in nje-za sprejem ekonomskih be- nega voditelja Buseka. Hei-guncev. Ljudska stranka der smatra, da ne bi smeli izmeni, da bi se ilegalci morali gnati vsaj tistih ilegalcev, " i ki lahko dokažejo, da imajo delo in stanovanje. Helmut SchuRer, predsednik Caritasa, očita Ger-hardu Buseku, da razpihuje sovraštvo do tujcev in dodaja, da je žalostno, da takšni predlogi prihajajo ravno iz stranke, ki se smatra za nosilca državotvornost: in naj bi bila krščansko oren-tirana. Dunajski Župan Helmut Zilk je označil takšen predlog kot nepremišljen in diletantski, saj ga je moč izvajati samo s policijskimi ukrepi. Po njegovem mnenju se s problemom ilegalcev srečujejo vse razvite države, zato ni nič čudnega, da je tudi Avstrija obremenjena z njim. Zato bi morali sprejeti tiste, ki so pripravljeni legalizirati svoj status, vse, ki pa tega niso pripravljeni storiti, pa bi lahko država izgnala. “To ni zakon o izgonu tujcev, kot ga želijo nekateri prikazati, pač pa zakon, ki bo reguliral prebivanje tujcev v Avstriji”, trdi dr. Hubert Pirker, tiskovni predstavnik Ljudske stranke. “Tujci, ki imajo urejeno dokumentacijo, so lahko brez skrbi, kdor pa je nima, si jo mora v letu dni urediti”. Avstrijska Ljudska stranka zagovarja prihod samo potrebnih delavcev v okviru le- tnih kvot, v katere bi se lahko vključili tudi izgnani ilegalci, če bi v svoji državi vložili prošnjo. Namen tega zakona je tudi urediti neurejene in nehumane stanovanjske razmere delavcev na črno, ki največkrat prebivajo v barakah in drugih človeka nevrednih bivališčih. Zato predlagate- lji zakona trdijo, da je njegov namen tudi zaščita delavcev na črno, ki jih sedaj izrabljajo na najhujši možen način. Pomemben pogoj za pridobitev delovne vize je tudi ustrezno stanovanje, ki pa je za ilegalce pogosto tudi naj večja težava, saj si ga s svojimi majhnimi dohodki največkrat nikakor ne morejo privoščiti. Vsekakor se je Avstrija odločila, da bo tuje delavce, predvsem tiste brez vseh dovoljenj, v bodoče strožje nadzorovala - zato se je lov na ilegalce že pričel. Samo na Dunaju so poleti preverili 380 podjetij in v 245 našli skupaj 859 ilegalno zaposlenih delavcev. Pri naših za to zadolženih organih smo poizkušali zvedeti, koliko Slovencev je na legalnem in ilegalnem delu v Avstriji. Z Ministrstva za delo so nas napotili na Republiški zavod za zaposlovanje, kjer pa nam teh podatkov prav tako niso mogli posredovati, saj jih nimajo. Povedali so nam le, da organiziranega zaposlovanja v Avstriji ni več že od osamosvojitve dalje, novega sporazuma o zaposlovanju med Avstrijo in Slovenijo pa še niso sklenjenili. jv NOW t OOBfl 28. oktobra STRAN 4 EKSLUZIVNO: HRVAŠKA VLADA OBOROŽUJE ITALIJANSKO MAFIJO KANAL VODI SKOZI SLOVENIJO Za države, nastale na pokopališču SFRJ, še vedno velja embargo za trgovino z orožjem, ki pa ga prav nobena novorojenka že od samega začetka kaj prida ne upošteva. Trenutno na prednostni listi kršiteljev nedvomno izstopa Republika Hrvaška, ki je po tistem, ko je oborožila samo sebe, začela orožje več ali manj ilegalno izvažati. Najboljši kupec ni nihče drug kot italijanska mafija, ki pa orožja ne kupuje s profitnimi komercialnimi nameni, temveč za opremljanje lastnih vrst. Težko razumljivo, vendar resnično. Časopisna pogrevanja nedavne areta- bavljajo več ali manj ilegalno. V sloven-cije švercerja z večjo količino strelnega ski prohrvaško informirani javnosti je pri-orožja na slovensko - italijanski^ meji so šotno splošno prepričanje, da je ZRJ (beri ostala na površini stvari. Govori se o tr-' Srbija) tista, ki prednjači v nedovoljeni trgovanju z orožjem, ki naj bi ga vršila ita- govini. Res pa je, da je Srbiji po najncn lijanska mafija in drobni švercerji. če za- vejšem embargu preostal zelo ozek mane-devo razčlenimo, pa se izkaže, da za pre- verski prostor na tržišču orožja, ki teži v povedano dejavnostjo stoji več ali manj prvi vrsti preko Romunije v Rusijo. V vsa-hrvaška vlada in da so resnično vple- kem primeru pa se država opankov in teni tudi italijanski mafiozi, pa ne kot po- šubar pojavlja kot kupec, ne kot proda-sredniki, temveč kot kupci. jalec. * Italijanska mafija se najbrž nahaja v Republika Hrvaška je, kar se tiče pro-eni največjih kriz svoje zgodovine. Dej- daje orožja, neverjetno iznajdljiva, pod- stvo je, da je slabo oborožena. Za- jetna. Je v situaciji, da ima po velika n-sluge zato gredo predvsem italijanski po- ski h nakupih oborožitve za vojno s Srbijo liciji in strogim zahodnim normativom o dejanske viške takšnih in drugačnih no-prodaji orožje. Mafija se je tako obr- silcev smrti, največ seveda lahkih peho-nila na trenutno največji naravni arze- tnih. Ta trend se bo po prvih demobiliza-nal orožja - Balkan. cijah vojaških enot samo povečeval. So- V balkanskem konfliktu bruha smrt sednja država je z nedoumljivimi antipa-takšno in drugačno orožje, ki ga državp na- triotskimi potezami kovala dobičke že za časa najtežjega hamletovskega vprašanja za Hrvaško. Legalna stran rabote so bili davki, ki jih je vlada ne glede na to, od kod je orožje prišlo, z veseljem pobirala. Malce manj legalno je bilo početje podobno tistemu, ko je naša država podarila nekaj orožja hrvaški gardi, kije podarjene kalašnikove prodajala svojim gardistom za 340 DEM z izgovorom, da mora zbrati denar za nakup še več orožja. Vse niti prodaje orožja italijanski mafiji so v rokah hrvaškega HVO. Brez njegovega blagoslova ne zapusti ozemlja 'Lij ep e naše’ niti najnavadnejša frača. Težkoje trditi, da za vse to ve tudi predsednik Tudj-man. Najverjetneje pa je tudi v tem primeru tako, kot je pisalo na njegovem predvolilnem plakatu. Zagreb je zadržal image centra najnovejših nečednosti, kar je na Balkanskem prostoru v novejši zgodovini vedno tudi bil. Transakcije sklepajo v hotelu Holiday Inn, kjer hrvaška zasebna podjetja z blagoslovom hrvaške vlade dobivajo vnaprej zelene dolarje od italijanskih mafiozov. Malce manjši center za prodajo orožja muslimanskim dostojanstvenikom je nova džamija. Kanal orožne pošiljke za mafijo je standarden preko Slovenije v Trst. Orožje potuje iz Zagreba, kjer se nahaja tudi centralno skladišče, v zaplombiranih kontejnerjih, ki jih na mejah ne odpirajo. V kontejner, na katerem ponavadi piše, da preveža ‘poljopri-vredna dobra', gre nič več in nič manj kot 2600 kalašnikov s štirimi okvirji s skupaj 150 naboji. V kompletu pa, zanimivo, ni nožev 'bajonetov', ki jih prodajajo posebej. Najbrž so Hrvatje do Italijanov še manj radodarni kot do Muslimanov, ki jim zaračunavajo kalašnikove s tržno vrednostjo 260 dolarjev po 390 DEM. Posel je pač posel, ni prostora za sentimentalnosti. Na Hrvaškem ni nobene sentimentalnosti niti do Slovenije, ki jo želijo po večji ohladitvi meddržavnih odnosov zaplesti v afero z nedovoljeno prodajo orožja. Ne bomo presenečeni, če se bo v časopisju v prihodnje zopet pojavila kakšna novička o slovenskem švercerju, ki bo v avtomobilskem prtljažniku prevažal kanon. Če pa bomo vedeli, da je trgovina z orožjem organizirana na takšni ravni, ki ne dopušča primitivnih kiksov, se bomo lahko samo pomilovalno nasmehnili ... Franc Furland, foto LucaS Miloševič: "Kolega Franjo, rabil bi par vagonov kalašnikov”. Tudjman: “Jok, Slobo, vse sem prodal italijanski mafiji". Državljani Republike Slovenije lahko porečemo, da živimo v zelo čednostni državi. Slovenski državni vrh se doslej očitno ni vmešal v umazano trgovino z orožjem, česar ne moremo trditi za nekatere sosednje države. Je nevmešavanje Slovenije v najprofitnejši biznis, kjer se plačuje vnaprej z zelenimi dolarji, posledica goreče poštenosti ali nesposobnosti? Ob analizi dejanskega stanja stvari bi se dalo prej verjeti drugi varianti. Posebej glede na vedenje, da je politika kurba. V izdelanih švercerskih poteh, katerih zelo pomemben odsek pelje tudi čez slovensko ozemlje, se naši politikanti ali če hočete biznismeni s političnim pedigrejem nekako niso znašli, kar pa ne moremo poreči za nekatere kvazipodjetnike s smrtjo. Slovenija se nahaja na prostoru med Vzhodom in Zahodom, skozi katerega vodijo za preprodajalce z orožjem nepogrešljive trgovske poti. Skozi našo državo se vrši v glavnem tranzit z zaplombiranimi kamioni, ki jih ne smejo odpirati niti na mejah. V vsakem primeru ostaja državna blagajna kljub vsem vrednostim, ki se vozijo po slovenskih ce- stah, prazna. Zakaj? Možnih je najbrž več odgovorov. Če odmislimo moralnost, je nedvomno eden izmed njih dejstvo, da je Sloveniji ušel velik biznis iz rok predvsem zaradi prepočasnosti dojemanja grobega tržišča, katerega zelo pomemben del je povezan z orožjem. Po drugi strani pa so si zvite vrhuške sosednjih držav, ki se ne sramujejo umazanega posla, izbrale za žrtveno jagnje prav Slovenijo. Hrvaška, Avstrija in Madžarska pobirajo mastne zaslužke. Avstrijci jemljejo pošiljke orožja kot nekaj povsem običajnega in z njimi lastno pedantnostjo poberejo takse že na sami meji. Hrvatje so manj pedantni, so pa brez vsakršne moralne odgovornosti, saj se s prodajo orožja bavijo vsi od samega vrha nav- zdol. To pa ne pomeni, da Slovenci ne trgujejo (beri služijo) z orožjem. V Republiki Sloveniji je registriranih ducat privatnih podjetij, ki se ukvarjajo s tovrstno dejavnostjo. Uradno so seveda pod kon- trolo države, neuradno pa služijo s posredovanjem orožja. Če se obrnete na pravi naslov in ste polni denarja, lahko dvignete tudi pravi pravcati tank na me- stu, ki ste ga določili. Anci Solan ZAKAJ SLOVENIJA NE TRGUJE Z OROŽJEM ČEDNOST ALI NEUMNOST 5. STRAN 28. oktobra N0l%j)0Bfl BO DRŽAVA VATIKAN PRIKLJUČILA TRIGLAVSKI NARODNI PARK? TERITORIALCI PROTI GARDI Cerkveni apetiti ne poznajo meja. Po tistem, ko je bil lanskega januarju v slovenskem parlamentu sprejet okrnjeni 12. člen o denacionalizaciji, ki je določil vrnitev cerkvenega premoženja v naravi, se upravičeno pojavlja bojazen pred izgubo velikega dela slovenskega državnega ozemlja. Do tega bi prišlo z dejanskim vračanjem nepojmljivih 36 tisoč bivših cerkvenih gozdov, ki bi dobili novega lastnika v papeški državi Vatikan, lastniku vsega svetovnega cerkvenega premoženja. Z drugimi b^e-dami: slovenski kler je samo vatikanska izpostava, ki upravlja s papeško lastnino, škofje so papeški uradniki. Po pluralizaciji političnega življenja se je v Sloveniji dogodilo ogromno kardinalnih napak. Ena največjih je vsekakor pristajanje slovenskih (še vedno le) delegatov, da cerkvi vrnejo premoženje v naravi. Ta poteza je najbrž v največji meri rezultat protikomunističnega razpoloženja, ki je postavilo v prvi plan ljubezen do donedavnega največjega sovražnika - cerkve, nikakor pa ne kakšnega boga, lepo prosim. Pri vsej tej raboti pa so pozabili, da katoliška cerkev (ostale verske institucije v Sloveniji so povsem marginalne) v Sloveniji ni samostojna, da je samo vatikanska podložnica, ki je papežu odgovorna tako duhovno kakor tudi mate- rialno. Papeška državica je s svojim zanemarljivim ozemljem v Večnem mestu glede na svojo specifičnost ogromni lastnik svetovnega ozemlja, ne samo duš. če bi v svetu prišlo do vračanja vsega cerkvenega premoženja, ki si gaje v času fevdalizma na osnovi tedanjega prava pridobil največji fevdalec, kar je Rimskokatoliška cerkev nedvomno bila, bi prišlo do popolne restavracije fevdalizma. Moderne evropske države se tega zavedajo in si prizadevajo največ zemljišč, predvsem pogozdenih, zadržati v svoji lasti. Mogoče zato, ker so pametnejši zahodnjaški politiki, za razliko od slovenskih, nedvomno prečitali, tudi kakšen pasus iz Zako- Metropolit dr. Alojzij Šuštar je samo papežev upravnik nika cerkvenega prava, v katerem v peti knjigi o cerkvenem premoženju med drugim piše: 'Vse premoženje, ki pripada vesoljni Cerkvi, apostolskemu sedežu in drugim pravnim osebam v Cerkvi, sestavlja cerkveno premoženje ... Lastninsko pravico na premoženju ima, pod vrhovno oblastjo rim- skega papeža, pravna oseba, ki je premoženje zakonito pridobila . . . Rimski papež je po prvenstvu vodstva vrhovni upravitelj in oskrbnik vsega cerkvenega premoženja.’ Komentar ni potreben. Vse bi bilo dobro, če ■bi slovenski delegati sprejeli neokrnjeni predlog za- kona, ki je v nadaljevanju določal, da se 'v naravi vrnejo sakralni objekti in nepremičnine, ki jih potrebujejo za opravljanje Svoje verske dejavnosti’ in da ’se vrne le v obsegu, ki je upravičencem potreben kot gospodarska podlaga za opravljanje te dejavnosti.’ Brihtneži v parlamentu pa so sprejeli le prvi odstavek predloga zakona, ki glasi: Travica do vrni- tve premoženja gre cerkvam in drugim verskim skupnostim, njihovim ustanovam oz. redom, ki ob uveljavitvi tega zakona delujejo na območju republike Slovenije.’ Vatikan si lahko na osnovi takšnega zakona marsikaj obeta. Državica Vatikan bi se tako lahko povečala med drugim za 36.000 hektarjev gozdov, od katerih jih je kar 8271 v Zgornjesavinj-ski dolini. V igri je tudi celotni Triglavski narodni park in seveda nacionalni ponos Bled. Z vračanjem zemljišč po črki zakona bi postala cerkev (beri Vatikan) največji individualni lastnik v Sloveniji. Dejanski odnosi med Va- tikanom in cerkvami po svetu, nam lahko najenostavneje raztolmačijo tudi ločitev cerkve in države. Ne gre za nikakršno cerkveno popustljivost, temveč za neizpodbitno dejstvo, da celotna organizacija črnosuknja-rjev pripada drugi državi. Slovenski duhovniki so praktično državljani države Vatikan, le tehnično opravilo bi bilo, izdati jim vatikanske dokumente. Na vso srečo pa je podeljevanje slovenske zemlje tujcem v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije, ki v 68. členu določa: ’na ze- mljiščih tujci ne morejo dobiti lastninske pravice, razen z dedovanjem in ob pogoju vzajemnosti.’ Teoretično je mogoče z vsako pedjo 'vrnjenega’ cerkvenega zemljišča sprožiti ustavni spor. Navsezadnje v Triglavskem narodnem parku gnezd: Janša s svojimi teritorialci. Ker ga poznamo, vemo, da v bližnji prihodnosti na Pokljuki ne bo pisanih švicarskih gardistov, na žalost niti 'švicarskih turistov. Franc Furland BO VENDARLE ODKLENKALO CESTNIM LOBIJEM NAMESTO CEST - KONGRES Sredi preteklega tedna je na Bledu potekal prvi slovenski kongres o cestah in prometu, na katerem so med drugim predstavili tudi dolgo pričakovani in prepotrebni nacionalni program vzdrževanja in gradnje cestne infrastrukture. Program med drugim predvideva različna dela na okrog 5000 kilometrih različnih cest v Sloveniji, za kar naj bi potrebovali okrog 5,5 milijarde dolarjev. Program seveda časovno ni omejen, stvar razvojne strategije in denarne sposobnosti države je, da se odloči, v kakšnem obdobju ga bo uresničila. Nacionalni cestni program predvideva, da bomo zgradili in obnovili ceste tako, da bomo dosegli evropski nivo. Sploh je bilo na kongresu veliko slišati o Evropi in njenih cestah ter o tisti cesti, ki bo Slovenijo pripeljala v Evropo. O tej zadnji smo slišali bolj malo. Težko pa je verjeti, da bo Slovenija v Evropo sploh kdaj prišla, če bomo nadaljevali z vse bolj prisotno megalomanijo, ki se jo gredo novi oblastniki majhne in mlade slovenske države. Težko je reči, koliko je organizatorje - Družbo za raziskavo v cestni in prometni stroki Slovenije - omenjeni kongres stal, kar na pamet pa je mogoče reči, da ogromno. Da je .izdatno razvezalo mošnjiček tudi ministrstvo za promet in zveze in namesto za popravilo kakšnega cestnega odseka raje dado denar za kongres, pa je tudi jasno. Na Bledu se je zbralo preko 600 udeležencev kongresa, ki so dva dni prepričevali prepričane o prepričanem, saj nismo praktično slišali nič novega. Še tisto malo razpravljalcev, ki so bili drugačnega mnenja od famoznega cestnega lobija, so takoj napadli in utišali. Okrogle mize o nacionalnem programu se je udeležil tudi predstavnik ministrstva za finance Milan Jakše, ki je prisotne opozoril, da so prišli časi, ko bodo o cestnem denarju odločali tisti, ki ga dajo in ne tisti, ki ga dobijo za gradnjo in vzdrževanje cest. Velikim in monopolnim cestnim I •* ' podjetjem je tudi očital, da so bile ceste vedno vir dobrega zaslužka in da so se dragi devizni krediti nekontrolirano trošili. Spomnil jih je tudi, daje sedanja organiziranost posameznih prometnih panog za majhno slovensko državo prevelika in da bo treba misliti na reorganizacijo. Pa ne le tako, da bodo ponovno zmetali na cesto nekaj sto delavcev, ki še životarijo po teh podjetjih, ampak tudi tako, da bo kdo pogledal v takoime-novano nadgradnjo ali po domače administracijo. Sedanja uprava za ceste šteje namreč preko sto zaposlenih, za katere je znano, da prejemajo zelo lepe plače. Jakšeta so seveda takoj napadli in mu očitali, da vlada ne ve, kaj hoče, da bi rada v Evropo, kamor pa po naših cestah seveda ne more, in da se vlada ne zaveda, da je cestna infrastruktura osnova za razvoj države. Vlado je popljuval tudi socialdemokratski prvak Emil Milan Pintar, ki se nenadoma zelo spozna na ceste in med drugim povedal, da vlada vsakič, ko zmanjka denarja za plače učiteljev, pač vzame cestarjem in tako imajo učitelji plače, še naprej pa se vozimo po cestah, ki ponekod spominjajo na gozdne poti. Ob tem je zanimivo, da je skoraj ves cestni vrh v isti stranki in sicer v Pučnikovi socialdemokraciji. člani te stranke so tako minister za promet in zveze Marjan Krajnc kot tudi njegov namestnik Dušan Fatur in direktor Republiške uprave za ceste Andrej Levičnik. Se- veda ni članstvo v stranki nič slabega, dejstvo pa je, da ta stranka pred volitvami nima praktično ničesar pokazati, zato so očitno pote-bovali kongres. Glede na razsipnost, ki so si jo organizatorji privoščili, so verjetno hoteli pokazati, da bomo dobili tudi ceste čili pa so se držali pregovora - kamor je šel bik, naj gre še štrik. Organizatorjem kongresa so namreč pripravili zvečer tudi umetniški užitek v obliki koncerta Slovenskega kvinteta trobil. Vsa čast glasbenikom, ki so stoično prenesli dejstvo, da je publika, na čelu z ministrom Krajncem, ploskala po vsakem končanem stavku in ne tako kot je v navadi, ko se glasbenike nagradi z aplavzom šele na koncu skladbe. Sledil je šampanjec in nato povabilo na zastonj večerjo v hotelu Parku, reci in piši za vseh 600 in nekaj gostov. Sem so sodile tudi boljše polovice nekaterih gostov, novinarji , in še kdo bi se našel. Koliko stane takšna večerja v blejskem hotelu Park, si navadni smrtniki, ki se vozimo po razritem makadamu, kar težko predstavljamo. Če k temu prištejemo še dejstvo, , da so bili nekateri tako prvi kot drugi dan povabljeni na kosilo, ki ga je nekdo moral plačati, kar prav gotovo ni storil iz svojega žepa, bi bilo skoraj mogoče reči, da bi namesto potratnega in razsi- i pnega kongresa s tem denarjem lahko pričeli z delom na tisti cesti, ki so jo morali krajani Jurkloštra zapreti, da je Slovenija izvedela, da se nekateri vozijo celo po makadamu. Nihče ne misli, da Slovenija ne potrebuje strokovnih in drugih stanovskih srečanj, ostaja pa grenak priokus, da so nekateri po svojih apetitih že zdavnaj v Evropi, ljudstvo z dolgimi nosovi pa bo še naslednjih sto let poslušalo zgodbo o tem, kako za ceste ni denarja, da ne vemo, kaj bi radi, da bi eni radi videli vso Slovenijo prepredeno z avtocestami, drugi pa opozarjajo, da najprej asfaltirajmo vsaj tistih 460 kilometrov makadamskih cest, ki so nam še ostale, da ne bomo v mesta zbežali še tisti redki Slovenci, ki še vztrajamo po odročnih vaseh. Morda bi ti le koga povprašali, kdo je plačal potratni blejski kongres. Fani Golouh ' VU LKANIZ ACIJ A in AVTOPRALNICA nudi storitve z najbolj sodobnimi stroji ■■ Rosando PREVOLNIK Teharje, tel.: (063) 32-900 EKSKLUZIVNO: NOVA PRIČEVANJA O TABORIŠČU TEHARJE - UBIJALI SO TUDI PARTIZANE TUDI USTASKO-DOMOBRANSKO TABORIŠČE O Teh ar j ih pri Celju je bilo že veliko napisanega, v novejšem času največ o tem, kaj se je tam dogajalo po maju 1945, torej po koncu druge svetovne vojne. Kot kaže, pa je še precej nejasnosti, kaj je bilo na Te-harjih med letom 1941 in koncem vojne. Zbrali smo nekaj novih pričevanj, ki dajejo jasnejšo podobo. Seveda pa še naprej velja: prave resnice še ni in vprašanje je, kdaj bo prišla na dan. Prvi mrliči so bili Nemci, zatem Italijani, na koncu pa največ Slovenci. Obdobje po končani kapitulaciji Italije se je na Teharjih končevalo leto 1944, ko je bilo na koncu tega leta tam še nekaj italijanskih ujetnikov, ki so jih Nemci po kapitulaciji 1943 zaprli v to taborišče. Proti koncu 1944 se je začela selitev proti Avstriji. Nemci so se bali, da jim Italijani ne pobegnejo v partizane, ki so na tem področju že predstavljali resno silo od leta 1943. Italijanski ujetniki so delali nove barake, v taborišče pa so prihajale nemške vojaške enote, ki so jih premeščali s fronte na fronto. Prihajale so tudi enote s težko oborožitvijo. V taborišču so se počutili dokaj varne, saj je bilo dobro varovano. Ko je nekega dne partizanski kurir prišel preblizu taborišča, so se vsuli nanj številni streli. Le za las je ušel. Tudi domobranci ... Pred koncem vojne je bila v taborišču le straža. Aprila 1945 pa je spet oživelo, prihajale so okupatorske enote, ki so se umikale iz jugoslovanskega ozemlja. Te so bile precej nasilne, okoliškim ljudem so jemali, kar je šlo v usta ali po grlu. Najbolj nasilni so bili ustaši, ki so tudi požigali. Sredi Teharij so v prisotnosti nemškega častnika ubili dva kmeta. Na ta dogodek je spominjala tabla, ki je izginila neznano kam. Domačini so pred podivjano vojsko bežali v hribe in gozdove. Skupaj z ustaši so se v taborišču pojavili tudi domobranci oziroma belogardisti. Bili so bolj disciplinirani in so se predstavljali kot nemški zavezniki, ki imajo od njih številna pooblastila. Zapirali so ljudi, nekatere le zato, ker je na njihovi hiši bila napisana parola ali znak OF. Hoteli sojih zapreti v teharsko župnišče, pa domači župnik tega ni dopustil. Tako so jih zaprli v nek hlev, vendar so vsi s pomočjo domačinov ušli in zbežali v gozd. Prihod partizanov je ustaše in domobrance presenetil. Partizani, spočetka so bili le slovenski, so jih obkolili, napadli pa jih niso, ker so bili prešibki. Ko je prišla pomoč jugoslovanske armade, neka hrvaška enota, so se slovenski partizani umaknili. Hrvaška enota je ustaše, domobrance in par Nemcev po krajšem spopadu razorožila. Kaj se je zgodilo z njimi, je nejasno. No, sredi maja je taborišče dobilo drug namen. Zmagovalci so vanj vodili vrnjene domobrance iz Avstrije ...Ta del zgodovine je dobil več publicitete, še vedno pa tudi o njem ni vse jasno. Predvsem velja, da je večina taboriščnikov tod končala svoje življenje, vendar manjši del v taborišču, večina pa na območju občine Laško, Hrastnik ... Prvi mrliči Teharsko taborišče je nastalo leta 1941. Nemški okupatorji so “podržavili” precej zemlje in začeli graditi nekakšno okrevališče in prostor za vzgojo nemške mladine “Hitlerjugend”. Delali so zaporniki, ujetniki in celjski obrtniki. Mladi taboriščniki so imeli trdo vzgojo, veliko vaj z orožjem. V okolici so bili prava nadloga, ljudje so se jih bali. Delali so veliko škodo na poljih, v sadovnjakih. Ljudje se niso upali pritožiti, ker jih je čakala kazen, zapor ali izselitev. Zanimivo je, da taboriščnikov niso vpoklicali v vojsko, vsaj prva leta ne. V taborišče so prihajali tudi na počitek in zabavo. To so bili predvsem nižji funkcionarji nacistične stranke. Kraj je bil na lepem prostoru, obdan z gozdovi, zunaj mesta. Prirejali so prave orgije. Veseljačenje je odmevalo daleč po okolici. V letu 1942 so ustanovili na Teharjih prvi odbor OF. Ta je delal v globoki ilegali. S povezavo z drugimi odbori OF so sčasoma ojačali. V začetku leta 1943 so Nemci ujeli mladega fanta, ki je nosil neko pošto OF. K sreči ni bila pomembna. Fantje dobil, bilje še otrok, precej batin, vendar so ga Nemci izpustili. A to je bil dogodek, ki je Nemce pripravil do večje budnosti. Iz taborišča so hodili oboroženi, pošiljali so patrole. V tem času so začeli v taborišče voziti ranjene Nemce, tudi bolnike. Razširile so se govorice, da gre za duševne bolnike in spolno bolne. To sta bili bolezni, ki sta v Hitlerjevih časih pomenili razlog za zaničevanje. Civile so največkrat pobili, vojake pa izolirali, tako tudi na Teharjih. Povečali so barako za ambulanto, dodali novo zidano stranišče, dozidali nove stražarnice. Ko je eden lažjih bolnikov pobegnil, je skušal na polju posiliti neko žensko. Prijeli so ga in z njim zelo grobo ravnali. To je tudi čas, ko so začeli kopati prvi jarek, širok sprva dva metra. Vanj so pokopavali umrle taboriščnike. Delo je bilo težko, opravljali so ga pa zaporniki iz Starega piskra v Celju. Jarek je sproti zalivala voda, tako da so eni kopali, drugi pa metali z vedri vodo. V jarek so pokopali okoli dvajset umrlih Nemcev. Mnoge so sicer na skrivaj odpeljali sorodniki v Nemčijo ali v Avstrijo in jih pokopali doma kot padle na fronti. Italijanski ujetniki Po kapitulaciji Italije so v taborišče prihajali italijanski ujetniki. Gnali sojih kot živino - tako kot jugoslovanska vojska pozneje domobrance. S tovorne postaje Čret, kjer so jih sprejeli s palicami Hitlerjevi mladci, so jih gonili mimo Bežigrada po severni strani, da so se izognili Bukovžlaku. Zmerjali so jih z izdajalci. V tem času je bilo taborišče sicer že manjše, ker so se Nemci pripravljali, da bi taborišče zaprli. Ostala je samo glavna baraka, pa ambulanta, stranišča, stražarnice. V taborišče so pripeljali ogromno Italijanov. Prostora je bilo premalo, pa so ležali tudi po tleh, celo na prostem. Hrane je bilo malo, jesen mrzla. Bili so le navadni vojaki, le dva zdravnika sta jim bila za častnika. Taborišče so stražili Hitlerjevi mladinci, povišali so ograjo z bodečo žico. Slabo ravnanje, težko delo, mrzlo vreme, vlaga, so naredili svoje. Italijani so množično umirali. Mrtve so pokopavali najprej v jarek, v katerega so Spominsko obeležje Slovenija se je že odločila, da bo na Teharjih uredila spominski park. Dela tečejo, čeprav počasi. Območje taborišča, območje smrti še vedno skrunijo z odpadnimi snovmi. Nova pričevanja so zagotovo taka, da bi bilo prav, če bi se v spominskem parku poleg domobrancev oziroma belogardistov, ustašev, spomnili še Nemcev, Italijanov, tudi partizanov. Vsi so bili po svoje žrtev človeške nespameti, ležijo v močvirnatem predelu, zdaj močno nasutem. Teharje be bilo zagotovo v zgodovini Evrope, posebej Slovenije, kraj človeške zlobe. pred tem pokopavali nemške ranjence in bolnike, ki so umrli v taborišču. Do Božiča 1943 je bil jarek v dolžini 10 metrov poln. Zraven so začeli kopati novega. v Ob obisku nemškega funkcionarja so se razmere izboljšale. Hitlerjevo mladino so zamenjali nemški policisti, tudi upokojeni. Ti so dovolili, da so si ujetniki priskrbeli koruznico, iz odpadnega lesa, pločevine, sodov pa so delali manjše barake. Okoličani so Italija-nom precej pomagali, zlasti so jim dajali zdravila. Drugi jarek pa se je vseeno še podaljšal in po ocenah je v njem pokopanih najmanj dvesto italijanskih ujetnikov, po nekaterih pričevanjih celo štiristo, saj so mrtve Italijane v jarek nagnetli bolj kot poprej Nemce. Tako govore pričevanja ljudi, ki zvečine ne žele, da bi objavili njihova imena. Njihova pripoved zagotovo meče na dogodke novo, tudi drugačno luč. Morda se bo oglasil še kdo, ki bo kaj povedal. Vsekakor pa, naše - pa tudi tuje - zgodovinarje čaka še obilo dela. Tako zagotovo ni prav, če bi sedanja oblast dopustila, da resnice o Teharjih ne bi odkrili. Vso resnico, tisto med vojno, še zlasti pa takoj po njej! Resnica bo tudi tista, ki bo mrtve, ki ležijo na Teharjih, dokončno pokopala in jim privoščila miren počitek. Do nove človeške zlobe? Lepo bi bilo, če za večne čase. Z. Kochanovvski foto LucaS PETROL z vami na poti 7. STRAN 28. oktobra mn%30Bfl ODŠKODNINE ZA NEMŠKE VOJAKE IN PREKMURCE POD MADŽARSKO OKUPACIJO MILOŠČINA ZA TRPLJENJE Slovenska vlada je konCno ugotovila, da je pobuda za obravnavanje nasilno mobiliziranihj Slovencev v nemško vojsko v letih 1941 -1945 kot žrtev vojne povsem opravičena. Ta vprašanja v SFRJ niso bila rešena. V Sloveniji se je godila najočitnejša krivica mobilizirancem v nemško vojsko, ker se jim zaradi udeležbe v nemški vojski obdobje med 6. aprilom 1941 in 15. majem 1945 ni štelo v pokojninsko dobo. Pri uveljavljanju odškodninskih zahtevkov sta se pojavila dva nova elementa: združitev Nemčije in mednarodno priznanje Slovenije. Tak položaj omogoča Sloveniji začetek dialoga z Zvezno republiko Nemčijo za postopno obravnavanje in reševanje vseh odprtih vprašanj, izvirajočih iz drugega svetovnega vojaškega spopada. Poleg problemov, na katere opozarjajo Slovenci, mobilizirani v nemško vojsko, so odprta tudi številna druga vprašanja, ki imajo podlago za povračilo vojne škode iz druge svetovne vojne. Mednje sodijo odškodninski zahtevki vojnih ujetnikov, izgnancev, taboriščnikov, ukradenih otrok in drugih upravičencev. Vlada Republike Slovenije meni, da so izpolnjeni pogoji za postopen začetek reševanja odprtih vprašanj vojne odškodnine za vse tiste oblike vojne škode iz druge svetovne vojne, med katere sodijo nedvomno tudi odškodnine za različno škodo, ki so jo utrpeli v nemško vojsko mobilizirani Slovenci. V ta namen je oblikovana medresorska komisija, sestavljena iz predstavnikov pristojnih ministrstev in zainteresiranih organizacij, ki bo imela nalogo pripraviti strokovne podlage in dokumentacijo za sprejem potrebnih odločitev v zvezi z uveljavljanjem odškodnin. Najbolj pereče je vprašanje invalidnin mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko, ki so jih posamezniki že doslej uveljavljali pri nemških oblasteh, pri- znane pa so jim bile v manjših zneskih kot nemškim državljanom. Vlada Republike Slovenije si bo prizadeb-vala za izenačitev tovrstnih prejemkov z državljani ZRN. Okrog 2500 Prekmurcev iz soboške in lendavske občine pa je pred parim! dnevi vložilo zahtevke za enkratno vojno odškodnino, ki se opira na junija sprejet madžarski zakon o vojni odškodnini, veljaven tudi za tujce z območij, ki so bila med vojno pod madžarsko okupacijo. Po tem zakonu imajo pravico do enkratne vojne odškodnine vsi tisti, ki so bili med drugo svetovno vojno internirani v madžarskih taboriščih, blizu šeststo Lendavčanov je bilo v taborišču Sarvar, na prisilnem delu in v sovjetskem ujetništvu po 1. avgustu 1945. leta. Številni Prekmurci, ki so bili v madžartski vojski in so padli v sovjetsko ujetništvo, so se vrnili, če so se, eno do tri leta po končani vojni. Do denarja so upravičeni tudi zakonci prizadetih in v primeru, da so starši že mrtvi, tudi njihovi otroci. Višina odškodnine bo odvisna od tega, koliko časa je trajala internacija, prisilno delo ali ujetništvo. Madžari obljubljajo oškodovancem za vsak izgubljeni mesec v povprečju enajst tisoč forintov, vendar ne v gotovini, temveč v obliki gotovinskih čekov s katerimi bo menda mogoče na Madžarskem kupiti vse, razen novega osebnega avto- V CELJU VSE VEČ SOCIALNO OGROŽENIH GOLI V SEDLU Stiska socialno ogroženih je vedno večja, denarja, ki ga namenjata republika in občina v ta namen, pa je vedno manj. Število vlog za stalno in začasno pomoč se povečuje, letos so jih na celjskem Centru za socialno delo obravnavali 2341, kar predstavlja množico ljudi, ki se borijo za ljubi kruhek, ki še pred dobrim letom morda niso bili, kar so danes - socialni problem. Ker država ni dobrodelna ustanova, morajo na Centru izbrati najbolj ogrožene med ogroženimi in tako pomagajo le nekaterim. Zaostrujejo kriterije, znižujejo cenzus in umetno ustvarijo socialno sliko ogroženih, ki jo uspejo z razpoložljivimi sredstvi obvladovati. Cenzusi, po katerih se na Centru ravnajo, so naslednji: odraslim naj bi pripadlo 10.800 tolarjev, mladostnikom po osnovni šoli 8.800 tolarjev, osnovnošolcem 7.000 tolarjev in predšolskim otrokom 6.100 tolarjev. Mati s predšolskim otrokom lahko torej 'iztrži' 16.900 tolarjev, cenzus je dosežen in potemtakem nista socialno ogrožena! Direktor Centra za socialno delo Brane But pravi takole: "Po- trebe po naši pomoči so vedno večje, denarja je premalo. V Celju smo po sklepu Izvršnega sveta zaostrili kriterije dodeljevanja pomoči in sicer v smislu novega zakona o socialnem varstvu. Naše delo je bilo po preživelih merilih samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic vedno težje in prisiljeni smo se bili zateči k zaostrovanju kriterijev. Po novem zakonu pomeni cenzus ‘preživetje’, v prejšnjem sistemu je šlo za ‘doseganje dogovorjene ravni socialne varnosti’." S starimi ali novimi zakoni, položaj je kritičen. Država je postala malo manj sentimentalna, res je, v vseh režimih, bogatih in revnih državah, so prisotne so- cialne razlike, uboge pare, ki se trudijo obdržati glave na površju. Kaže, da se moramo tudi mi privajati na berače, na ostarele, ki brskajo po smetnjakih, na upadle in lačne obraze mimoidočih ali pa na mlade ljudi, ki prepevajo na ulici in nastavijo klobuk. Ker je nagon po samoohranitvi prevladujoč in je preživetje namen in Brane But, direktor celjskega Centra za socialno delo mobila. Doslej še nihče od Prekmur- dokumenti ali s pričami, katerih iz- cev ni prejel odškodninskega čeka, ne- jave morajo biti potrjene na sodišču, kaj pa jih je že dobilo odgovor, da jim je Vsem pa se zelo mudi, saj bo madžarski Madžarska priznala vojno odškodnino. odškodninski urad obravnaval samo ti-V upravnih službah soboške in len- ste vloge, ki jih bo dobil do 2. novem-davske občine, kjer ljudem pomagajo bra letos, pri izpolnjevanju obrazcev, originalnih madžarskih dokumentov, so te dni do- Očitno pa je, da Madžari niso pri-besedno zasuti z delom. Vsak dan se čakovali takšnega odziva Prekmurcev, tudi do dvesto ljudi zvrsti pred okenci To je razvidno tudi iz števila obraz- in potrpežljivo čaka na izpolnitev zah- cev, ki so jih poslali v Mursko So- tevka. Upravičenost do madžarskega boto in Lendavo, ki so kmalu pošli, denarja morajo dokazati z ustreznimi Mogoče načrtno ... cilj našega bivanja, bodo tudi ‘goli v sedlu' obstali. Zvesto jih bo spremljal zadnji vagon razvlečenega državnega vlaka -sociala. 10.800 tolarjev je mnogim edini vir preživetja, vsota, ki mesečno omogoča nakup mleka in kruha in pomeni: znajdi se. "Vloga socialne službe seje z leti bistveno spremenila. Število potreb je strahotno narastlo in tako se ukvarjamo predvsem z materialnimi pomočmi. Na ta račun trpijo druga področja našega dela, ki so še pred nekaj leti predstavljala devetdeset odstotkov dejavnosti. Vedeti moramo, da prinaša kritična materialna situacija še vrsto drugih problemov, napetost zaradi neurejenih razmer v družini narašča. Povprečna slovenska družina je še vedno nekoliko patriarhalna, ko ostane moški brez službe, je popolnoma degradiran in ženska je tista, ki prevzame vlogo glavnega hranilca družine. Vse se poruši," je razmišljal Brane But, ki se vendarle trudi, da bi na Centru delali dobro in olajšali vsakdanjik vsaj najbolj ogroženim. Samo mimogrede, morda bi tudi Center za socialno delo potreboval svoje socialne varuhe. Namreč, na panoju v sprejemni pisarni je obešen list papirja z mislijo: "Ko je Bog uzrl plače tukaj zaposlenih, se je obrnil vstran in bridko zajokal. Mojzes, Knjiga V., 3. poglavje." Stiska za zaprtimi vrati Ena izmed tistih, ki mora preživeti z 10.800 tolarji, je oslabela osemdesetletnica, naj ostane brez imena, ker svojih težav ne želi obešati na javni zvon. Je pretresljiva podoba življenjske stiske in starosti. Vrata odpre oblečena v spodnjo ma- jico z dolgimi rokavi in trenirko, redki sivi lasje ji neurejeno padajo po vratu, nekoliko se trese in velike zamegljene oči so objokane. “Živim, kakor morem, ne pomaga mi ne bog ne hudič. Bolna sem in stara, zato mi zmanjkuje moči. Želim pa si mir, samo mir. Od nikogar nič ne zahtevam." Je to pravljična podoba slovenske babice? Le ena med mnogimi zavoženimi usodami, ne po svoji krivdi. Socialnoskrbstvene pomoči so stalne ali enkratne in začasne. Kljub vsem zaostritvam število materialnih pomoči narašča. Stalne pomoči sofinancirane iz republiškega proračuna, upravičenci so ženske po šestdesetem letu starosti, moški po petinšestdesetem in mlajši, če so nesposobni za delo. V letošnjih prvih devetih mesecih je dobivalo stalno denarno pomoč 162 prejemnikov, kot edini vir preživljanja jo je sprejelo 65 ljudi, kot dopolnilni 105. Višina edinega vira preživljanja je 10.800 tolarjev oziroma razlika do te vsote. Začasne in enkratne pomoči so financirane iz občinskega proračuna, število prejemnikov začasnih pomoči je od januarja, ko sojih dodelili 250, do septembra narastlo na 326. Enkratnih denarnih pomoči pa dodelijo okoli 30 mesečno. V druge oblike enkratnih pomoči spadajo še pomoč za nabavo kurjave, za nabavo šolskih potrebščin, pomoč za letovanje otrok in navsezadnje tudi plačilo pogreba. Ksenija Lekič NOVPiDOBA 28. oktobra STRAN 8 17. STRAN 28. oktobra nov;*DOBA RES JE... - da je lepo, če se kdo bori proti knjigi s knjigo. Ciril Zlobec je zoper Janševe "Premike” napisal knjigo "Lepo je biti Slovenec, vendar ni lahko”. Ne bi bil naslov bolj pravšen, če bi se glasil "Težko je biti Slovenec, je pa lepo”? - da zna sosednji mogočnež Tudjman vse pojasniti, ne pove pa, zakaj v Pulju letališče ne dela. Navsezadnje Istra nikoli ni bila v vojni. Smo spet krivi Slovenci? - da nobene volitve niso poceni. Slovenske bodo veljale 270 milijonov tolarjev. (S tem denarjem bi rešili kar dvakrat problem zastarelih obsoteljskih železnic.) Če bo za predsednika drugi krog, kar je verjetno, bo treba odšteti še 110 milijonov tolarjev. Se splača, da bomo dobili predsednika, ki praktično ne bo odločal o ničemer in bo le predstavljal Slovenijo? - da so najlepšo Slovenko na Bledu zelo verjetno izbrali po načelu: zmaga naj največja. To je seveda stvar okusa. Manj okusno pa je, če TV Slovenija ob naši izbiri v špici vrti glasbo iz ameriške TV serije, če se na prizorišču kot glavni pokrovitelj sveti avstrijski Goesser in če poudarjamo, da gre za mis Slovenije. Ne bi veljalo, če bi rekli kar Mladenka 92? - da Cerkev vedno poudarja, kako je revna. Zdaj pa mimogrede ustanovi banko. Pri tem duhovniki, ki nimajo denarja, zlahka prispevajo po 20.000 DEM in postanejo delničarji. Čudna revščina. - da je jugovojska zapustila Prevlako. Ni pa res, da se je Ter it or it orialna obramba Republike Slovenije umaknila iz Triglavskega narodnega parka. KAJ POČNE VODSTSVO GP GROSUPLJE Z DELAVCI V SAMSKIH DOMOVIH SRAMOTA ZA SLOVENIJO O standardu delavcev z juga, ki delajo pri slovenskih gradbenih podjetjih in zvečine živijo v samskih domovih, že doslej nismo mogli pisati v superlativih. Sobica s tremi posteljami in omaro ter toaletnimi prostori, to je ves bivalni standard, ki so si ga lahko privoščili delavci z juga. Kako je v teh okoliščinah lahko potekalo njihovo zasebno življenje, kje so ga preživljali itd., smo doslej v glavnem lahko izvedeli iz časopisnih črnih kronik. Toda tako je bilo nekoč. V dobrih starih časih bi lahko rekli. Zdaj so časi krutejši ... Trgovsko podjetje d.o.o. Dobojska 16 (Hudinja), Celje tel.: tel: (063)38-011 tel.-fax.: (063) 31-193 Delovni čas od 7.00 do 15.00 ob sobotah - zaprto Se priporočamo! O tem nas je prepričal telefonski klic iz območnega sindikata v Ljubljani, ki nas je povabil, naj si ogledamo, kaj se dogaja v Samskih domovih Gradbenega podjetja Grosuplje na Topniški 33 v Ljubljani. In res, tam nas je čakal Jože Boben in nam predstavil predsednika sindikata GP Grosuplje Omerja Zu-lovica. In tu se začne mizerija neke družbe, ki si je osamosvojena, demokratična in suverena Slovenija sredi Evrope ne bi smela privoščiti. Skratka, v nastanitve--m domu na Topniški 33, kot ga imenujejo v GP Grosuplje, je grmelo. Delavci so z vibracijskimi stroji vrtali slovenj gradeč UKV 97.2 IN 88.9 MHz STEREO Omer Zulovič: »To, kar delajo z nami, ni človeško!« luknje v zidove, skozi katere naj bi speljali novo instalacijo, ki bi bodočim stanovalcem doma povečala standard. Sedanji stanovalci, se pravi delavci GP Grosuplje, zvečine iz Bosne in Hercegovine, so se prisiljeni na vrat na nos pobrati iz tega doma. Kako? Popolnoma preprosto: tisti, ki so slučajno v domu, morajo takoj pobrati svoje stvari in se preseliti na Vojkovo ali Linhartovo, kjer se jih bo nagnetlo .v sobah tudi po pet ali celo deset. Kdor je ta trenutek na delu v Rusiji ali Nemčiji ali celo na domači Pokljuki, tisti sploh ne bo vedel, da se mu je med delovno odsotnostjo spremenil naslov bivališča. Preprosto prinesejo v sobo odejo, jo razgrnejo pred omarico in zmečejo nanjo stvari teh nesrečnikov. Ko bodo ti delavci prišli spat, jim bo vratar povedal, da jih v zaklonišču čakajo njihove stvari ter da se je njihov naslov med njihovo odsotnostjo spremenil. Marjan Zaviršek, direktor podjetja Resta, katerega 100 - odstotni lastnik je GP Grosuplje in ki upravlja te domove (natančneje: jih je imelo v najemu), nam je pomolil pod nos Glasilo GP Grosuplje, iz katerega smo zvedeli, da je dom na Topniški GP Grosuplje oddalo v najem Ministrstvu za šolstvo. GP Grosuplje je dom, ki ga je imela doslej v najemu Resta, oddalo drugemu najemniku zaradi tega, ker da ni pokrila obratovalnih in fiksnih stroškov. Menda naj bi bila za to kriva prenizka najemnina in vse slabše zasedene zmogljivosti. No, kar zadeva najemnine, so stvari precej čudne, saj morajo stanovalci plačati 6270 tolarjev. Če to pomnožimo s tri, kolikor je postelj v sobi, kaj hitro lahko ugotovimo, da najemnina že ne more biti razlog za izgubo. Druga stvar pa je seveda zasedenost doma, ki se je s stopnjevanjem vojne v Bosni in Hercegovini vztrajno zmanjševala. Kakorkoli že, GP Grosuplje je za zdaj oddalo ta dom v najem Ministrstvu za šolstvo, ki naj bi ga po enem letu odkupilo, kar naj bi bila po mnenju vodilnih v Grosuplju najboljša rešitev. Tembolj, ker so si v GPG ”že pred časom zastavili cilj, da bodo denar, ki je naložen v nedonosne naložbe, kakršna je tudi delavski dom, rekapitalizirali.” Vodstvo ugotavlja, da mnogi nasprotujejo selitvi, ker je "bivalni standard v drugih dveh domovih nižji kot na Topniški, pa tudi zato, ker imajo dom za svojo lastnino, češ da je bil zgrajen iz sklada skupne porabe, in sicer iz dela, ki je bil namenjen za kredite...” Toda po mnenju vodstva v Grosuplju "vprašanje lastništva tudi v tem primeru ni tako preprosto, saj je treba upoštevati, da je bil sklad skupne porabe oblikovan iz dobička in ne iz plač delavcev, zato je dom last GPG.” Kakorkoli je že bilo, vodstvo GP Grosuplje lahko ima prav ali pa nima. Vsekakor pa je na dlani nekaj: tako kot delajo oni, se z ljudmi ne dela. Če se, ali vsaj v Grosuplju mislijo, da se lahko, potem naj javno pojasnijo, kako je mogoče živeti v še slabših bivalnih razmerah, kot so jih imeli delavci že sedaj na Topniški. Po našem mnenju bi moralo biti Slovenijo sram nad tem, kar z delavci GP Grosuplje počne njihovo vodstvo. S takšnimi standardi v odnosih do delavcev pa lahko o Evropi samo sanjamo in prosimo boga, da vanje ne vtakne nosa kakšna mednarodna humanitarna organizacija. j K 1' ’ RAZKRIZJE: MIR MRTVIM Božji hram Janeza Krstnika v Razkrižju: mežnarjeve race se veselo prepelljo v mlaki. (Foto: J. Furland) Normalni človek ne more verjeti, Razkrižanci pa še manj, da tako Cerkev kot država neprizadeto opazujeta razpihovanje verske in narodnostne nestrpnosti, ki jo neti trmasti cerkveni uradnik. Ali pa je župnik Stjepan Slaviček le nebogljeno orodje prenapete HDZ in peščice Hrvatov, ki hodijo v slovensko cerkev k hrvaški maši, da bi tako zadeva dobila neslutene politične razsežnosti. O sporu vernikov s Stjepa- rovali pred župnikom ali za-nom Slavičkom, župnikov barikadirali s kmetijskimi v Razkrižju, so že nekaj me- stroji, se izognili cerkvenim secev seznanjene tako cerk- obredom, vene kot slovenske državne Minulo nedeljsko dopold-oblasti. Gre za neverjetno iz- ne je Bernard Šajnovič vodil zivanje sicer mirnega občin- delegacijo vernikov, ki je nesiva ob hrvaški meji s tem, da zaželjenemu župniku izročila župnik na slovenski zemlji, zahtevo, naj se odpove cerk-v slovenski cerkvi mašuje venemu obredu v hrvaščini v hrvaščini, dasiravno ga več ob Dnevu mrtvih na tamkajš-kot polovica vernikov sploh njem pokopališču. Delegaci-ne - razume. Trmasti župnik ja je župniku izročila pismo, očitno ščiti prenapihnjene vendar je župnik delegacijo želje Hrvatov, da bi morebiti odpravil s trditvijo, da to od kdaj le dosegli spremembo njega zahtevajo - številni fari ržavne in narodnostne meje rani. ter tako kot pred desetletji Ob tem ne gre zanemariti, k Hrvaški priključili še Raz- da je po uradnih statističnih križje, kot so že nekaj vasi in podatkih v krajevni skupno-Štrigovo. sti Razkrižje le za pet in pol Župnikova vztrajnost pov- odstotka hrvaškega življa, da zroča v Razkrižju tolikšen pa župnikovo vztrajnost na nemir, da je pravi čudež, ka- 0ni strani državne meje ko še ni prišlo do česa hujše- povzdigujejo tako v sredstvih ga, če je za Cerkev lahko še obveščanja kot v vodstvih kaj hujšega kot to, da so ver- nekaterih strank na meji trez-niki pred župnikom zaklenili nega - kot žrtev in zato cerkev, jo s svojimi telesi va- z avreolo heroja. Prav neverjetno je, da je Cerkev dopustila razraščanje nestrpnosti, ki se je zdaj že razlezlo iz verskih v meddržavne okvire in se zna kaj kmalu sprevreči v nesluten razmah nestrpnosti med sicer do nedavnega povsem ljubeznivim občestvom. Zato gre to sramoto v enaki meri deliti tako cerkvi kot državi. I. R. ********************************* r^rs. BREZ DLAKE NA JEZIKU MinwiwilAweti*MrUKVsteneo 959MHz e ********************************* SERVIS IN TRGOVINA MARIBORSKA 2 E KONJ>CE tel. 063/755-207 IVAN HRIBERNIK AKCIJSKA PRODAJA BELE TEHNIKE IN AKUSTIKE MOŽNOST PLAČILA NA PET OBROKOV BREZ OBRESTI! PRI GOTOVINSKEM PLAČILU VELJAJO ŠE POSEBNE UGODNOSTI! V SLOVENSKIH KONJICAH SMO ODPRLI NOVO TRGOVINO Z AKUSTIKO BLAUPUNKT IN BOSCH! MOŽNOST NAJEMA KREDITA NA ENO LETO POD KREDITNIMI POGOJI! ZA VSE PROIZVODE, KUPLJENE PRI NAS, VELJA GARANCIJSKI ROK DVEHLET! DOSTAVA IN MONTAŽA BREZPLAČNI! VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA! NI RES... - da imajo cerkvene oblasti pravico do vračanja odvzetih zemljišč. Tudi zato, ker so iz tuje države - Vatikana. - da bo MIG-21, s katerim je hrvaški pilot pobegnil v Avstrijo, prvo slovensko vojaško letalo. Najbrž zato, ker bi se Hrvatom zmešalo od jeze. - da je minister za varstvo okolja Miha Jaz-binšek še vedno član stranke zelenih. Sedaj se je pridružil liberalnim demokratom. Tako ima LDS poleg svojega podjetniškega in ZSMS - jevskega krila tudi svojo zeleno frakcijo. - da Socialdemokratska stranka Slovenije ne bo imela svojega predsedniškega kandidata. Imela ga bo in sicer bo to France Tomšič, dosedaj zagnani sindikalist. Le kaj bomo s takšnim predsednikom, ki je prej organiziral štrajke? - da v Ljubljanski banki pod vodstvom Marka Voljča poteka sanacija. Res pa je, da poteka ogorčena medstrankarska borba za prevlado v njej. Zaenkrat naj bi bili v tej krvavi bitki najuspešnejši demokrati. - da se dandanes sodnikom dobro godi. Ker se jim godi slabo, kar 365 sodnikov Temel-njega sodišča Kranj zahteva odstop pravosodnega ministra Mihe Kozinca. Baje jih minister slabo plačuje. - da se v Sloveniji uresničuje zgodba o uspehu. Realistični dr. Aleksander Bajt, čigar ekonomske napovedi so se še skoraj vedno uresničile, je to frazo poimenoval precej drugače - bajka o uspehu. - da se časi ne spreminjajo. Da se spreminjajo in to korenito, je pokazal tudi obisk zadnjega cesarja na svetu (japonskega cesarja Akihita) v eni zadnjih komunističnih trdnjav Kitajski. Ja, kaj hočemo, tudi komunisti in cesarji niso več to, kar so bili. HUMORESKA NE RO GA ŠE ENKRAT ZAVEDEL Kje so tisti časi, ko je V. B. pod jablano na kmečki domačiji prebiral Karla Mar-xa. Njegov kolega partijski sekrtetar B. F. mu je svetoval Kapital. "Dobro si oglej tiste strani, ki govorijo o novo ustvarjeni vrednosti," mu je rekel. "Jaz sem jih temeljito preStudiral in moram ti priznati, da mi je zelo pomagalo. Prej sem imel hišo, zdaj sem kupil še eno veliko hišo, čemur se tudi lahko reče nova vrednost. " V. M. je poležaval pod jablano in listal po Kapitalu. Kmalu je prišel do nove vrednosti v obliki lepega kosa asfaltne ceste. Ko se je B. F. čez leta oglasil pri njem, je obstal pred zapornico s ključavnico. "Naprej pa ne," je zaklical V. M. s knjigo v roki in se zasmejal. "Ti pa ne boš eksploa tiral moje novo ustvarjene vrednosti." "No, vidiš," je rekel B. F. in stopil iz avta. "A vidiš, kako deluje Kapital? Ampak saj ne misliš resno?" "Popolnoma resno. Moram ti povedati, da jaz nisem več partijec, se pravi, prenovitelj. Tole ni kapital, ampak je katekizem. Bil sem zaveden. In ti, sekretar, si me zavedel, saj si vedel, da ob cerkvenih praznikih hodim k maši in jem po- tico. " "Kaj misliš, da je jaz nisem jedel?" je rekel B. F. in se zasmejal. "Mene je zavedel sam predsednik partije. Danes ga nočem več niti videti. Ampak kaj hočeš, priznaj, bila sva kader, naša človeka. Jaz te že ne bi predlagal za mojega naslednika, če ne bi bil ti naš človek." "O tem nočem nič slišati. Ne govori, prosim. Zakaj si pa ti zamenjal že več strank?" "A misliš, da bom spet tako dolgo v eni stranki? To pa ne, to bi bilo pogubno. Človek mora biti fleksibilen. Bi mi dvignil zapornico, saj sva prijatelja in bi se v hiši kaj pomenila?" "Nak, oprosti. Ti nočeš predsednika partije več videti, jaz nočem imeti nič več s teboj. Bi me rad spet zavedel? O, to ti pa ne bo uspelo. Prosim te, če obrneš in se odpe-Ijaš, ne bi rad, da bi kdo videl, da hodiš k meni, lahko bi si stvar narobe razložil." "Hočeš reči, bi mi lahko škodovalo?" je rekel B. F. “Ne tebi, meni," je rekel V. M. "Obema, obema," je dahnil moški v črnem, ko je prisopihal po hribu navzgor. A. Konica KVUE MINOGUE se prav dobro spominjamo iz nadaljevanke Sosedje, kjer je igrala s prav tako dobro znanim pevcem in igralcem Jasonom Donavanom. Po strmoglavih uspehih s pesmimi, kot so Lokomo-tion, so se ljudje začeli poglabljati v njeno osebno življenje in od nekod izbrskali teorijo o zmenkih s Princem, prav tako pevcem (precej živahnim).Če je to res ali ne, ne vemo. Kylie zanika, a govorice ostajajo. TV PROGRAM GLASBA LESTVICE STOPITE BLIŽE SLOVENSKI VOJAKI PRIREDITVE PO SLOVENIJI HOROSKOP . _ - i TA TEDEN NA TV ČETRTEK, 29. OKTOBRA FILMI V NOVEMBRU Filme znanih režiserjev in ustvarjalcev gledamo ob ponedeljkih na drugem TV programu. Novembra bodo na sporedu filmi ameriškega režiserja Ro-gerja Cormana. PROPAD HIŠE USHER (2.11.) je prva izmed osmih Cormanovih filmskih verzij - priredb del Edgarja Al-lana Poeja - po mnenju mnogih celo najboljša. Zadnjega iz rodbine Usher - nagnjenega k epilepsiji - pokoplje brat še živega. ZGODBE GROZE (9.11) Mozella, Črna mačka in Primer M. Vldemara so naslovi treh epizod Zgodb groze. V prvi umirajoče dekle odkrije mumificirano truplo matere, v drugi moški zazida drugega s svojo ženo zaradi ljubosumnosti, v tretji pa človek s hipnozo izziva stanja na meji s smrtjo. LIGEJIN GROB (16.11) 'Meje, ki ločijo življenje od smrti so skrivnostne nejasne. Kdo lahko reče, kje se ena konča in druga začne?’ Ta Poejeva misel je vodilo filma o navidez krhki Li-geji, ki po telesni smrti noče umreti. DIVJI ANGELI (23.11) so tolpa motoristov z znanini pol nacistično polre-ligiozno obarvanimi simboli, ki strašijo, vznemirjajo in terorizirajo kalifornijsko podeželje in mesta. TRI P (30.11.) je film o mladem reklamnem režiserju, kjer režiser skuša vizualizirati junakovo potovanje v svet halucinacij pod vplivom sintetičnega mamila LSD. FILM TEDNA LEO SONNYBOY (4.11.) je film priljubljenega švicarskega režiserja Rolfa Lyssyja, ki se zna z ironijo in humorjem lotiti perečih vsakdanjih problemov. Gre za poroko na papirju, s katero si tujec pridobi dovoljenje za bivanje v tuji državi. Vendar se stvari zapletejo, ko naj bi se od dekleta ločil, pa se je medtem do ušes vanjo zaljubil. DIE FLAMBIERTE FRAU (ŽENSKA V PLAMENIH, 11.11.) Junakinja filma, naveličana svojega buržoaznega življenja, med zabavo zapusti svojega dlakocepskega moža. Odloči se, da se bo preživljala kot prostitutka. FILOZOF (18.11.) je tridesetletnik, ki živi v svojem berlinskem stanovanju kot puščavanik - zgolj za modro-slovje. Ko za predstavitev svoje knjige kupuje novo obleko, spozna tri simpatične lastnice butika. Filozof odkrije trenutke ljubezni, one pa vrednote, ki jih do zdaj niso poznale. ZUCKERBABV (25.11.) Debeluška se zaljubi v mladega voznika motorja in uporabi vsa sredstva, da izve, kdo je, kje stanuje, da se mu približa in ga zapelje. TVS 2 PROPAD HIŠE USHER, ameriški barvni film, 1960-75 scenarij: Richard Matheson po zgodbi Edgarja Allana Poeja režija: Roger Corman v gl. vi.: Vincent priče, Myrna Fahey, Mark Da-mon, Harry Ellerbe Roger Corman, ob vsej množici filmov, pri katerih je sodeloval kot režiser ali producent, ne bi vzbudil tolikšne pozornosti, če se v določenem obdobju ne bi načrtno lotil filmske obdelave kratkih zgodb E.A. Poeja - Propad hiše Usher pa je prva v nizu. Ameriški pisatelj E.A. Poe - Prešernov sodobnik - je izrazit pesnik in pisatelj romantike, ki je zaradi bogastva idej in nenavadnih zgodb izzival filmske ustvarjalce že od, vsega začetka. Po njegovih so posneli več kot 80 filmov: črtica Propad hiše Usher je doživela šest filmskih priredb - Cormanova iz 1. 1960 je peta. Skupaj s stalnim scenaristom Richardom Mathesonom je Corman manj kot kvajset strani dolgo predlogo upodobil kot svojevstvno grozljivko, ki pa vendarle presega okvire zvrsti. Slovenija 1 10.00 Program za otroke, Jakec in čarobna lučka, ponovitev angleške risane nanizanke, Norčije v živalskenf vrtu 11.00 Šolska tv, Analitična mehanika, Angleščina - Follow me, Muzzy, angleščina za najmlajše 12.00 Poročila 14.50 Športna sreda, ponovitev 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Program za otroke, Ebba in Di-drik, švedska nadaljevanka, živ žav 18.28 Že veste..., svetovalno izobraževalna oddaja 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme, šport 20.05 Žarišče 20.35 Spominčice, posnetek koncerta Vlada Kreslina iz Maribora 21.40 Tednik 22.30 TV dnevnik 3, vreme, šport 22.55 Poslovna borza 23.10 Sova, Dragi John, a-me-ri-ška nanizanka, Večerna zarja, španska nadaljevanka Slovenija 2 18.00 Regionalni programi - Koper 19.00 Videolestvica 19.30 TV dnevnik Koper - Capodistria 20.00 Štiri v vrsto, tv igrica 20.30 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizanka 21.00 O raku, angleška poljudnoznanstvena serija 21.50 Umetniški večer, Povečava TV Koper 12.30 Prodaja po tv 13.00 Ryan - soap opera 13.20 Crime story - serijski film 14.10 Krik maščevanja - a-me-ri-ška kri- . 'iiiri minalka, 1954 . 15.30 Šok moderne umetnosti - a-me-ri-ška dokumentarna serija 16.00 Oresedici - tv novice 16.05 Čarobna svetilka - otroški program 17.00 Bersaglio - v študiju Tatiana Jura-tovec, ponovitev 17.40 Arhitektovi nasveti 18.00 Slovenska kronika, Studio 2 19.00 Vsedanes - tv dnevnik 19.30 Ryan - soap opera 19.55 Crime story - serijski film 20.45 Merdiani - aktualna tema 21.25 Dolgo iskanje - angleška dokumentarna serija 21.50 Vsedanes - tv dnevnik 22.00 Juke box - glasbena oddaja v živo HTV 1 7.00 Dobro jutro Hrvaška, Old Boy Ne-twork, humoristična serija 10.00 Poročila, TV šola 10.05 Oceani in kontinenti III 10.35 Spori in sledi, Mledski lev v Dalmaciji 11.05 TV leksikoni 1.15 Tuji jezik 11.30 Hrvaške zgodbe in novele za otroke in mladino 12.00 Točno opoldne, Poročila, Zapornik dvorca Zenda, serijski film 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Kitajska plaža 15.40 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo se hrvaško 16.35 Malavi-zija 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Znanost in mi 18.35 Santa Barbara 19.17 Risanka 19.30 Dnevnik 1, šport, vreme 20.05 Spekter 20.05 Zlate žice Slavonije 21.20 Dopoldnilo 21.30 Ekran brez okvirja 22.35 Dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Sanje brez meja 23.55 Poročila HTV 2 17.50 Skupna prizadevanja, britanski film, ponovitev 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Zvonili ste, milord?, humoristična serija 20.55 Kitajska plaža, serijski film 21.50 Moč in slava, športni dokumentarec 22.25 Metal - manija 23.25 Horo- skop PONEDELJEK, 2. NOVEMBRA NEDELJA, 1. NOVEMBRA Slovenija 1 9.15 Program za otroke, ponovitev, Živ žav, Ebba in Didrik, švedska nadaljevanka 10.35 Folklorna oddaja 11.05 Prehodi po stari Ljubljani, ponovitev 11.30 Obzorja duha 12.00 Poročila 12.05 Slovenski magazin 12.35 Vsi so venci veli, prekmurske narodne, ponovitev 13.05 Begunci, tu z nami 15.45 Maksim Gorki: Življenje Klima Sa-mgina, ruska nadaljevanka 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Amos, a-me-ri-ški film 18.50 TV mernik 19.05 Risanka 19.20 Slovenski loto 19.30 TV dnevnik 2, vreme, šport, zrcalo tedna 20.30 Zdravo 21.35 Življenske preiskušnje, angleška poljudnoznanstvena serija 22.25 TV dnevnik 3, vreme, šport 23.00 Sova, Brooklynski most, a-me-ri-ška nanizanka, Hannay, angleška nanizanka Slovenija 2 14.35 Sova, ponovitev 16.00 Športna nedelja 19.30 TV dnevnik 20.00 Druga godba, Calicanto, 1. del 20.30 TV prodaja nepremičnin 20.35 Beli ne poznajo smrti 21.05 Mladen Kerstner: Dirigenti in muzikanti, nadaljevanka HTV 22.00 Mali koncert - Kvartet Tartini F. Schubert: Smrt in deklica 22.30 Športni pregled TV Koper 12.30 Prodaja po TV 13.00 Horoskop, ponovitev 13.10 Ryan - soap opera 13.30 Istrska paberkovanja 14.15 Lenuha v Saint Tropezu - francoska komedija, 1985 15.45 čarobna svetilka - otroški program 16.30 Projekt NLP - a-me-ri-ška nanizanka 17.20 Stanje stvari, ponovitev 18.20 Meridiani - aktualna tema 19.00 Vsedanes - tv dnevnik 19.30 Ryan - soap opera 19.55 Zdravniki s krili - avstralski serijski film 20.45 Otroci raja - francoska drama, 1945 Žrebanje loto in Vsedanes - tv dnevnik 22.50 Zabavno glasbena oddaja HTV 1 8.25 Horoskop, ponovitev 8.30 Poročila 8.35 TV kolendar 8.45 Slika na sliko, ponovitev 9.30 Huckleberry Finn in prijatelji, ponovitev 10.00 Poročila 10.05 Hišni ljubljenčki 10.30 Nedeljsko življenje 11.30 Oddaja narodne glasbe 12.00 Poročila 12.05 Plodovi zemlje 13.00 Mir in dobrina 13.30 Točkica in zajček, avstralski film za otroke in mladino 14.45 Opera Box 15.15 Nicholas Nickleby, britanski film 17.00 Mirogoj: Na dan mrtvih, prenos 18.30 Stalna sestava, dokumentarna oddaja 19.00 Risanka 19.15 TV fortuna 19.30 Dnevnik 1, šport, vreme 20.05 Begovič, dramska serija 21.00 Koncert iz cerkve sv. Ivan v Rimu, posnetek 22.00 Sto helebard za očeta, dokumentarni film 22.35 Dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Sanje brez meja 23.55 Poročila HTV 2 17.10 Gillette - šport 17.40 Zadar : košarka - Prvenstvo Hrvaške : Zadar - Gibona, 1. polčas 18.30 Zadar: košarka, 2. polčas 19.15 Glasba 19.30 Dnevnik 1, šport, vreme 20.05 čudežni stroj 21.00 Odletel bom, serijski film 22.00 Hrvaška nogometna liga 23.05 Šport 23.20 Jazz 23.50 Horoskop Slovenija 1 9.10 Program za otroke, J. Mortimer: Odloženi raj, ponovitev angleške nadaljevanke 11.00 TV mernik, ponovitev 11.15 Forum, ponovitev 11.30 Utrip, ponovitev 11.45 Zrcalo tedna, ponovitev 12.00 Poročila 15.50 Slovenski magazin, ponovitev 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevnik 17.10 Program za otroke, Radovedni taček: Kost, P. Zidar - L. Troha: Utonilo je sonce - Kukavičji Mihec Jakec in čarobna lučka, angleška risana nanizanka, Oscar Ju-nior: Bela mavrica, italijanska nanizanka 18.10 Obzorja duha, ponovitev 18.45 Werner Fend: Moja knjiga o - džungli, nemška poljudnoznanstvena serija 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme, šport 20.05 Žarišče 20.35 Dokumentarec meseca 21.20 Igrani program, tv drama 22.20 TV dnevnik 3, vreme, šport 22.55 Sova, a-me-ri-ške video smešnice, Hannay, a-me-ri-ška kronika Slovenija 2 16.10 Sova, ponovitev 17.30 Športni dogodek, ponovitev 18.00 Regionalni programi - Ljubljana 19.00 Videošpon 19.30 TV dnevnik RAI 20.00 Besede, besede, besede, tv igrica 20.30 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizanka 21.00 Sedma steza 21.30 Gospodarska oddaja: Made in Slovenija 22.00 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah, Logika gibanja 22.40 Ciklus filmov znanih režiserjev in ustvarjalcev - Roger Corman: Propad hiše Usher, a-me-ri-ški film 23.55 Under 25, kriminal, talk show, film TV Koper 12.30 Prodaja po TV 13.00 Ryan - soap opera l 13.20 Zdravniki s krili - avstralski serijski film 14.10 Otroci raja - francoska drama, 1945 16.00 Oresedici - tv novice 16.05 čarobna svetilka - otroški program 17.00 Rhythm fc News - vodi Andrea F. 18.00 Primorska kronika, Studio 2 šport 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Ryan - soap opera 19.55 Zdravniki s krili - avstralski serijski film 20.45 Ponedeljkov športni pregled 21.45 Vsedanes - tv dnevnik 21.55 Glasba - galsbeni vrtiljak Alfreda Lacosegliaza, Srečanje z ansamblom Micrologus 22.25 Chicago story - a-me-ri-ška TV na- TV1 7311 23.35 N Y.P.D. - serijski film HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška, Poročila, TV kolendar, Trouble in Mind, humoristična serija 10.00 Poročila, TV šola 10.05 TV šola za 1. in 2. razred 10.30 TV šola za 3. in 4. razred 11.00 Vrtiljak 11.15 a-me-ri-ška angleščina 11.30 Zviti lisjak, lutkovna serija 11.55 Poročila 12.00 Konferenca za novinarje predsednika Republike Hrvaške, dr. Franja Tu—mana 13.00 Točno opoldne, Ah, te male razlike, humoristična serija 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, pnovitev 14.50 Odletel bom, ponovitev 15.35 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo se Hrvaško, Skozi Hrvaško Zagorje 2 16.35 Malavizija, Huckleberry Finn in prijatelji 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Srednja Bosna, dokumentarna oddaja 18.35 Santa Barbara 19.17 Risanka 19.30 Dnevnik 1, šport, vreme 20.05 Hrvaška v svetu 20.50 Čocaine: One Man's Poison, a-me-ri-ški film 22.35 Dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Sanje brez meja 23.55 Poročila HTV 2 19.15 Meteorjeva izložba 19.30 Dnevnik 1, šport, vreme 20.05 Murphy Brown 20.30 Hitro, višje, močneje, oddaja o športu 21.25 Champagne Charlie, serijski film 22.20 Fluid rock caffe 22.55 Neobičajna zgodba, serijski film 23.50 Horoskop PETEK, 30. OKTOBRA SOBOTA, 31. OKTOBRA Slovenija 1 9.30 Program za otroke, Moja družina in ostale živali, angleška nadaljevanka 10.00 M. Matičetov: Zverinice iz Rezije, O raku, ponovitev angleške polju-dnozananstvene serije 11.20 Alpe-Donava-Jadran, ponovitev 11.50 Poslovna borza, ponovitev 12.00 Poročila 14.20 Umetniški večer, Povečava, ponovitev 16.20 Gospodarska oddaja: R & R, ponovitev 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Tok, tok, oddaja za mladostnike 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme, šport, forum 20.30 J. Mortimer: Odloženi raj, angleška nadaljevanka 21.25 Sova, Bagdad Cafe, a-me-ri-ška nanizanka, 21.50 TV dnevnik 3, vreme, šport 22.25 Sova, Večerna zarja, španska nadaljevanka, Želvin dnevnik, a-me-ri-ški film Slovenija 2 16.40 Sova, ponovitev 18.00 Regionalni program - Maribor 19.00 Jazz in blues 19.30 TV dnevnik RAI 20.00 Štiri v vrsto, tv igrica 20.30 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizanka 21.00 Večerni gost 21.50 Studio City 23.20 Koncert orkestra bergenske filharmonije, 2. del TV Koper 12.30 Prodaja po tv 13.00 Ryan - soap opera 13.20 Crime story - serijski film 14.10 Juke box - glasbena oddaja, ponovitev 16.00 Oresedici - tv novice 16.05 Čarobna svetilka - otroški program 17.00 Projekt NLP - a-me-ri-ška nanizanka 18.00 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - tv dnevnik 19.30 Ryan - soap opera 19.55 Crime story - serijski film 20.45 Koncert simfoničnega orkestra RTV Slovenije 21.35 Glasbeni utrinek 21.45 Vsedanes - tv dnevnik 21.55 Globus 22.55 Projekt NLP - a-me-ri-ška nanizanka HTV 1 7.00 Dobro jutro Hrvaška, Old Boy Ne-tvvork, humoristična serija 10.00 Poročila, TV šola 10.05 Vprašanja, sporočila, nasveti 10.30 Izbor iz tujega programa 11.00 TV leksikon 11.15 Tuji jezik 11.30 Živeti kot cel svet, oddaja za otroke 12.00 Točno opoldne, Poročila, Serijski film 13.30 Mikser M 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Kitajska plaža, ponovitev 15.40 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Tečaj nemškega jezika 16.35 Malavizija, Beverly Hills, serija za otroke 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Turizem a la carte 18.35 Santa Barbara 19.17 Risanka 19.30 Dnevnik 1, šport, vreme 20.05 Film, video, film, ženska je ženska, francoski film 22.35 Dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Sanje brez meja 23.55 Poročila HTV 2 17.50 Nebeški gusarji, avstralski film za otroke, ponovitev 19.15 Meteorjeva izložba 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Hiša naprodaj, humoristična serija 20.30 Glasba v času 21.35 marlboro Musič Show 22.10 Gem, set, meč, serijski film 23.00 Nočna izmena, Allo, allo, humoristična serija, High - Ballin, a-me-ri-ško -kanadski film 03.00 Horoskop TOREK, 3. NOVEMBRA Slovenija 1 9.00 Program za otroke, Zgodbe iz školjke 10.00 Šolska tv, ponovitev 11.00 Sedma steza, ponovitev 11.30 Da ne bi bolelo, ponovitev 12.00 Poročila 14.55 Zgodovina slovencev v filmskih freskah, Logika gibanja, ponovitev 15.35 Ciklus filmov znanih režiserjev in ustvarjalcev - Roger Corman: Propad hi—e Usher, ponovitev 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Program za otroke, Lonček kuhaj: Hitri sadni sladoled, Prvi uspehi: Igor Plišič - violina, Denver - Poslednji dinozaver, a-me-ri-ška nanizanka, I. Dekleva: Po belih in črnih tipkah 18.40 Mostovi 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme, šport 20.05 Žarišče 20.35 Osmi dan 21.25 Novosti založb 21.40 E. Somercille - M.Ross: Prava Charlotte, angleška nadaljevanka 22.30 TV dnevnik 3, vreme, šport 22.50 Poslovna borza 23.00 Sprehodi po Stari Ljubljani 23.40 Sova, Haggard II, a-me-ri-ška nanizanka, Hannay, angleška nanizanka Slovenija 2 14.55 Dokumentarec meseca, ponovitev 15.35 Sova, ponovitev 17.20 Svet poroča 18.00 Regionalni programi - Koper 19.00 Orion 19.30 TV dnevnik ORF 20.00 Besede, besede, besede, tv igrica 20.30 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizanka 21.00 Glasba, show in cirkus, Kraljevi variete 22.00 Omizje, kontaktna oddaja 24.00 Svet poroča, ponovitev TV Koper 12.30 Prodaja po tv 13.00 Ryan - soap opera 13.20 Zdravniki s krili - avstralski serijski film 14.10 Ponedeljkov športni pregled, ponovitev 15.10 Projekt NLP - a-me-ri-ška nanizanka 16.00 Oresedici - tv novice 16.05 Čarobna svetilka - otroški program 16.50 Chicago story - a-me-ri-ška tv nanizanka 18.00 Slovenska kronika 19.00 Vsedanes - tv dnevnik 19.25 Ryan - soap opera 19.50 Zdravniki s krili - avstralski serijski film 20.40 Proti zakonu - a-me-ri-ška drama, 1950 22.00 Vsedanes - tv dnevnik 22.10 Mario Botta, arhitekt - švicarski dokumentarni film 22.55 Projekt NLP - a-me-ri-ška nanizanka HTV 1 7.00 Dobro jutro Hrvaška, Poročila, TV kolendar, Trouble in Mind, humoristična oddaja 10.00 Poročila, TV šola 10.05 Matematika 10.25 Ekologija 10.35 Kemija 11.05 TV leksikon 11.15 a-me-ri-ška angleščina 11.30 Mali svet 12.00 Točno opoldne, Poročila, Ah, te male razlike, humoristična serija 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Champagne Charlie, ponovitev 15.45 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo se Hrvaško 15.35 Malavizija 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Kako lahko mati pomaga otroku, izobraževalna oddaja 18.35 Santa Barbara 19.17 Risanka 19.30 Dnevnik 1, šport, vreme 20.05 Trgovec sanj, dokumentarni film 21.10 V skupnem planu, kontaktna -emisija 22.40 Dnevnik 2 23.05 Slika na sliko 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Sanje brez meja 00.00 Poročila HTV 2 17.40 Cocaine: One Man’s Poison, a- me-ri-ški film 19.20 Loto 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Državnik novega kova, humoristična serija 20.35 Mesta za Dubrovnik 21.10 Champagne Charlie, serijski film 22.10 Tri ljubezni, serijski film 23.05 Premiere ki jih ni bilo 00.05 Horoskop Slovenija 1 7.25 Izbor, Radovedni taček: Dvorana, Lonček kuhaj: Pizza, Oscar Junior, Nočni pohod, češka nanizanka, Modro poletje, španska nadaljevanka, Klub klobuk, Zgodbe iz školjke 12.00 Poročila 12.05 Zlati srček, ponovitev 13.25 Večerni gost, ponovitev 14.15 Tednik, ponovitev 15.05 Sedmi križ, a-me-ri-ški film 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Da ne bi bolelo 17.40 Dober tek! - kuharski nasveti Paula Bocuseja 18.00 Reportaža o dnevu reformacije 19.00 Risanka 19.15 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 2, vreme, šport, utrip 20.30 Komu gori pod nogami 21.35 P. Veldham: zasebna vojna Luc-inde Smith, avstralska nadaljevanka 22.20 TV dnevnik 3, vreme, šport 22.50 Sova, Popolna tujca, a-me-ri-ška nanizanka, Večerna zarja, španska nadaljevanka, Nightocomers, angleški film Slovenija 2 14.30 Tok, tok, ponovitev 16.25 Sova, ponovitev 17.45 Poglej in zadeni 18.30 Vsi so venci beli, prekmurske narodne 19.00 človekova prizadevanja, norveška oddaja 19.30 TV dnevnik ORF 20.00 Chopin s Pogoreličem 20.25 Nesrečniki, a-me-ri-ški film 22.45 Akcent TV Koper 13.00 Ryan - soap opera 13.20 Zdravniki s krili - avstralski serijski film 14.10 Slonokoščena mrzlica - a-me-ri-ški pustolovski film, 1955 15.35 čarobna svetilka - otroški program 16.55 Koncert simfoničnega orkestra RTV Slovenije 17.45 Glasbeni utrinek 18.00 Globus 19.00 Vsedanes - tv dnevnik 19.30 Jutri je nedelja - verska oddaja 19.40 Zdravniki s krili - avstralski serijski film 20.30 Lenuha v Saint Tropezu - francoska komedija, 1985 22.00 Vsedanes - tv dnevnik 22.10 Stanje stvari 23.10 Slonokoščena mrzlica - a-me-ri-ški pustolovski film, 1955 00.30 Horoskop HTV 1 9.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.30 Edukon, šolska kontaktna oddaja 11.30 Hrvaške zgodbe in novele za otroke in mladino 12.00 Poročila 12.05 Beverly Hills, ponovitev 12.50 Allo, allo, ponovitev 13.20 Slika na sliko, ponovitev 14.00 Poročila 14.05 Pozdravi iz domovine 14.35 Izbrali ste, poglejte 16.00 Poročila 16.10 Hrvaška knjiga. 16.55 Blufonci 17.20 Televizija o televiziji 18.00 Poročila 18.05 TV izložba: Oton Gliha 18.20 Santa Barbara 19.05 V začetku je bila beseda 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik .1, šport, vreme 20.00 TV teden 20.20 Sovražni rudnik, a-me-ri-ški film 22.05 Preteklost v sedanjosti: Ivan Šibi 22.35 Dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Sanje brez meja 23.55 Poročila HTV 2 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.00 TV teden 20.20 črno - belo v sliki, V avtobusu, humoristična serija, Film 23.30 Hit depo SREDA, 4. NOVEMBRA Slovenija 1 10.00 Program za otroke, I. Dekleva: Po belih in črnih tipkah, ponovitev 11.00 E. Somerville - M.Ross: Prava Charlotte, ponovitev 11.50 Poslovna borza, ponovitev 12.00 Poročila 14.50 Omizje, ponovitev 17.00 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Klub klobuk, oddaja za otroke 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme, šport 20.05 Žarišče 20.35 Film tedna Leo Sonnyboy, švicarski film 22.15 TV dnevnik 3, vreme, šport 22.50 Sova, Radio FM, a-me-ri-ška nanizanka, Hannay, angleška nanizanka Slovenija 2 15.55 Osmi dan, ponovitev 16.45 Sova, ponovitev 18.00 Regionalni programi - Maribor 19.00 Psiho 19.30 TV dnevnik HTV 20.00 Športna sreda 22.15 Koncert nagrajencev II. tekmovanja mladih orglavcev TV Koper 12.30 Prodaja po tv 13.00 Ryan - soap opera 13.20 Zdravniki s krili - avstralski serijski film 14.10 Proti zakonu - a-me-ri-ška drama, 1950 15.30 Glasba - glasbeni vrtiljak Alfreda Lacosegliaza 16.00 Oresedici - tv novice 16.05 čarobna svetilka - otroški program 17.10 Mario Botta, arhitekt - švicarski dokumentarni film 18.00 Primorska kronika, Studio 2 mladi 19.00 Vsedanes - tv dnevnik 19.25 Ryan - soap opera 19.50 Zdravniki s krili - avstralski serijski film 20.40 Bersaglio - v študiju Tatiana Jura-tovec 21.20 Šok moderne umetnosti - a-me-ri-ška dokumentarna serija 21.50 Vsedanes - tv dnevnik 22.00 Arhitektovi nasveti 22.10 Mafijci - italijanska drama, 1960 HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška, Poročila, TV kolendar, Trouble in Mind, humoristična serija 10.00 Poročila, TV šola 10.05 Nomen est omen 10.35 Ljudevit Gaj 11.00 TV leksikon 11.15 a-me-ri-ška angleščina 11.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Champagne Charlie, ponovitev 15.45 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo se Hrvaško 16.35 Malavizija, otroški svet 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Od Vara-dina do Lepoglave, potopis 18.35 Santa Barbara 19.17 Risanka 19.30 Dnevnik 1, šport, vreme 20.05 Miss Mary - argentinski film 21.45 V obnovi Hrvaške 22.35 Dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Sanje brez meja 23.55 Poročila HTV 2 17.25 Nicholas Nicldeby - britanski film, ponovitev 19.15 Meteorologova izložba 19.30 Denvnik 1, šport, vreme 20.05 Nogometna sreda 22.35 Champagne Charlie, serijski film 23.30 Šoštakovič - Zagrebški kvartet 00.30 Horoskop NOW i DOBA ___ ODMEVNA PREMIERA »1492« GERARD DEPARDIEU IGRA KOLUMBA INIANV DOKUMENTARNEM FILMU Vrhunska manekenka in od nedavnega žena Davida Bovviea seje zasitila enolične vsakdanjosti poročene ženske, želi spet delati, tokrat se ne vrača v modni svet, pač pa bo poskusila na filmu. Oče Iman Abdulmajid je somalijski diplomat in po njegovi zaslugi ji je Organizacija združenih narodov namenila nalogo, da posname dokumentarni film o elementarnih nezgodah v opustošenj Somaliji. Iman je ponudbo z veseljem sprejela, saj upa, da bo opozorila svetovno javnost na trpljenje svojega naroda in vzpodbudila tudi konkretno pomoč. Iman bo pri snemanju izpostavljena mnogim nevarnostim, zato so jo dodatno zavarovali in ji dodelili tudi osebne stražarje. Idol francoskih žensk G era d Depardieu je upodobil znamenitega pomorščaka v fUrrtu Ridlepa Scotta ” 1492” , prikazal njegove slabosti in odlike. O filmu ima pozitivno mnenje, o sebi pa meni, da je zrel za strahote in norosti. Premiero ” 1492” so svetovni kinematografi doživeli letos zato, ker slavimo petstoto obletnico Kolumbovega odkritja Novega kontinenta. Ekranizacija te zgodovinske prelomnice naj bi povečala slavnostno obletnico. Dvomov o tem, komu naj bi pripadla glavna vloga, ni bilo. Depardieu je svojevrsten igralec brez primere, človek, ki ni lep, a je očarljiv, ženske ga doživljajo kot iz- redno pohotnega in privlačnega. Kino dvorane ne polnijo režiseji in scenaristi, temveč njegov igralski izraz. Kakšen je zunanji videz tega igralca velikega formata? Je srednje rasti, malo predebel in kot da je p rev ar č en pri uporabi šamponov, najpogosteje je oblečen v majice, ki že precej časa niso bile v pralnem stroju. Kljub temu ga žensko občinstvo obožuje. Ko govorimo o Depardieuju, imamo v mislih profesionalca, ki si ga želi sleherni producent videti v svojem projektu, enega od tistih igralcev, ki ne zavračajo vlog niti V slabših nizkoproračunskih filmih. V vseh filmih so mu delale družbo lepotice, Catherine Deneuve, Isabelle Adjani, Ornella Muti, Nastassja K inski, Sophie Marceau, Maru-schka Detmers, Miou-Miou, S gl vi a Kristel, Jane Birkin, Andi e Mac Douiell in še nekatere. Uspevalo mu je, da se je izogibal aferam in vlačenju po množičnih medijih. Na nek način ga je obvaroval dober zakon, z igralko Elisabeth Guignot je poročen od leta 1970, imata dva otroka, Guillau-mea in J ulic. Idilično podobo je pred nekaj meseci skušal očrniti francoski rumeni tabloid ” Vo-ici”, ko so objavili članek o novi ženski njegovega življenja in fotografije s Senegalko K arino. Režiser filma ” 1492” Ridleg Scott misli o Depardieuju zelo pohvalno, uvršča ga med najboljše igralce na svetu. Strinja se s trditvijo, da je kot naravni fenomen, ki se je sposoben prilagoditi slehernemu ambientu in mu vdihniti življenje. Kot Kolumb tudi Depardieu prerašča časovne življenjske okvire. Kaže, da so se v filmu lepo ujeli, kar je potrdil Depardieu, ko je izjavil, da z izvajanjem režiserjevih navodil ni imel prav nobenih težav, z Ridlegem naj bi dosegel popolno sodelovanje, kakršno si je vedno želel. S slavnim pomorščakom se mu ni bilo težko identificirati, če človek išče raj, teži k harmoniji in zagotovo bo našel boljši svet, kar je tudi umetnikova želja. ”1492” je več kot pripoved o osvajanju Amerike, gre za opis dogodkov v dvajsetih letih, o sanjah, kako priti v Indijo, o težavah, da se ta podvig uresniči, o spletkah, bojih in Kolumbovi usodi po vrnitvi. H0LLYW00DSKI BLIŠČ ir NEKOČ IN DANES Velika imena Hollywooda, kot so Bogart, Brando, Dean, Grant, Bacall, Kelly, Hepburn in Se nekatera, ostajajo nezamenljiva. Šarm, ki ga je nemogoče ponovno doživeti. Velike zvezde so ustvarjale mite in krepile podobo nedosegljivih osebnosti, tudi v vsakodnevnem življenju so igrali nedostopna bitja, ki odločajo o karieri, bogastvu in iluzijah. Vzvišeni nastopi so ustvar- jali mit in pravljico s srečnim koncem. Z leti je postal hollywoodski blišč bolj človeški, bliže ulici in dosegljiv navadnim zemljanom kljub temu, da karizmatična filmska prestolnica Se vedno ostaja nekoliko skrivnostna in spletkarska. Manjše so iluzije, ki jih je znalo ponujati mesto sanj, izginili so skoraj vsi veliki romantiki in dramatične ljubezni. Ostajajo umetni Michael Jackson, histerična Kirn Basin-ger in vsiljiva Sharon Stone. Hollywood je postal prehodno mesto, ki ga preletavajo kometi. BO DEREK IMA ŠIMPANZA Hollywoodska. igralka Bo Derek, ki ni najbolj cenjena glede svojih Ulmskih dosežkov, pač pa po svoji postavi, Je velika ljubiteljica živali. Pri nedavni evakuaciji živalskega vrta v Miamiju pred orkanom "andrew", je v eni izmed kletk ostal šimpanz - mladiček, ki gaje lepa Bo nemudoma posvojila. Njeni prijatelji predvidevajo, da Ji bo uspelo nagovoriti scenarista, da bo dopisal majhno vlogo v novem iilmu tudi simpatičnemu šimpanzu, ki mu je pripadel položaj ljubljenčka celotne ekipe. Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje OBRTNIKI! OLAJŠAJTE Sl POT DO KUPCEV, SODELUJTE Z OBRTNO KOOPERACIJO pri Mercator - ZKZ Mozirje! tel.: N. C. 831-018 dir. 832-282 SLAVJE NAJBOGATEJŠEGA ZEMLJANA_____________ Pred dnevi so bile oči sveta uprte v zaspano glavno mesto žepne državice Bru-nei na otoku Borneu Bandar Seri Begavan. Sultan Hassanal Bolkiah (46) si je privoščil razkošno slavje, vredno milijone dolarjev, posvečeno 25-letnici, kar je zasedel prestol. Bilo je slavje kot iz Tisoč in ene noči (več kot štiri tisoč gostov je sedelo na zlatih stolih, jedlo s priborom iz čistega srebra, pilo iz steklenic iz čistega zlata). Sultan na prestolu z obema ženama. S princeso Saleho (levo) je poročen 27, z Mariam 15 let. Takšno pa je slavje v tem sultanatu, ki ima 256 tisoč prebivalcev in je pravi "paradiž, tudi lahko bilo, saj je sultan z 48 milijardami mark težkim premoženjem najbogatejši človek na svetu. Gospodarski strokovnjaki cenijo njegov prihodek na 3,75 milijarde mark letno, to je toliko kot zaslužek 420.000 mark na uro! Dohodki od nafte in zemeljskega plina prinašajo letno 24 tisoč mark na prebivalca. Tako je njihov življenjski standard v vrhu na svetu. Davkov, zdravstvenega zavarovanja in drugih socialnih dajatev državica ne pozna. In sultan Hassanal seveda rad razkazuje svoje bogastvo. Njegova palača je kot pravljični grad. Tropska sončna svetloba se lovi v dveh težkih kupolah, preoblečenih s 22 karatnim zlatom. Tu živi sultan z dvema ženama, šestimi hčerami in tremi sinovi. V dvorani za sprejem visi s stropa, okrašenega z jugoslovanskim mozaikom, dvanajst lestencev iz češkega stekla* vsak tehta 12 ton. Vse je za navadnega zemljana nepredstavljivo. Površina stavbe meri 20 hektarov, v njej je 1788 sob in 910 prostorov za postrežbo. Stene so iz carrarskega marmorja, ki ga prekrivajo zbirke starih slikarskih mojstrov. Štirje prestolni stoli so okrašeni z diamanti. V garaži je 153 Rolls Roycev, v popolnoma klimatiziranih hlevih 356 konj za igranje pola iz Argentine. Na strehi je letališče za helikopterje, na mednarodnem letališču sta Boeing 727 in 757 pripravljena za vzlet, v hangarjih druga zasebna letala. Sultan je v Avstraliji kupil ranč, ki je dvakrat večji od njegove državice. Njegova je tudi znamenita trgovina Harrods v Londonu, ljubljenka kraljice Elizabete. Tu je 1958. leta kupil hotel Dorchester, kajti sultan, kadar je na potovanju, ne spi rad v tujih posteljah. UMAZANA EVROPA Praga, Krakov, Budimpešta in širša industrijska področja ob teh metropolah se prištevajo med najbolj umazana naseljena področja na svetu. Češka in Slovaška pa sta v ekološkem pogledu najbolj umazani državi na svetu, trdi študija svetovne banke. Zato bo, kot navaja isti izvor, Češki In Slovaški potrebno okrog petdeset milijard ameriških dolarjev, da bodo izbrisale nasledstvo preteklosti in 'vzpostavili sprejemljive ekološke odnose' na svojih področjih. Sanacija okolja v Poljski bo še veliko dražja, saj predvidevajo, da bodo potrebovali v naslednjih dvajsetih letih kar 250 milijard dolarjev zanjo. V raziskavi svetovne banke dalje navajajo, da ekološka bremena zmanjšujejo nacionalni proizvod Češke in Slovaške od pet do sedem odstotkov, Poljske pa do tri odstotke. Zato v teh državah zaščita človekove okolice pridobiva vse večji pomen, v njo pa je usmerjen tudi del tuje finančne pomoči. Sosednje razvite države so zelo zainteresirane, da odstranijo žarišča onesnaženosti, saj bi se s tem tudi same zaščitile pred ekološko onesnaženostjo, ki se širi tudi vanje. MEDICINA IN BAKTERIOLOGIJA NAS BODO IZTREBILE SUPER BAKTERIJE Vsako leto malarija, tuberkuloza, kolera in dezinterija ubijejo na desetine milijonov ljudi. Mnogi med njimi bi sicer preživeli, če bi dobili potrebno medicinsko pomoč, vendar pa bi lahko del tega problema razložili tudi s tem, da nekaterim bolnikom, ki se zdravijo, zdravila ne morejo več pomagati. Nove superbakterije, ki so odporne na antibiotike, se zadnje čase pojavljajo v državah, kjer so na nekatere nekoč zelo razširjene bolezni že skoraj pozabili. Bacili tuberkoloze so ponovno pričeli ubijati v Ameriki. Preplah je najprej nastal v bolnišnicah in zaporih, sedaj pa vse več glasov opozarja, da težava ni samo pri nekaterih boleznih, pač pa seje pojavilo na desetine povzročiteljev bolezni proti katerim se ne moremo več boriti s takšno lahkoto, kot smo bili navajeni. Na zdravila so postali odporni tudi mikrobi, ki povzročajo gonorejo, meningitis, streptokoki, ki povzročajo vnetje pljuč in razni stafilokoki. Ne gre za velike epidemije. Število tu-berkoloznih obolenj v Ameriki je naraslo z 22.000, kolikor jih je bilo 1984., na 26.000 lansko leto, , kar je še vedno štirikrat manj kot v pedesetih letih. Vendar pa je tudi takšen porast dovolj velik, daje znanstvenike zaskrbelo. Ker so podcenjevali prilagodljivost bakterij, so jih nove vzdržljivejše vrste presenetile, saj zanje nimajo zadovoljujočih odgovorov. Vračajo se bolezni, na katere smo po slavljenju velikih uspehov v pedesetih in šezdesetih letih skoraj pozabili. Nekatere od njih so sicer ostale v siromašnih in nerazvitih državah, kjer spremljajo nehigienske pogoje življenja. Vendar smo sedaj končno razumeli, da vsi plujemo na isti ladiji in da se bolezen, ki razsaja ne enem kontinentu, lahko hitro razširi na povsem drug konec sveta. Dovolj je, če se spomnimo primerov malarije v bližini mednarodnih letališč. Vsako leto malarija, kolera, tu-berkoloza in dizenterija ubijejo na desetine milijonov ljudi. Mnogi med njimi bi sicer preživeli, če bi imeli ustrezno zdravniško nego, vendar pa je med njimi vedno več takšnih, ki kljub zdravljenju boleznim podležejo. Ljudje vse več potujejo in vse hitreje raznašajo povzročitelje bolezni. Pred petnajstimi leti so na nekaterih omejenih področjih v Afriki opazili primere gonoreje, ki so bili odporni na penicilin. Danes so takšni primeri tudi že v Aziji in Ameriki. Nekateri , povzročitelji dezinterije so odporni že skoraj na vsa zdravila. Bakterije se prilagajajo vsakodnevnim življenjskim pogojem. Zadošča, da le nekatere od njih preživijo v novih pogojih in se prično razmnoževati. Lahko pa se tudi pritajijo in čakajo na boljše čase. Svojo DNK reorganizirajo in zaščitijo pred vplivom antibiotikov ne le bakterije ene vrste, pač pa lahko to zaščito prenesejo tudi na druge vrste bakterij v procesu konju- gacije, s katerim se osvežuje genetski rezervoar vrste. Kaj je pomagalo bakterijam, da so razvile takšno odpoprnost? Seveda ljudje. Točneje povedano, medicina. Ko smo se proti infekcijam borili z vse močnejšimi dozami antibiotikov in preskakovali, če eno zdravilo ni pomagalo, na drugo, smo uničili vse bakterije - razen seveda najodpornejših. Največ so k odpornosti bakterij prispevali antibiotiki širokega spektra, pa tudi nediscipliniranost bolnikov, ki so prenehali jemati zdravilo takoj, ko so se bolje počutili in tako dovolili, da se razvije odpornejša vrsta bakterij, ki njim morda niti ne bo škodovala, vendar pa lahko okuži koga drugega. Nove okužbe se širijo iz bolnišnic in otroških vrtcev. Zdravljeni bolniki in otroci prenašajo v svojo okolico nove odpornejše vrste bakterij. Tudi proizvajalci zdravil in strokovnjaki, ki jih razvijajo, so bakterijam delno olajšali prilagajanje, saj nova zdravila najpogosteje razvijajo iz starih. Je upravičen strah, da nas lahko kašna nova okužba hudo prizadene? Zdravniki pravijo, da ne. Res lahko pričakujemo številne težave, vendar pa ni strahu pred kakšnimi ponovnimi množičnimi epidemijami, ki bi nas lahko pokončale. Celo morilska kužna bolezen se ne more širiti preko vseh meja, tudi če se sploh ne borimo proti njej. Vendar pa medicina nikakor ni tako nemočna. Potrebno je le hitreje in učinkoviteje reagirati in do neke mere spremeniti obnašanje. Način razvijanja zdravil lahko spremenijo. Tudi sedanja zdravila lahko s pozornim kombiniranjem in doziranjem dajejo rezultate. Konec koncev pa ni vse samo v zdravljenju. Precej bolezni lahko preprečimo s cepljenjem. Dobro cepivo zmanjša nevarnost pred okužbo. Vendar je tudi tu potrebno paziti - slabo cepivo lahko izzove neželjene reakcije in pomaga pri širjenju okužbe. Dogajalo se je, da so se bolezni širile ravno zaradi cepljenja v nehigienskih pogojih. Pri izbiri, ali dovoliti, da na tisoče otrok v Afriki umre od okužbe prebavil, ali pa jih cepiti, četudi v neustreznih pogojih, naj hi neke medicinske ekipe pomagale pri širjenju AIDSA v teh krajih. Mikrobi se vedno znajdejo. Ker se lahko obdržijo celo tam, kjer človek ne more preživeti, nekateri menijo, da bodo še vedno obstali, ko nas že nikjer več ne bo. To morda drži, vendar pa še ne pomeni, da nas bodo pomorili mikrobi. Tako kot mikrobi se je tudi človek obdržal zato, ker se je vedno znal prilagoditi. jv JEANS ZDRAVI ALERGIJO Jeans obleka ni samo moderna in praktična, pač pa tudi Ščiti pred alergijami. To zdravilno lastnost ima pravzaprav barva, napravljena iz rastlinskih ekstraktov, med katerimi je tudi indigo. Pravi originalni jeans je izdelan iz čistega bombaža In obarvan z naravnimi barvami. Na univerzi Fulda so odkrili, da tako deluje prav indigo, ki po- maga telesu, da s krvjo Izvrže beljakovine, ki povzročajo alergije. Glede na to, koliko ljudi trpi zaradi alergij, to ni samo zanimivost, pač pa tudi važna novica. Sedaj poizkušajo strokovnjaki iz indiga Izločiti sestavek, ki učinkuje zdravilno, da bi ga lahko uporabljali kot pravo zdravilo. MUZIKA JE BIZNIS V prejšnji številki smo spregovorili o podjetnosti, biznisu, videotrakovih in ostalih drobnih zadevščinah. Povod so bile pospešene priprave ljubljanskih neodvisnežev na največje evropsko srečanje neodvisne rock produkcije - Berlin Independent days. Kompila-cija, ki jo je ob tej in za to priložnost izdal SLO.I.R.P. je širše predstavljena v rubriki ”lokalisti”, mi pa si poglejmo, Indie-Rock Pool ali Slovenski sklad za neodvisni rock. Ker smo indie-rock predstavljali pred kratkim, vam je verjetno ostalo sveže v spominu, da gre predvsem za glsbeno produkcijo, ki je bila Uradni znak SLO.I.R.P. kaj ta čudna kratica sploh pomeni SLO.I.R.P. je okrajšava za doslej v naših krajih pregovorno na mar-gini. Zato je ustanovitev sklada, ki bi podpiral in promoviral indie glasbo z naših prostorov več kot umestna. SLO.I.R.P. sestavljajo ljubljanski pro-moterji, ki so bili prej več ali manj povezani pod okvirjem ŠKUC-a: ROPOT PROMOTION, ART ROCK, AFK, BUBA, STRIP CORE, FV, DALLAS, in NIKA (Slednja ni povezana z omenjeno organizacijo). Razlogi za ustanovitev SLO.I.R.P. so pravzaprav zelo enostavni. Delovanje naštetih je namreč preraslo mestne okvire, zato se je nujnost povezovanja izpostavila sama po sebi, hkrati pa je ta iniciativa sovpadla z odločitvijo Kulturnega ministrstva, da po francoskem zgledu formira nekakšen "odsek za rock”. Slovenski Mr. Rock v našem primeru ne bo Borut Suklje, temveč Igor Vidmar, človek, ki stoji za celim projektom. Prvi izdelek, kompaktni disk s posnetki devetnajstih skupin iz Slovenije in Hrvaške, je plod sodelovanja med Vidmarjevo promocijsko agencijo ROPOT in distribucijsko hišo NIKA. Na tiskovni konferenci, ki so jo ob izidu priredili nosilci projekta, smo izvedeli, da bo sklad deloval v vse smeri: promocijsko, menedžersko, informacijsko, skratka, gre za načrt, ki predvideva ustanovitev centra, v katerem bi bilo moč delovati na vseh področjih, ki zadevajo neodvi- sno produkcijo. Vsekakor je to dobra novica za bende, prireditelje koncertov in druge neodvisneže. Seveda je treba pričakovati porodne teževe, morda tudi kakšno smrtno zamero, toda že ideja je dovolj vznemirljiva, da opravičuje celotno podjetje. Če bo SLO.I.R.P. dovolj odprt - ne navzven, temveč navznoter - bomo lahko rekli, da se Slovenka scena resnično more kosati z drugimi evropskimi underground in indie scenami. V začetku sicer bolj skromno, a vendar. LOKALISTI SLO.I.R.P. 1/92, CD kompilacija, SLO.I.R.P. če ste prebrali uvodni članek na tej strani, potem veste, za kaj gre. Vseeno pa lahko navedmo nekaj podatkov: kompilacijski CD je izdal Slove-nian Independent Rock Pool, skald, ki je namenjen promociji neodvisne slovenske (in tudi hrvaške) rock produkcije. Na disku se zvrsti devetnajst skupin: REGOČ, HOWITZER, STRELNI-KOFF, SPOONS, DEMOLITION GROUP, GODGARDEN, LET 3, 2227, RAN-DOM LOGIC, MR. SATISFICTION, MESSERSCHMITT, ANASTESIA, A-NA LIES, EGO MALFUNCTION, NI-ET, BOMBE, BEITHRON, NON FI-NIRE MAI in BORGHESIA. Zanimiva druščina, torej. Pohvalno je, da je v času zaostrovanja odnosov med Milanom in Francekom na tej kompila-ciji moč najti pet hrvaških bendov -končno je prav indie rock tista panoga, ki praviloma ne priznava trenutnih trendov v političnem življenju. Prvi vtis, ^ ki ga dobi poslušalec o slovensko-hrvaški indie sceni je predvsem močan vpliv Faith No Čhili Pe-ppers principa, kar je verjetno zelo blizu ostalim evropskim državam. Blago presenečenje pa je popolna odsotnost kakšnega ortodoksnega SUB POP zvoka, ki je v Evropi poleg omenjenih FNCP že dolgo ”in”. Kakorkoli že, gre za zelo zanimiv prerez skozi trenutno dogajanje v tukajšnjem neodvisnem prostoru. Poudarjanje neodvisnosti, ni nikakršno naključje; skoraj vse skupine, ki se nahajajo na disku, so namreč iz neodvisnega štosa. Skoraj, smo zapi- sali, saj sp na primer Bombe neposredno v mainstream usmerjen bend in delu- jejo med ostalimi bendi popolnoma tuje in mimo. Toda, končno je to le promocijska kompilacija, ki je namenjena pro-moterjem, založbam in menedžerjem. Poleg tega pri SLO.I.R.P. ne nameravajo zastopati vse skupine v enem paketu, temveč v odvisnosti od zanimanja za posamezen bend. Na tej kompila-ciji tudi ni moč najti POLSKE MALCE, ki je prav na neodvisni sceni eden izmed najmočnejših slovenskih bendov. Kompilacija je opremljena z vsemi nujnimi informacijami. Tako lahko na drigi strani ovitka preberemo najosnovnejše podatke o Sloveniji, od telefonske pozivne kode, stanja v državi (pea-ceful), do opombe, da gre za zelo libera- len politični režim (drinking, drugs, police, etc.). Vsekakor so to zelo nujne informacije, saj je veliko zahodnjakov še danes prepričanih, da je Slovenija glavno mesto Uzbekistana, ki se nahaja v sklopu češkoslovaške federacije. Verjemite, tudi neodvisneži niso nikaršna izjema.Tretja stran ovitka je namenjena predstavitvi članov sklada in celotne glasbene scene, tako da lahko morebitni interesenti že iz navidez skopih informacij izvlečejo dokaj jasno sliko o stanju na tem koncu Balkana. Še enkrat velja poudariti, da gre predvsem za poslovno-predstavitven projekt, ki pa bo po zanimanju sodeč našel svoje mesto tudi na marsikateri zbirateljski polici. V času, ko berete ta tekst, slovenski indie-poslovneži delajo biznis na berlinskem festivalu, CD pa je že moč kupiti v ljubljanskih trgovinah. VIDENO ALIČE DONUT, 21.10., KUD France Prešeren Kljub temu, da so Aliče Donut ena izmed tistih skupin, ki te pritegnejo že z naslovi pesmi, nisem od sredinega koncerta kaj dosti odnesel. In kljub temu, da so mi newyorški odštekanci še kar všeč in da so v KUD-u imeli, mislim da kar pet bisov, si moram priznati, da sem videl že kar nekaj boljših koncertov. Zakaj? Najprej je to premajhna dvorana. KUD je absolutno premajhen za koncerte tega razreda. V dvoranico, ki komajda sprejme dobrih stopetdeset duš, se poskuša nagnesti dvakrat več žura željnih grl. Jasno je, da se lahko nažurirajo samo tisti v prvih vrstah in nekaj srečnežev na galeriji, to je ob mešalni mizi. Ostali so obsojeni na potno prerivanje in počasno, toda vztrajno dušenje v sardinoidni množici. Morda je šlo le za napako v oceni števila obiskovalcev, morda je vsega krivo dejstvo, da je menza Studenskega naselja do nadaljnega zaprta za koncerte, toda vzrok je kaj malo važen. Ob velikem številu zadovoljnih obrazov je sredin večer v KUD-u ugledal tudi pre-nekateri skisan ksiht. Drugače pa so Aliče Donut dober bend. Ob poslušanju njihove glasbe imaš sicer res konstanten Dej a Vu, toda to je dandanes že tako pogost pojav, da postaneš sčasoma neobčutljiv. Edina resna zamera bi bil morda predolg koncert - sčasoma se vsega skupaj naveličaš. Toda to je ozdravljivo. Morda je ta občutek tudi posledica prenabite dvorane. Zato me prav zanima, kakšen bo njihov naslednji koncert. Upam da v kakšni večji dvorani, sicer bom prihodnjič pisal le o dogajanju za šankom. BABY ZDRAVO, 24.10., Bosscool Žalec Med vsemi klubi, ki delujejo v celjski regiji je Bosscool edini, ki kontinuirano pokriva tudi underground produkcijo in uspeva redno privabiti dovolj veliko število poslušalcev. To trditev je v soboto potrdila izjema, saj je koncert celjskih Baby Zdravo obiskalo komaj kakšnih trideset mladcev in mladenk. Baby Zdravo so po razpadu, odšla sta pevec in bobnar, očitno imeli predolgo pavzo, da bi si jih občinstvo zapomnilo. Ker pa so medtem začeli ponovno delovati in se pripravljajo na snemanje novih posnetkov, lahko v bodoče pričakujemo več ljudi na njihovih koncertih. Skupina zdaj nastopa kot trio, so manj usmerjeni v HC, omislili so si celo dve priredbe: ”With Or Wi- thout You” in ”Wish You Were Here”. Čeprav so tehnično še nedovršeni in jim še manjka rutine, ali če hočete, kompaktnosti, pa so s temi priredbami vnesli več svežine v celoten nastop. In če so bili včasih bolj energični, so danes bolj zanimivi. Vsekakor bodo morali zvočno sliko še izpiliti in sami pravijo, daje to šele začetek. V vsakem primeru obetaven, dodajamo mi. V ljubljano prihaja še eden izmed najaktualnejših newyorških duov. Kitarist ELLIOTT SHARP je že nastopil v Ljubljani na Drugi Godbi leta 1987, ko-rejka J IN KI KIM pa bo v Ljubljani nastopila prvič. Hi Kirn je prva Korejka, kije začela igrati najstarejši korejski instrument komungo, ki izhaja iz kitajskega glasbila gu qin. Komungo je šeststrunski instrument, ki ga v Koreji uporabljajo v sodobnih godalnih ansamblih in v solističnih folk oblikah, imenovanih sanjo. Spoj kitare in komunga bo nedvomno velik zvočni iziv za Slovensko občinstvo in prvovrsten koncertni dogodek za vse ljubitelje druge godbe. Koncert bo v torek, 27.10. ob 21.30 v dvorani KUD France Prešeren. Se en duo bo te dni obiskal Ljubljano. Gre za ameriški originalni bend SABOT. Basist Chris Rankin in bobnarka Hi-lary Binder igrata glasbo, ki črpa re-fernce iz rocka, jazza, bluesa, punka, RIO, rezultat pa je fuzija vseh teh glasbenih usmeritev. V klubu B-51 v Ljubljani lahko v sredo, 28.10. pričakujete nastop dua, ki igra dinamično, originalno in nikoli dolgočasno glasbo. V celjskem KLjUB-u bo v soboto, 31.10. jazz koncert. Ljubitelje jazzovskih standardov bo zabaval odlični ZDENKA KOVAČIČEK-VANJA LISAK TRIO. Zanositi sam s seboj. Velika Britanija (NME)-albumi 1. REM - utomatic for the People 2. PETER GABRIEL - Us 3. ABBA - Gold-Greatest Hits 4. MIKE OLDFIELD - Tubular Beliš II 5. MICHAEL BOLTON - Timeless-The Classics 6. BRIAN MAV - Back to the Li-ght 7. BELINDA CARLISLE - The Best of Belinda Vol. 1 8. LIONEL RICHIE - Back to Front 9. THE SHAMEN - Boss Drum 10. THE POLICE - Greatest Hits ZDA (Billboard)-albumi 1. GARTH BROOKS - The Chase 2. ERIČ CLAPTON - Unplugged 3. BILLY RAY CYRUS - Some gave Ali 4. PEARL JAM - Ten 5. GARTH BROOKS - Beyond the Se-ason 6. MARY J. BLIGE - Singles 7. NINE INCH NAILS - Broken 8. BOBBY BROVVN - Bobby 9. MARY J. BLIGE - What’s ali the 411 ? 10. EXTREME - 111 Sides to every Story Velika Britanija (NME)-singli 1. THE SHAMEN - Ebenezeer Go-ode 2. DR. ALBAN - It’s my Life 3. TASMIN ARCHER - Sleeping Sa-tellite 4. BOYZ II MEN - End of the Road 5. UNDERCOVER - Baker Street 6. BIZZARE INC. FEAT. ANGIE BROVVN - I’m gonna get You 7. BOB MARLEY - Iron Lion Zion 8. LIONEL RICHIE - My Destiny 9. PRINCE & THE NPG - My Name i Prince 10. MIKE OLDFIELD - Sentinel Slovenija-ultrazvočne erozije radia MARŠ 1. SCREAMING TREES - Nearly lost You 2. ALIČE DONUT - Magdalene 3. R.E.M. - Drive 4. TEMPLE OF THE DOG - Hun-ger strike 5. KITCHENS OF DISTINCTION -When in Heaven 6. BLACK CROVVES - Sting me 7. PETER GABRIEL - Digging the Dirt 8. RAMONES - Poison Heart 9. HAPPY MONDAVS - Stinkin Thin-kin 10. INSPIRAL CARPETS - Generati- ons PISMA~^g|g%= SPOROČILO SVOBODNE STRANKE - SVS Na letošnje volitve v državni zbor se intenzivno pripravlja tudi Svobodna stranka - SvS, ki je bila ustanovljena pred pol leta. Svoje člane ima povsod po Sloveniji, njen sedež pa je v Ljubljani, Rožna dolina, cesta III/15. V nedeljo, 11. oktobra, je Svobodna stranka - SvS na pobudo krajanov Šempetra v Savinjski dolini organizirala protestno akcijo zaradi ogroženosti ljudi - stanovalcev ob cesti Šempeter - Vransko. V ta namen je SvS izvedla množično akcijo zbiranja podpisov za: 1. Takojšnjo postavitev avtomatske radarske kontrole hitrosti vozil v Šempetru; 2. Učinkovit nadzor policije zaradi množičnega kršenja hitrosti vozil skozi naselje; 3. V najkrajšem možnem času zgraditev obvoznice mimo Šempetra do Vranskega ali pa skorajšnji začetek gradnje avtoceste; 4. Javni odgovor ministra za promet in zveze gospoda Marjana Krajnca, kaj je s cesto Šempeter - Vransko, ki je že od leta 1969 vključena v republiški zakon o gradnji cest. Akcija zbiranja podpisov še ni zaključena, krajani pa so izrazili veliko pripravljenost za sodelovanje s Svobodno stranko - SvS pri reševanju tako perečih in pomembnih zadev. S podobnimi akcijami Svobodna stranka -SvS nadaljuje tudi drugod po Sloveniji. Za Svobodno stranko - SvS: prof. PETER ZIDAR, mag. MATEVŽ GRENKO DO MIKLAVŽA SAMO ZA STRANKE! Katalogi političnih programov strank so že nared, pripravljena so politično-volilna sporočila in volilna igra bo dobila neusmiljen zagon. Kdor ji ne bo sledil, se lahko poslovi. Kandidati posameznih strank si bodo nadeli strankarske gvante, nekateri se bodo še pravočasno preoblekli in na Miklavža bo njihova duša ‘čista’kot otroška solza. Novinarji, uredniki in direktorji medijev bodo terorizirani z desne, leve in s sredine, od spodaj in zgoraj. Nad novinarje, torej na tiste, ki sučejo peresa in besedo, se ponavadi spravijo še uredniki. Že sedaj slišim in čitam sporočila, recimo tudi taka: predsednik stranke je imel, zjutraj prebavne motnje, vendar stranka upa, da bo proti večeru že bolje, saj vodstvo stranke dela na tem. Gorje medijem, če tega ne bodo objavili, naj se kar pazijo: ko bo ta stranka na oblasti, jim bo že pokazala, kakšen bo njihov labodji spev. Kadrovska metla bo počistila od zgoraj nav-: zdol. Lovopust na te ljudi bo torej odprt in kdo bo na koncu odstreljen? Pa ‘šalo’ na stran. Vse stranke na-4 m reč igrajo na karto, da dogodek, ki ga mediji niso zabeležili, ni bil dogodek. In v tem grmu tiči zajec. Bolj ko se bo bližal datum volitev, večja bo zahteva za objavo volilnih in drugih dogodkov, anket javnega mnenja o strankah in sporočil strank ter njihovih prvakov. Še več pa bo blefiranja in obljub. Na drugi strani pa ima sedanja vlada za svojo promocijo na razpolago svoje vzvode oblasti in razne prijeme ter sredstva. Parlament pa bo, kakor kaže, danes samo še prostor za promoviranje kandidatov vseh sort. Vsi so tako pripravljeni na frontni spopad za oblast. Na žalost pa bo na drugi strani v tem času vse manj socialnih, delavskih in gospodarskih tem. Tako ozračje pa je kot naročeno, da se mimo javnosti spravijo skozi institucije in organe oblasti sistemsko pomembne spremembe, vsaj kar zadeva delavstvo. Pa ni problem v tem, da se spravi skozi, ampak v tem, da ne bo nič po meri delavstva in da bodo te spremembe usodno vplivale na položaj delavstva. Globoko bodo zaorale u socialno strukturo in socialno pravično državo, kolikor je je še, postavile na laž. med delavci, delodajalci in državo bo zazijal vedno večji prepad, no, za te teme očitno ne bo preveč prostora v času volilne olim-piade. V tem času se zgoraj ne da nič spremeniti, bolj velja ona druga: psi lajajo, karavana gre dalje. V ta čas spadajo še afere in aferice in več jih bo, lepše bo, samo da se pre- krije in skrije gospodarska, socialna pravna, moralna itd. slika države. Resnici na ljubo se, žal, te teme veliko lažje prodajajo in širijo med ljudmi ter lepše berejo, bolj kot npr. to, da je moralo zaradi odklopa plina, elektrike, pomanjkanja surovin in izgube trgov na čakanje in na zavod za zaposlovanje toliko in toliko tisoč delavcev. V to predvolilno godljo so potunkani novinarji, uredniki in še kdo in ni lahko biti v njihovi koži, tudi oni so samo ljudje. So pa tiste sorte ljudje, ki še kako sooblikujejo javno mnenje, postavijo ogledalo marsikateri stranki in prvakom in jih tudi na ogled postavijo. Zato se ni čuditi, da jih posamezne stranke želijo za orodje in nekatere za orožje. Zahteve po strankarskih programih na televiziji in še kje ter zametki strankarskih časopisov in kar temu sledi niso nič presenetljivega, drugo pa je, ali je to dobro za razvoj demokracije in svodobo, neodvisnost ter strokovnost novinarjev. Za delavstvo Miklavž ne prinaša darov, bo pa gotovo izstavil račune za to in ono. Ostane pa upanje, da se bo v novem parlamentu oblikoval še delavski lobi, tak, ki kaj da na delo in znanje ter pravično razmerje med delom in kapitalom. Zato je bolje sedaj, ko je še čas, pripeljati delavce v parlament kot pa potem pred parlament. Delavci v parlamentu so lahko najbolj učinkoviti prek svojih svobodno izovlje-nih poslancev, ki bodo zastavili vše, da bi uveljavili delavske zahteve in interese. Koliko pa imajo delavci na razpolago prostora v medijih, še zlasti v tem predvolilnem času, je pa druga zgodba. Namreč, do Miklavža so novinarji že v nemilosti. RAJKO LESJAK, Sekretar S ZSSS JAVNO PISMO Spoštovana predsednika! Slovenska in hrvaška javnost sta z zadovoljstvom sprejeli uspešne pogovore na Brdu pri Kranju in ponovljena zagotovila o načelnem evropskem pristopu k- reševanju odprtih vprašanj med državama. V prepričanju, da bo Vajina vloga pomembna tudi pri konkretizaciji rešitev, predlagamo, da svoje sodelavce spodbudita, da pripravijo načrt, kako kar najhitreje očistiti mejni reki Kolpo in Sotlo. Pri tem zagotovo ni pomembno, da je meddržavna meja do metra natančno določena. Obe državi naj poskrbita, da bosta reki čim bolj čisti. Zagotovo vesta, da je Sotla že bila zajezena (Vonarje), vendar je umetno jezero dobesedno zgnilo zaradi onesnažene vode. Upamo, da razumete našo ponudbo, čisti obmejni reki bosta zagotovo dokaz, da gre za mejo med dvema državama v demokratični Evropi. Kar zadeva Sotlo še opozarjamo, da je jezero Vonarje predvideno kot rešitev problema pitne vode za večji del Hrvaškega Zagorja. Ne glede na to, da po naših spoznanjih doslej še nista sodelovala v številnejših državniških aktivnostih, ki bi se nanašale na varovanje okolja, smo prepričani, da bosta našo pobudo sprejela. Pri tem tudi menimo, da dejstvo, da bodo v Sloveniji parlamentarne volitve, del Hrvaške pa še vedno ni pod polno suverenostjo hrvaških oblasti, ne bi smelo biti ovira. Hkrati izražamo zadovoljstvo, da že tečejo aktivnosti za ekološko zaščito Jadrana, našega skupnega morja. Želimo sicer, da se tudi pri tem zahtevnem delu prizadevanja pospešijo. V upanju, da bosta kot državna poglavarja pri napornem državniškem delu našla ustrezen čas tudi za varovanje okolja, pošiljamo prisrčen ekološki pozdrav! MITJA ZUPAN, Slovensko ekološko gibanje POBUDA Nova slovenska država nedvomno podpira prizadevanja za čistejše okolje, kar zadeva šolstvo, čaka še vrsta nalog in dela, da bo celoten šolski program prežet z ekološkim pristopom. Upamo, da boste delo na tem področju pospešili Ne glede na to pa predlagamo, da že u tem šolskem letu določite en dan ti vseh šolah kot ‘Dan varstva okolja'. Primeren čas bi bil v mesecu maju. Na ta dan bi ob sodelovanju zavodov za socialno medicino in higieno dela, društev za varstvo okolja, območnih organizacij našega gibanja in drugih pripravili pogovore na temo ‘naše okolje’, si ogledali kakšen ekološki objekt (čistilna naprava, odlagališče), sporno proizvodnjo, ipd. To bi bil tudi primeren čas za pisanje spisov na temo okolje, za izdelavo likovnih del na isto temo in za predstavitev dela mladih raziskovalcev. Našo pobudo smo pripravljeni na vašo željo dodatno obrazložiti. V upanju, da jo boste sprejeli, vam pošiljamo prisrčen ekološki pozdrav! MITJA ZUPAN, Slovensko ekološko gibanje SPOROČILO ZA JAVNOST Svet Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je na seji 23. oktobra 1992 obravnaval predlog zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij in sprejel amandmaje k predlogu zakona. Svet ZSSS je ocenil, da je sprejem zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij nujen in pogoj za gospodarski in demokratični razvoj Republike Slovenije, vendar pa ne kakršenkoli zakon. Sprejem zakona o lastninjenju, ki ne bi upošteval interesov in pričakovanj delavcev, upokojencev in drugih, ki so soustvarjali družbeno premoženje, bi bilo dejanje, uperjeno proti delavcem in upokojencem, torej proti velikemu številu državljanov Republike Slovenije. Svet ZSSS je zato sklenil, da v sredo, 28. oktobra 1992 skliče izredno konferenco Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ter tako na najreprezentativnejši ravni opozori Skupščino Republike Slovenije, politične stranke, strokovnjake in vso slovensko javnost na upravičene zahteve slovenskih delavcev in drugih ustvarjalcev družbenega premoženja, ki so vsebovane v amandmajih Zveze svobodnih sindikatov Slovenije k predlogu zakona. Izredna konferenca ZSSS je hkrati tudi poziv predlagateljem zakona in vsem poslancem, 'da v kar največji meri upoštevajo amadmaje ZSSS. Po končani konferenci bodo njeni udeleženci pred Skupščino Republike Slovenije opomnili poslance na svoje upravičene zahteve in predloge. mag. DUŠAN SEMOLIČ, predsednik ZSSS KOREKTNO PO VOJNI! Takole je zapisano za g. Drobniča v Naši ženi: Ne, gospod Drobnič ni naredil nobene napake, temveč je bil samo domobranec! Znano je, da so bili domobranci v času okupacije kolaboracionisti, ki so izdali svoje lastno ljudstvo. Po drugi svetovni vojni so imeli popolno moralno avtoriteto, da so lahko obtoževali ljudi za storjene vojne zločine, ki so jih zagrešili sami. Na sodnih procesih so obsojali ljudi zaradi veleizdaj, ki jih niso storili in podobno. A. S., Velenje ZAHTEVA Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije Slovensko ekološko gibanje kot nova stranka oziroma gibanje se v skladu z načelom, da so tudi majhni koraki pomembni, obrača na naslov s pobudo, da pride čimprej do moratorija na izvoz slovenske kulturne dediščine. O izvozu, ki ne poteka niti po sedanjih zakonih, je čedalje več poročil. Moratorij naj velja toliko časa, dokler ne bodo spremenjeni predpisi, ki bodo jasno določali, kdo in pod kakšnimi pogoji lahko predmete kulturne dediščine izvaža. Vsak izvoznik naj pridobi soglasje za vsak predmet, ki ga namerava izvoziti. Predmet mora biti natančno opisan, opisan način pridobitve, fotografiran. Za vsak predmet naj da dovoljenje za izvoz Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, krajevno pristojen, ob soglasju Ministrstva za kulturo. Izvoz pa naj bo mogoč, če ni kupca v državi. To pa seveda pomeni, da mora tisti, ki želi izvoziti, objaviti javno ponudbo. Pri javni ponudbi imajo prednost zainteresirani Zavodi za varstvo naravne in kulturne dediščine, muzeji in druge kulturne inštitucije, zatem pa druge pravne in fizične osebe. Ponudba se objavi na način, kot je veljal za prodajo kmetijskih in gozdnih površin. Šele po neuspeli javni ponudbi je možen izvoz ob že opisanem dovoljenju in soglasju. Razume se, da predmetov, kupljenih na osnovi javne ponudbe, ni mogoče izvoziti niti z dovoljenjem. Ekološki pozdrav! Izvršni odbor Slovenskega ekološkega gibanja DOSTOP DO RADIO-RELEJNEGA STOLPA JE BIL VSA LETA NA SLOVENSKIH TLEH Že sam naslov prispevka kaže na še en ”lep” primer novinarskega manipuliranja in sprenevedanja glede slovensko-hrvaške meje na Gorjancih oz. Žumberački gori, saj nima nobene zveze z namišljenim mejnim sporom, bralcem pa z velikimi črkami sugerira, kako se večajo hrvaški apetiti po slovenski zemlji, čeprav je resnica precej drugačna. Svojo trditev bom dokazal v tem prispevku, kajti temu, da so Delovi bralci napačno informirani, prispevajo tudi objavljeni zemljepisni karti obmejnega področja in katastrski načrt. Obe karti sta, blago rečeno, nepopolni in nenatančni in kot taki zavajata slovensko javnost in sta v službi aktualnega političnega barantanja glede meje med Slovenijo in Hrvaško. Na večji karti ali skici se dostopna pot konča na sami meji, kar ni točno, saj prestopi na hrvaško stran, mimo Trdinovega vrha ali Sv. Gere in pripelje do vojaškega objekta. Na katastrski skici pa ni vrisana dostopna pot, čeprav bi kot javna pot morala biti; potem bi bilo vedeti, da je zadnji del poti na hrvaškem ozemlju. Zato si oglekmo kartu v Atlasu Slovenije, Ljubljana, 1985, ki sta jo izdala Mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije, stran 172, sekcija Šentjernej, na kateri je v spodnjem desnem vogalu sporno” mejno področje. Na hrvaškem ozemlju je črna pika in napis Trdinov vrh, 1178, pod njim pa sta vojaški objekt (rjava oznaka za stavbo) ter konec bele ceste. To bo marsikoga presenetilo in razočaralo, vendar moramo verjeti strokovnjakom zavoda, ne pa nadebudnim novinarjem in političnim kombina-torjem. Da je radiorelejni stolp na slovenski strani, Hrvati ne dvomijo, torej je vsaka polemika, kje je kaj in čigavo je kaj, odveč. Nastale probleme naj mirno in trezno rešujejo za to pristojni republiški organi ali komisije. Ljubi svoje in spoštuj tuje, velja torej bolj za Slovence, saj bodo od zaostrovanja glede vrha Gorjancev imeli nsamo politično in moralno škodo. Prepir je tudi o imenovanju gore, vrha in ruševin cerkvic. Na vseh zemljepisnih kartah, tudi v Atlasu Slovenije, na slovenski strani piše Gorjanci, na hrvaški Žumberačka gora, v starih časih pa je bilo to Uskočka gora. Vsak narod ima pravico, da stioj del ozemlja imenuje, opiše in o njem govori v svojem jeziku, in to ne sme nikogar motiti. Enako velja za sam vrh. Pomagajmo si z drugim zemljevidom, izletniško karto spominskega območja Zumbe-rak-Gorjanci, tudi v izdaji prej omenjenih ustanov. Tam v opisu pomembnih krajev piše takole: ”GERA G-5. Najvišji vrh Zumbera-čke gore, 1178 m, ki ga Slovenci imenujejo Trdinov vrh. Glej opis Trdinov vrh.” "TRDINOIV VRH, G-5 - Slovensko ime za najvišji vrh gorjancev (1178 m). Visok telekomunikacijski stolp na vrhu in ruševine cerkvice sv. Hije in sv. Gere. .. ” Ko so si leta 1978 omislili spominsko območje, je bilo vse prav, zdaj pa ? Tretja karta je 100 let stara avstrijska specialka iz očetove zapuščine. Na njej je bilo Novo mesto Rudolfsu/orth ali bolj drobno in v oklepajih Rudolfovo novo mesto, na Gorjancih (Gorianc) pa so vrisani vrh in ruševine cerkvice z enojezičnim, hrvaškim imenom Sv. Gera. Torej je Sv. Gera mnogo starejša in trdnejša od Trdinovega vrha, kot so vrh Slovenci preimenovali leta 1923. Sam nisem nikoli slišal nobenega Žumberčana, ki bi rekel drugače kot Gera, kajti ne smemo pozabiti, da je Sv. Gera del zgodovine tamkajšnjega ljudstva, simbol njegove samobitnosti, globoko ukoreninjen v narodovem srcu in duši. S tem se ni igrati, kot je to napravil ”najboljši poznavalec Gorjancev”, novinar Dolenjskega lista Andrej Bartelj, ki je napisal najbolj strupen in popolnoma nesprejemljiv prispevek k slovensko-hrvaškim zdraham, iz katerega pouzema in ga citira Delov novinar. Jaz pa priporočam, da ga v celoti objavite. Rod naslovom Zastava na Vrhu sv. Franje se brezobzirno in nacionalistično napada vse, kar je hrvaškega, zaničujeta se hrvaški narod in hrvaška zastava, smeši hrvaški predsednik in podobno. Ni Zumbera-čke gore, so samo Gorjanci, ni Sv. Gere, je Sv. Jedrt, ni Sv. nija je Sv. Elija, sam vrh pa ima uradno potrdilo, dea se lahko imenuje samo Trdinov vrh. Dragi Bog, kam smo prišli, nihče v Sloveniji ne reagira, gonja se nadaljuje, da sem moral jaz, zagrebški Slovenec in občasni Belokranjec, natočiti nekaj čistega vina in resnice. Ing. Igor Jugovič, Zagreb - Metlika STOPITE BLIŽE, SLOVENSKI VOJAKI PREVERITE SAMI SEBE ALI STE ZAPRAVLJIVI Tisti, ki zna ravnati z denarjem, mirno spi, kajti denar, naj o njem govorijo karkoli, daje človeku določeno materialno varnost. Kdor se ne boji za preživetje, ima določene prihranke in smisel za ravnanje z denarjem, trezno ravna z njim, z večjo gotovostjo načrtuje življenje danes in jutri. Kdor težko pridobljeni denar brezglavo požene, se pogosto znajde v finančnih zagatah in to se odraža tudi v občutku osebne varnosti. 1. Ali v dnevnikih prebirate oglase o prodaji in nakupih, oglase, ki se nanbšajo na posel? A) Da, redno ................... 5 6) Od časa so časa .............. 3 L) Ne, me ne zanimajo............ 1 2. Katere od naštetih stvari bi najraje zbirali? A) Znamke, stare novce .......... 5 B} Šibične škatljice, podstavke za pivo in podobno ................. 1 C) Avtograme vseh vrst .......... 3 3. Roko na srce: kako ocenjujete svoj smisel za red? A) Sem zelo redoljuben ......... B) Povprečno.....................3 C) Ne bi dobil dobre ocene ..... 1 4. Ali se vam zdi ženska, ki hrani golobe, jezna? A) Da .......................... 6) Ne........................... 1 C) Ne vem ...................... 2 5. Na posnetku je nenavadna betonska rešetka, spodaj pa cerkev s kupolami. Kateri od obeh objektov je zanimivejši? A) Zgornji .................... B) Spodnji .................... 4 6. In kateri bolj skrivnosten? A) Zgornji....................... 4 B) Spodnji ..................... 0 Do 10 točk Morda imate številne darove, a med njimi ni tistega v ravnanju z denarjem. Vedno za to najdete izgovore. Včasih vas denar ne zanima, drugič imate pri roki vrsto razlogov za zapravljanje. Pogosto se znajdete v finančni krizi in imate v bankah rdeče številke. Razmislite in v vaše dobro spremenite ravnanje z denarjem. Od 11 do 20 točk Ne bi mogli reči, da ste s financami na bojni nogi. V večini primerov ga trošite razumno. Kadar pa gre za dolgoročne načrte, kako povečati premoženje, vam stvar ne gre tako zelo od rok. O tem ne razmišljate dosti, če pa imate priložnost za koristno naložbo, takšne priložnosti verjetno ne boste zavrgli. Od 21 točk naprej Denar za vas ni le pogoj za materialno varnost in uresničevanje vaših želja, vi preprosto uživate v finančnem načrtovanju in v vlaganju denarja. Z obema rokama zagrabite zamisli o investiranju, zelo se zanimate za bančne obresti in pogoje varčevanja. Bodite previdni, da vas takšen odnos do denarja ne pripelje v obsedenost in škrtost. Wmm / / * . HOROSKOP Oven 21. 3.-20. 4. Težavno obdobje v vašem po-klicu je za vami. Mirno lahko gledate v prihodnost in se posvetite novim nalogam. Malo več razumevanja in skupnih interesov s partnerjem bi obema življenje zelo olajšalo. Bik 21. 4.-20. 5. Bodite previdni, preden kaj ob-MHe ljubite. Nekdo vas bo poskušal pritisniti v kot. V ljubezni vas čakajo srečne ure, tudi na delovnem mestu bo šlo vse kot po maslu. Tehtnica 24. 9.-23. 10. Dobili boste nepričakovan denar, zato je nevarnost, da bi se odločili za nekaj, od česar ne bo koristi. Raje ga pametno naložite. Pri praznovanju pazite na svojo linijo in nikakor ne pretiravajte. Škorpijon 24. 10.-22. 11. Zaenkrat je vse v redu, zato si ■ttlB mirno lahko privoščite malo zasluženega počitka. Morda bi se zopet začeli ukvarjati s športom - koristno bi se bilo znebiti kakšnega kilograma. Dvojck; m Dvojčka 21. 5.-21. 6. Zdaj si boste lahko oddahnili. I Vse, česar se boste lotili, vam bo uspelo. Tistih, ki vam lahko pri vašem uveljavljanju predvsem pomagajo, ne razočarajte. Pokažite se jim z najlepše strani. Rak 22. 6.-22. 7. Če si boste vzeli čas in mirno prisluhnili svojim čustvom, boste lahko ugotovili, kaj resnično potrebujete za srečnejše življenje. Nikomur ne dovolite, da bi vas od tega odvrnil. Pazite na zdravje. Lev 23. 7.-23. 8. Vaše pridobitništvo ne pozna MLlS mneja, vendar naj ne bo na račun vašega partnerja. To bi bil lahko povod za vajino ločitev. Če le hočete, lahko vse spravite v lepo sozvočje. Vsekakor se bo izplačalo. Devica 24. 8.-23. 9. Če si boste čas pravilno razpokal redili, se boste ognili živčnosti in stresu. Mogoče bi vprašali za nasvet, če tega, kar delate, sami ne boste zmogli. Naleteli boste na odprta ušesa in vse bo šlo lažje. Strelec 23. 11.-21. 12. ■TJM V prihodnjih dneh se bo po-kazalo, da ste denar pravilno naložili. Čas bo primeren za kratka potovanja k prijateljem, lahko pa povabite tudi prijetne znance, ki jih že dolgo niste videli in to pričakujejo. Kozorog 22. 12.-20. 1. PESj Dobro vam gre, imate dovolj Klldi moči za rešitev velikega problema. Ne delajte se vsevednega, s tem se ne boste nikomur prikupili. če boste mislili na to, vam ne bo nič spodletelo.____________________ Vodnar 21. 1.-19. 2. če hočete uveljaviti svoje zamisli, morate biti dosti bolj odločni in ne pustiti, da vam kdo vzame pogum. Zanesljivo boste uspeli. V ljubezni se bo zgodilo nekaj nepričakovanega. Ribi 20. 2.-20. 3. Pred vami so zelo uspešni dnevi, ki jih dobro izrabite. Vse boste z lahkoto uresničili. Če bi vam kdo nasprotoval, nikar ne odgovorite z agresivnostjo. Pazite se prehladov, da ne bo kakih posledic. N0V%90BA ___iTS___ BESEDE PISATELJA F. M. DOSTOJEVSKI "O, mi lepi in dobri, a le tedaj, kadar nam je samim dobro in lepo. Narobe, v nas kar vse, prav vre od samih najplemenitejših idealov, a le pod pogojem, da se uresničijo sami od sebe, da nam padejo z neba na mizo in predvsem da so zastonj, da ni treba nič plačati zanje. Plačujemo strašno neradi, zato pa tem rajši jemljemo in to vsem. O, dajte, dajte nam vse mogoče blagre življenja (res vse mogoče, ceneje se ne pobotamo), in zlasti, ne nasprotujte naši naturi v ničemer - tedaj vam dokažemo, da znamo biti lepi in dobri. Pohlepni nismo, o ne, a vendar, dajte nam denarja, in videli boste, kako velikodušno, s kolikšnim preziranjem do te zavržene kovine ga bomo razmetali v eni sami noči neobrzdanega pijančevanja. In če nam ne dado denarja, tedaj pokažemo, kako ga znamo dobiti, kadar se nam zahoče ... O, mi radi živimo med ljudmi in takoj razodevamo tem ljudem vse svoje misli tudi .najbolj peklenske in nevarne, radi se spovedujemo ljudem in - ne vem zakaj - takoj, pri priči terjamo, da bi se nam ti ljudje neute-goma odzivali s popolno simpatijo, se vglabljali v vse naše skrbi in težave, nam pritrjevali in nehali nasprotovati naši naturi. Če ne, se razjezimo in razdenemo vso krčmo." (Bratje Karama-zovi) PETINOSEMDESET LET STAR SREDNJEŠOLEC UČENJE KOJ ZDRAVIJO V programu ni bilo videti nobene izmed slovenskih dramskih novosti, kar pomeni, da slovenska dramska produkcija nikakor ni v razcvetu, po drugi strani pa avtorji segajo v vrh svetovne dramsko - gledališke klasike. Festivalsko občinstvo je bilo nekako bolj zadržano od premierskega, zanos vživetih in sijajnih likov ga ni potegnil za seboj. Med spremljevalnimi prireditvami bi veljalo omeniti gostovanje Teatra &TD iz Zagreba, Kazalište Marina Držiča iz Dubrovnika, pevske nastope Vite Mavrič, Vlada Kreslina in Beltinske bande, Darje Švajger, Zorana Predina, nastop gledališča Ane Monro, večer Mire Sardočeve in večer AGRTF iz Ljubljane. Največ kritičnih besed so-izrekli direktorji in sicer na račun predragega oglasnega prostora v množičnih občilih in glede vse skromnejšega sodelovanja s TV Slovenijo. hčerka pa je odšla na Sicilijo, kjer se je poročila z učiteljem 27. BORŠTNIKOVO SREČANJE POLET . GLEDALIŠKEGA ODRA Uradni tekmovalni del osrednje gledališke manifestacije na Slovenskem se je začel 20. oktobra s predstavo Drame SNG Maribor Carmen ali Popoldan na robu evropske zgodovine v režiji Tomaža Pandurja. Pred tem je odmeven uvod v Borštnikovo srečanje označila predstava Nedolžna Erendira gostujočega kolumbijskega gledališča Teatro Popula iz Bogote. Srečanje je imelo letos prvič tudi mednarodni značaj. V uradni konkurenci so se pomerila slovenska gledališča s skupno desetimi predstavami, Id jih je žirija, sestavljali so jo Boris Cavazza, Vasja Predan, Dalibor Foretič in Dušan Mlakar, izbrala po kakovosti in ne več glede na reprezentativno udeležbo vseh slovenskih gledališč. Drama SNG Maribor je nastopila še dvakrat, in sicer z Grumovim Dogodkom v mestu Gogi v režiji Damirja Zlatarja Freya in z Moliero-vim Don Juanom v režiji Paola Magellija. Po dve uprizoritvi so imeli v tekmovalnem programu tudi ljubljanska Drama SNG s Timonom Atenskim v režiji Vita Tauferja, novogoriško Primorsko dramsko gledališče s predstavama Pokopani otrok in O, srečni dnevi in ljubljanski Glej s Hamletom Packardom in Za vsako besedo cekin. Nastopilo je tudi Mestno gledališče ljubljansko s Pirandellovo dramo Kaj je resnica. Petinosemdesetletni Rudolf Kelm, briljantni nemški izumitelj, obiskuje tehnično industrijsko šolo v italijanskem mestu Pachino v bližini Siracuse. Pravi, da se uči zato, da bi ostal mlad in izpopolnil svoje znanje italijanskega jezika. Res ni nikoli prepozno za učenje, vendar pa je v tej zgodbi nenavadno to, da imajo njegovi Sošolci okoli štirinajst let, medtem ko jih je on dopolnil 85. Rudolf Kelm, po rodu Nemec, živi sedaj v italijanskem mestu Pachino, kamor se je 1989 preselil k svoji hčerki, ki je poročena z Italijanom. V šolo se je vrnil zato, ker se rad uči. Ker pa se je vedno navduševal ned tehniko in računalništvom, je izbral Tehnično industrijsko šolo. Kljub temu, da zaradi svoje starosti v razredu zelo izstopa, ga to ne obremenjuje. V začetku so bili mladi malo prestrašeni z njegovo prisotnostjo v razredu, sedaj pa so se ga že navadili in ga sprejeli. Tudi učitelji in ravnatelj šole so Rudolfa lepo sprejeli. Zakaj se je petinosem-deseletni Nemec odločil za takšen korak? Rojen je bil 1907. leta v Vzhodni Nemčiji. Kot finomehanik je precej dolgo delal v nekem podjetju v Schleebergu. Vseskozi je bil inovativen in zato je, da bi izboljšal delovne pogoje, konstruiral številne nove stroje, za kar je sprejel tudi številne na-. grade. Nato se je ukvarjal z urarstvom in z jadralnim letalstvom ter številnim navdušencem pomagal pri izdelavi letalskih modelov z daljinskim vodenjem. Po drugi svetovni vojni je z ženo Agnes in hčerko Gu-drun zbežal v Eilwagen, kjer je odprl majhno trgovino z urami, vendar s tem delom ni bil zadovoljen. Zato se je zaposlil v neki tovarni v mestecu Horb, kjer je ostal vse do leta 1989. Med tem časom mu je umrla žena, Ninom Gullottom. Rudolf je ostal sam, zato se je preselil k hčerki v Pachino, kjer je svojega enajstletnega vnuka učil nemščino. K učenju ga je nagnila predvsem njegova ljubezen do Italije in želja, da bi jo bolje spoznal. 'Bolje se bom naučil italijanskega jezika in poglobil svoje znanje tehničnih ved, saj se je veliko stvari spremenilo od časa,ko sem se ukvarjal z njimi. Vendar pa bom s pomočjo učenja predvsem ostal mlad’, ponosno pripoveduje petinosemdese-letni srednješolec. Rudolf Kelm pred vhodom v šolo med svojimi štirinajstletnimi sošolci. NOVA DOBA NAGRAJUJE RAČUNALNIČARJI Z LIKOVNO ŽILICO NA PLAN Ob prodoru računalniške tehnologije jo na mah tudi likovno ustvarjanje po svetu zajelo navdušenje za računalniško grafiko. Na mednarodnih prireditvah so razstavljali dosežke, ki jih je napravil programirani stroj, obiskovalci In gledalci pa so lahko neposredno za računalniki preizkusili svoje znanje In sposobnosti v oblikovanju grafičnega lista. Marsikdo med vami se poigrava z upodabljajočimi možnostmi in nenavadnimi učinki ki jih lahko Iztisne iz stroja! Pokorne, kaj ste napravili. Pošljite najboljše izdelke v uredništvo Nove dobe, Aškerčeva 15, Celje. Ml bodo vsak teden objavljali fotografijo izbrane računalniško grafike, avtorje grafike meseca pa čakajo lepe nagrade. Ne oklevajte, postavite vaš izdelek na ogled. Borut Jereb, Bosna jeseni 92 PREGLEDNA RAZSTAVA DEL ALOJZA JERČIČA V SLOVENJ GRADCU SLOVENEC NA JAPONSKEM Galerija likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu predstavlja dela Alojza Jerčiča, brez izjeme nastpla v trinajstih letih na Japonskem, kjer naj bi dozorel umetniški izraz nekdanjega predstavnika domače samonikle umetnosti. Čeprav sodobni Japonci niso veliki ljubitelji kiparstva, so slovenskega umetnika vzeli za svojega in mnogi časopisi, tudi Vomiuri Shimbun, so pisali o njegovih razstavah. Preporod po doživetju Japonske Roleti leta 1978 je Alojz Jerčič srečal Japonko Hiroko Kubuta, svobodno novinarko in pisateljico. V vlaku, ki je ropotal na Dunaj, se je zgodila ljubezen na prvi pogled. Sledila Je Japon- m:y . - . ' 5*t^ » ska, mesto Ibaraki. 'Prvi vtis ni bil vzpodbuden, pred očmi so se vile ogromne kače avtomobilov in v množici ljudi me je kar malo stiskalo. Hiroko me Je od prvega trenutka uvajala v japonsko življenje, začela sva z vlakom, izbrati pravega in priti, kamor želiš, niti ni tako enostavno. Nisem verjel, da je lahko v enem prostoru toliko ljudi. Imel sem občutek, da vsi vame strmijo. Čez nekaj tednov sem spoznal, da zanje ni najbolj običajno, če poljubljaš dekle na javnem mestu,’ se spominja prvih korakov Alojz Jerčič. 'Naučil sem se prvih vljudnosti, pozdravov in delčka japonske etike. Prva jed, ki Jo ponudijo, je ajda. Ze drugi dan sem poizkusil jesti s palčkami. Sedem medenih dni je minilo in treba je. bilo začeti delati. Hiroko me je spoznala s prijateljem kiparjem In začelo se je zares. Vsak dan sem se vozil z vlakom v dve url in pol oddaljeno mesto v kiparsko delavnico. Kraj je bil v planinah, ki so nhe nekoliko spominjale na Pohorje. To je bila moja prva rajža samostojnega človeka v tuji deželi.’ Majhne nerodnosti, ko se je zmotil in se vsedel na vlak napačne barve, so bile hitro premagane. Ko je nakupoval, si je pomagal z napisa- nim seznamom. Za prvo razstavo v Osa ki je pripravil trideset del in odziv je bil katastrofa. Hiroko mu je skušala pomagati, da bi pripravil razstavo v To-ikiu: 'Z dvema težkima skulpturama v torbah je hodila od galerije do galerije, a brez uspeha. Zvečer me je utrujena poklicala iz telefonske govorilnice in povedala, da sojo povsod zavrnili. Ko sva se pogovarjala, je zagledala še eno galerijo in sklenila poskusiti še tam. Nemogoče seje zgodilo, lastnica galerije jo je vprašala, če bi lahko razstavljal že naslednji teden. Hiroko je že tisti večer začela pripravljati kataloge in vabila.' To je bilo julija 1979 in razstava je požela dobre kritike, najprej v časopisu Asahi. Ogledali so si jo številni pomembneži japonskega likovnega sveta. Nepozabni trenutek je obeležil triindevetdesetletni umetnik, prvi Japonec, ki je študiral zahodno umetnost, doživetje tudi za galerijo, kije bila majhna, imela pa je tradicijo. V tej galeriji sta se Alojz Jerčič in Hiroko Kubuta poročila. V Tokiu Je leta 1982 razstavljal na tisoč štiristo kvadratnih metrih, razstavo je sam financiral in požela je velik uspeh. Jerčič je na otvoritvah vseh svojih razstav vpeljal glasbo, zborovsko in solo petje, branje poezije ter lastno predstavo, s katero spreminja kompozicijo svojih del. Pevski zbor mu je na razstavi zapel dvaindvajset slovenskih pesmi, ki mu jih je posredoval profesor Adamič. 'Japonci so me podprli tudi finančno in mi tako omogočil Izdelati velik projekt, ki ga brez njihove pomoči ne bi bilo. To mi je pomenilo ogromno v moralnem smislu. V letih 1982 in 1984 sem skušal organizirati razstavo tudi v Ljubljani, a vrata so ostala zame zaprta,’ pripoveduje Alojz Jerčič, ki je to nekoliko zameril, sicer pa ne čuti več močnih vezi, ki bi ga priklepale na domovino. V pogovoru govori 'imate', v smislu 'vi Slovenci’, Japonska ga je očarala. V štirinajstih letih je bil le trikrat na slovenskih tleh. 'Tudi Sloveniji pomagam s svojo umetnostjo, na drugi strani pa posredujem del slovenske kulture na Japonskem, zato sem ustanovil pevski zbor.' Poštenost in zaupanje soseda Kakšen je japonski človek? 'Pred Japoncem ne bom zaklepal svoje delavnice, če bi jo zaklenil, pomeni, da svojim sosedom ne zaupam. Osnovna celica je družina, njej je vse podrejeno, predstavlja svetinjo. Ko se dekle poroči, mora biti devica. Ob poroki vse njene prijateljice jočejo, ker bo odšla iz njihovega življenja, gre v novi svet, v družino. Zenska je zato, da bo rodila in vzgajala otroka. Preden zajadra v zakonski stan, mora zapustiti službo, ostane Ji le toliko časa, da preda svoje naloge. Ko se poroči moški, dobi petdeset do šestdeset odstotkov višjo plačo, ker postane gospodar družine in mora zanjo skrbeti. Do otrok so Japonci izredno nežni, ko napolnijo otroci dve leti, gredo obvezno v vrtec,’ pripoveduje Jerčič in dodaja, da se je vživel v japonsko okolje postopoma, brez vsiljevanja. 'Najprej sem moral sprejeti njih in njihovo kulturo, kmalu so me sprejeli za svojega. Obnašam se kot Japonec in ne doživljam nesporazumov z nikomer. Najtežje pa Je najti prijatelja.’ V Sloveniji se je predstavil po štirinajstih letih, v Slovenj Gradcu, najbrž bo razstavljal tudi v Mariboru in Ljubljani. Sicer pa se mu mudi čim prej nazaj, na Japonsko. Na očeh pozitivne kritike O umetniškem izrazu Alojza Jerčiča je Marko Koša n zapisal naslednje: ‘Samorastniško surova dela, ki jih je Alojz Jerčič pričel oblikovati v železu pred več kot dvajsetimi leti doma na Muti, NOVI TELESKOPI Kako so rojene galaksije? Ali še obstajajo planeti, kot je naš? Iz Česa je sestavljena Črna luknja? Na ta ne ravno lahka vprašanja bi moralo odgovoriti šest novih teleskopov, kijih bodo postavili do zaCetka leta 2000 na planinah Arizone, v Andih in na Havajih. Ti teleskopi ne bodo imeli ničesar skupnega s teleskopi, kakršne poznamo danes. Današnji teleskopi so manjši, težji, občutljivejši na temperaturne spremembe, zahtevnejši za ravnanje z njimi in veliko dražji. daleč od prvega, na gori Graham, tudi v Arizoni. Na isti gori, ki zaradi jasnosti zraka predstavlja eno od najboljših lokacij za opazovanje zvezd, bo postavljen tudi tretji teleskop, ki bo lovil kozmične radio valove. ‘Novi teleskopi so prava revolucija, ena od največjih v zadnjih petdesetih letih’, je komentiral v ‘Time’ ameriški astronom Maarteen Schmidt. Prvi teleskop (premera 6,5 metra) bo izdelan čez dve leti. Leča zanj, ki Je že vlita, se v teh dneh že hladi. 1994 pa jo bodo namestili na gori Hopkins v Arizoni. Ta teleskop bo predhodnica drugemu, imenovanemu Colum-bus, ki ga bodo leta 1996 postavili ne- Cetrto zemeljsko oko, ki bo uperjeno v skrivnosti vesolja, bo teleskop Par-nal na Andih v Čilu. Sestavljale ga bodo štiri leče premera po osem me- trov. Havajski teleskop Keck 1 ima premer deset metrov in pod veliko kupolo pravkar čaka na zaključna dela. Čez kakšno leto se mu bo pridružil še teleskop dvojček Keck 2. Ta velik astronomski projekt je delo na znanstvenem polju združene Evrope in Amerike: teleskope izdelujejo na starem in na novem kontinentu. Vendar pa teleskopu na gori Graham preti nevarnost. Ta gora je namreč sveto mesto indijanskega ple-nema Apačev, katerih delegacija se je že pritožila pri oblasteh. Teleskop Co-lumbus predstavlja zanje, pravijo, zadnji udarec belcev njihovi izumirajoči civilizaciji. S tem se stri naj o tudi ameriški okoljevarstveniki, ki njihov protest podpirajo. so izžarevala tisti tipični ekspresivni naboj, ki ga anticipirata na eni strani uporabljena tehnika varjenja, na drugi strani pa psihološki 'gotski' značaj pokrajine ob Dravi, v srcu kontinentalne srednje Evrope,’.. .in po Japonski ...: 'Tista prva dela, z letnico 1979, še kažejo zapuščino razmišljanja, ki bi sodilo v okvir evropskih miselnih vzorcev, medtem ko so se kasneje in zlagoma otresala razdrobljenosti doslednega ekspresivnega oblikovanja. Pod očitnim vplivom japonske pokrajine, tradicionalne umetnosti in značilne japonske kontemplativne duhovnosti, podprte z vzhodnjaško budistično filozofijo, skulpture izgubljajo vsiljivo narativno enoznačnost. Forme pridobivajo čvrstejši kiparski volumen, ki se po tej, lahko bi rekli izvirni poti, približujejo modernistični likovni govorici prečiščenih oblik. Simbolni jezik dovolj suverenih in drznih železnih skulptur ter fascinantnih mobilov; brušenih, a ne poliranih, gladkih in sijočih ploskev, se je zlil z japonskim tradicionalnim pojmovanjem umetnosti, ki brez predsodkov (kakršni obstajajo v Evropi) umetnine vključuje v ambient in sprejema tudi njihovo dekorativno funkcionalnost kot vsebino.’ Ksenija Lekič TEŽKI ČASI ZA NEMCE Nemški kancler Kohl je po tistem, ko je v petek napovedal verjetno zvečanje davkov po letu 1995, zaprosil sonarodnjake, naj bodo pripravljeni na ” težke čase", ki narekujejo podaljševanje delovnega časa na "prostovoljni osnovi”. Med drugim je izjavil: Svetovno gospodarstvo že več mesecev stagnira. Zato se mora tudi Nemčija pripraviti na težke čase in na ostrejšo mednarodno konkurenco”. Pri tem je slikovito dejal, da gre za to, ali bo Nemčija še naprej igrala za "evropski pokal” ali pa se bo vrnila v regionalno ligo. Opozoril je, da sta tedenski delovni čas in uporaba strojev v Nemčiji najkrajša od vseh držav Evropske skupnosti in napovedal, da se Nemčija sčasoma ne bo več mogla kosati z drugimi. Ne bo si mogla več privoščiti niti skrajševanja tedenskega delovnega časa, potrebno bo celo njegovo podaljševanje na "prostovoljni osnovi”. Glede morebitnega znižanja plač pa Kohl meni, da se morajo prejemki prilagajati različni stopnji produktivnosti, tudi če gre za isto vejo gospodarske dejavnosti. GRUBELIČ BO TOŽIL VSE: DRŽAVO, TOŽILSTVO, SODIŠČE, SODNIKE IN SEVEDA UPNIKE TER NOVINARJE BOSS JE OSTAL BOS V Ljubljani so končno pripeljali pred sodnike 44 - letnega Sandija Grubeliča, famoznega biznismena firm SOZ Trend, Trend Inženiring, Trend Form in Trend Adriatic, ki je žaslovel” z goljufijo stoletja, ko je od skoraj 5000 kupcev pobral denar (okrog 30 milijonov mark) za nakup avtomobilov in med drugim spravil ob vse nekaj sto delav- cev mariborskega Lileta. Grubeličevo žlobudranje in zaklinjanje, kako bo vsakemu izmed skoraj pet tisoč (4883!) upnikov, ki so vplačali predujem za nakup avtomobila, povrnil vse do zanje pare, je izpuhtelo, ko so ga švicarske oblasti končno zaprle in mu s tem onemogočile razne ”exluzivne” izjave preko radijskih in časopisnih vesti. Očitno mu je to veliki manjko, saj on in njegovi odvetniki skušajo vso barabijo ovenčati s "političnim procesom” . 9. novembra lani je Sandi Grubelič znova stopil na slovenska tla, ko so ga na mejnem prehodu v obliki "dragocenega tovora” prevzeli naši organi pregona. Tudi to naj bi bilo sporno, kajti izročitev je zahtevala prejšnja in ne zdajšna država, torej je gospod Grubelič v kehi nezakonito, pravijo nje- govi odvetniki Peter Čeferin, Dušan Jelušič in Žiga Klun. Kaže, da se je tisoče ogu-ljufanih upnikov utrudilo v pričakovanju, da bi še kdaj videlo svoj denar in tokrat ni navalilo v Ljubljano, kot njega dni, tako da Vesna Žalik, predsednica senata, mirneje vok vir j a raspravo in od oblasti ter zasebno postavljeni stražarji pred in v stavbi pravice lahko prodajajo dolgčas. Dolgčas pa kot rečeno ni v sodnem senatu, saj že omenjena trojka Grubeličevih zagovornikov iz minute v minuto skrbi za doziranje vzdušja z oporekanjem vsemu in vsakemu, še več, po njihovem ni nihče od ljudstva vreden, da bi uprl pogled, kaj šele prst pravice v nekdanjega "poslovneža”. Tako sta prva dva dneva minila v razčiščevanju in Lačne delavke Lileta med večtedensko stražo pred Grubeliči. "izločanju” vseh, ki sode- so vso reč končno umirili, To delovanje pa ni bilo lujejo v procesu, tudi ne- Sandi Grubelič se je pogre- majhna reč, saj je z na- kaj tisoč upnikov in se- znil v molk kot žrtev zarote PreJ pobranim denarjem in veda novinarjev, ki so ubogo švicarske in bivše jugoslo- z denarjem na posodo Sandi paro prizadeli med prepo- vanske policije, ki ga je ne- Grubelič skušal ustvariti štiri trebnim o dihom na svežem zakonito aretirala in 'orna- podjetja v enem, nad vsemi zraku med sprehodom v pre- mljenega” spravila nazaj na pa je bedel z ženo Dra- iskovalnem zaporu. Zatem torišče njegovega delovanja. gjco. Kakorkoli se bo že vsa stvar razvijala, je jasno, da je Sandija Grubeliča, ki je 207,370.967 dinarjev, kolikor je zbral samo na račun prodaje avtomobilov in jih je vložil v gradnjo stavbe v Domžalah in v teniško igrišče v Višnji gori, za ribarnico v Zagrebu in del za nakup mariborskega Lileta, spodnesla gospa Jožica Puhar, ministrica, ki mu v usodnem trenutku ni dala državnega denarja za "zaposlitev” že zaposlenih delavk Lileta, s čimer bi vrnil dolg z računa avtomobilov in 400 plačnikom izročil vplačana vozila. Tako pa se mu je dobro načrtovan konstrukt porušil in je zdaj tu, da mu tudi oporekana Barbara Brezigar, namestnica tožilca Tomaža Miklavčiča, končno lahko prebere skoraj sto strani dolgo obtožnico. Omenjena skupina zagovornikov je senat naprosila za desetdnevni premor, da bi v tem času spoštovanemu senatu predložili še nove dokumente gospoda Sandija Grubeliča, ki zdaj naj sploh ne bi bil državljan Slovenije. A. Z. ORMOŽ: 17-LETNO MLADENKO UBIL, KER NI PRISLUHNILA Dfl flPFTfiVIH NJEGOVIM NEIZMERNIM ČUSTVOM OTrtniSI lil MO S ŠILOM UBIL LJUBEZEN HHH Grozovit uboj v Libanji pri Ormožu je tri dni držal pokonci tamkajšnje občinstvo. Šlo je za tretji zločin v zadnjem času, od katerih dva prejšnja še nista razjasnjena. Tokrat so našli pod mostom mrtvo 17-letno Marto J. doma iz Mihajlov-cev 19 pri Ormožu. Nesrečna mladenka se je zvečer vračala z avtobusom in ob 22.20 izstopila na postajališču v Libanji Križ na magistralni cesti iz Ormoža proti Ljutomeru. Nič hudega sluteč se je peš odpravila proti domu v Mihaj-lovcih, ne vedoč, da jo nekaj metrov naprej pod mostom čaka že večkrat zavrnjeni ljubimec. Tisto sredo zvečer se je iz Libanje proti avtobusnemu postajališču odpravil 28-letni Marjan L. in se skril pod bližnji most. Kaj se je napletalo v od neuslišane ljubezni vročični glavi, bo razkrito na sodišču, doslej so ugotovili le, da je po prihodu avtobusa Marjan L. prišel izpod mostu in skušal z Marto navezati stik. Nesrečno dekle je prišleka odklonila, zavrnjeni in nesojeni ljubimec pa bi naj iz žepa izvlekel šilo in z njim začel suvati v dekle. Čeprav je s šilom meril v prša, se je nesrečno dekle uspelo ubraniti prvemu napadu razbesnelega možakarja, dokler nista padla v obcestni jarek. S šilom večkrat zabodena mladenka bi se skoraj rešila, saj se je po cesti približeval neznani kolesar, vendar jo je napadalec utišal tako, daji je z roko prekril ust in vmes še naprej zabadal šilo. Kolesar, ki seveda ni vedel, kaj se v obcestnem jarku dogaja, je odpeljal naprej, morilec pa je zdaj že mrtvo dekle začel vleči pod most, kjer jo je tudi pustil, da so jo naslednje jutro odkrili. Po tem grozovitem zločinu je 28-letni Marjan L., kmečki sin, krenil proti domu, skril rokavice in okrvavljena oblačila v gnoj, morilsko orodje pa v drog sejalnika za koruzo in nadaljeval življenje, kot da se ni nič zgodilo vse do takrat, ko so prišli ponj policisti. Kriminalistom je povedal, da je bil v Marto - zaljubljen. AVTI HLAPIJO Policija in kriminalisti na Celjskem presenečeni ugotavljajo, da se je spet obrnila reka vozil, ki so namenjena prodaji, iz Savinjske doline že nekaj časa izginjajo predvsem dražja vozila, kot so bmw, mercedes, razkošnejši opli in golfi. Še ne tako davno je preko. novih mej prihajalo v nasprotni smeri na desetine vozil, za katere prodajalci niso imeli najbolj bleščečih papirjev. Zdaj v nasprotno smer izginjajo enako bleščeči avtomobili z manj bleščečimi papirji. Ukradeni. V nekaj mesecih so jih izmaknili nekaj deset. da njihova policija zdaj lovi 21-letnega sina, prav tako Sandija Grubeliča, ker bi naj s pajdaši skušal ogoljufati vsaj dve hrvaški banki. Osumljenega najbolj bremeni neki brezposelni tekstilni tehnik, 24-letni Svebor štampallja iz Ljubljane. Tik pred začetkom sojenja nančne težave, bi naj bil kriv Sandiju Grubeliču v Ljubljani je hrvaško časopisje zagnalo vik in krik, češ da je Grubeli-čev sin skušal iz banke na Reki dvigniti 15 milijonov HRD, čeprav na računu ni imel niti pare in ta denar pretopiti v devize. Cela četa kolegov na Hrvaškem se je pognala na lov za mladim Grubeličem in se prelevila v detektive, ki bi naj razjasnili vso raboto. Po izjavah omenjenega brezposelnega tehnika, bi naj mladi Grubelič prišel tako do denarja zato, da bi poravnal neke dolgove ljubljanski Metalki, da ta ne bi uveljavila hipotek, ki bi naj bile izdane na račun treh Grubeličevih hiš v Ljubljani. Da je družina Grubeličevih zašla ob že znanih v še večje fi- neki Albanec Sejdiu, lastnik llirija-holdinga s sedežem v švicarski Luzani, ki G ru beličem ni vrnil dolgovanih treh milijonov dolarjev. Dolg bi naj izterjali neki Fatmir Bajrami iz Ljubljane za ceno 676 tisoč mark. Podvig na Reki bi naj bil opravljen po istem scenariju kot v Puli in tamkajšnji Istar-ski banki d.d., ki bi jo naj olajšali za nova dva milijona mark. Operacijo bi naj izpeljali z lažno prodajo bencina s pomočjo ljubljanskega podjetja Sigma oil reškemu podjetju Petrol-Commerce s posredovanjem nekega Alfreda Musizza z Reke. V posel bi naj bili vključena še ljubljanska Spektta in reška Ri-Art in tako dalje in naprej, kot prepeva Štampalija. Na vidiku je po vsem sodeč še en generalski škandal v vojski srb-skočrnogorske države, tokrat obarvan s stanovanjskimi kvadrati. Generalštab V J je vzel luksuzna stanovanja admiralu flote Branku Mamuli in generalom Blagoju Adžiču, Aleksandru Vasiljeviču, Milanu Pujiču, Zorku Canadiju in Andriji Rašeti z obrazložitvijo, da so do stanovanj v elitnem generalskem naselju ‘Cvečara’ na pogozdeni topčiderski strmini prišli po nezakoniti poti. To naselje devetih ogromnih hiš in dvaintridesetih stanovanj gradijo že skoraj leto dni in je že od samega začetka trn v peti beograjski in srbski javnosti. Bolj ko se je približeval rok vselitve, bolj so bili ljudje ogorčeni. Da bi vsaj malo utišal upravičeno nezadovoljstvo, je Generalštab osnoval komisijo za raziskovanje možnih nepravilnosti v razdelitvi stanovanj, od katerih ni nobeno manjše od 100 kvadratnih metrov. Rezultat dela komisije je brisanje omenjene generalske šesterice s popisa bodočih stanovalcev. Kaj je z ostalimi tridesetimi generali in oficirji, med katerimi je največje število tistih, ki zavzemajo naj višja mesta v hierarhiji no-vosklepane vojske Živote Paniča? So oni do stanovanj prišli zakonito? Mamula, Vasiljevič, Pujič, Čanadi, Adžič in Rašeta so najavili, da ‘ne bodo ostali dolžni’. Branko Mamula Blagoje Adžič MALI OGLASI MANJŠO KMETIJO v Lipoglavu pri Ločah menjam za manjšo hišo v okolici Celja. Holzinger Oto, 68233 Dob pri Mirni, KPD. SAMSKI FANT, 37/173, iz Bosne, želim spoznati resno žensko za skupno življenje, možna je tudi poroka. Tel: 063/856-535. PUŠKO češko bokarico 16/ 16 z 200 patrorti, prodam. Tel.: 063/34-692. RIBIŠKO OPREMO, kompletno za vse vrste ribolova, prodam. Tel.: 063/34-692. GARSONJERO ali ENOSOBNO STANOVANJE najamem v Celju. Tel.: 063/441-215, 441-215, dopoldan od 8.-14. ure. z Trgovsko podjetje p. o. Jfffi) ” Savinjski magazin Žatec” Šlandrov trg 35 - 63310 Žalec KREDITNI POGOJI TEKSTIL, AKUSTIKA, DROBNI GOSPODINJSKI APARATI, BELA TEHNIKA, KOLESA, PEČI, INSTALACIJSKI MATERIAL, BARVE, ELEKTRIČNO ORODJE - DO 4 OBROKE, BREZ OBRESTI - DO 6 OBROKOV, MINIMALNA FIKSNA OBRESTNA MERA BELA TEHNIKA PROIZVAJALCA GORENJE - DO 5 OBROKOV, BREZ OBRESTI - DO 12 OBROKOV. MINIMALNA FIKSNA OBRESTNA MERA PREMOG, GRADBENI MATERIAL - DO 6 OBROKOV, MINIMALNA FIKSNA OBRESTNA MERA POHIŠTVO DO 10 OBROKOV, MINIMALNA FIKSNA OBRESTNA MERA POHIŠTVO NEKATERIH PROIZVAJALCEV VAM PONUDIMO NA 6 OBROKOV BREZ POLOGA IN BREZ OBRESTI VELIKI POPUSTI ZA GOTOVINSKO PLAČILO! TEK IN SEKS Do danes so znanstveno ugotovili celo vrsto ugodnih vplivov rekreativnega teka na človeški organizem in njegove funkcije. Vendar pa je posebno zanimivo dejstvo, da tek izboljšuje tudi seksualni apetit in možnosti. Ena od tekačic je to lepo povedala: “Vem, da sem s pomočjo teka shujšala in danes izgledam lepše, kar je spremenilo moje življenje. Pravzaprav se prvikrat v življenju počutim seksi." Dobra telesna kondicija dosežena s tekom povečuje zadovoljstvo v seksu pri moških in pri ženskah. Voditej inštituta za športno medicino Univerze v San Diegu v Kaliforniji dr. Jim White je z znanstvenim testom ugotovil, da jogging seksualno stimulira moške štiridesetih let. VVhite je spremljal 115 moških, ki so dnevno tekli po 20 minut. Med testi in po njih je pri vseh ugotovil znaten porast seksualne želje. Večina od njih je govorila o znatnem porastu in celo o podvajanju svoje seksualne aktivnosti. V nekaterih primerih so morali zagreti tekači kar s skokom čez plot zadovoljiti svoje povečane seksualne potrebe. "Če bi objavili vse rezultate te naše raziskave, niti ena žena ne bi več dovolila možu, da gre na jogging daleč od doma", prav! VVhite. Neki urolog je poročal o dveh primerih impotence, ki so ju pozdravili s pomočjo LSD teka. LSD je v Ameriki pogosto uporabljena kratica, ki pomeni 'long slow distance', kar v prevodu pomeni počasen tek na dolge proge. Ker me- nijo, da je za impotenco velikokrat kriv psihični vzrok, je morda povečan dotok kisika v možgane med tekom tisto, kar izboljša stanje takšnih bolnikov. Dr. Avram Goldstein z univerze v Kaliforniji trdi, da tek povzroča pomembne hormonske spremembe v organizmu. Po-leg ostalega se po teku znatno poveča višina moškega spolnega hormona testosterona v krvi. Vendar pa strokovnjaki še vedno ne morejo z gotovostjo trditi, zakaj se to dogaja. Morda je to rezultat povečane stimulacije andrenergičnega sestava. Kot povsod tudi tukaj velja pravilo o zmernosti. Vsa ta spoznanja o seksualnih funkcijah veljajo samo za tek znotraj zmernih meja fižične utrujenosti. Dr. Aksel Horvvitz, specialist za športno medicino, trdi, da je pri pretiranih ljubiteljih teka, ki pretečejo po sto kilometrov na teden, zabeležen padec hormona testosterona v krvi, kar lahko ogrozi seksualno življenje. AMERIČANI BERAČIJO ZAKONITO 'V jr GRADIS GRADBENO PODJETJE CELJE Ul. XIV. DIVIZIJE 10 CELJE TEL. 063 26-634 JESEN JE TU! POSKRBITE ZA VAŠ AVTO ŠE PRED ZIMO. IZKORISTITE PRILOŽNOST! V NOVI VASI V CELJU PRODAJAMO GARAŽE NA OBROČNO ODPLAČEVANJE POD UGODNIMI POGOJI. Milijoni brezdomcev, ki po ameriških ulicah vsak dan iztegujejo roke, so pred kratkem izvojevali važno zmago. Sodišče je razglasilo za neustavno odločitev mesta New York, s katero je bilo prepovedano prosjačenje po ulicah. To je šele prva etapa beraške bitke, ki se lahko raztegne do Vrhovnega sodišča ZDA. V sodni odločitvi prejšnjega tedna je federalni sodnik ocenil, da je država kršila Prvi amandma s tem, ker je s prepovedjo prosjačenja za osemdeset do sto tisoč brezdomcev, ki v New Yorku krožijo po ulicah, omejila svobodo izražanja. Čeprav je sodnik Robert Svveet priznal pravico oblasti, da ukaže izvrševanje zakonov, je ocenil, da ‘ima prednost zakon svobodnega izražanja kakor tudi. sporočilo, ki ga prosjačenje pošilja naši družbi. Berač ne ogroža družbe, njegov edini zločin je v tem, ker živi v bedi.' Lanskega septembra je bilo sodišče na strani New Yorka, ki je prepovedal beračenje v metroju, edinem toplem mestu v dolgih zimskih mesecih. Edini razlog je bil: v mestnem prevozu so lju- dje ujeti! Mesto New York je lani najavilo velik načrt izgradnje 25 zatočišč za brezdomce, ki bi jih zgradili po vseh četrtih. Zaradi negodovanje stanovalcev pa je načrt ostal na papirju, kakor tudi obljube države New York, da bo zgradila stanovanja za tisoče lažjih mentalnih bolnikov, ki se po izgonu iz psihiatričnih bolnišnic potikajo po ulicah brez denarja. Uporaba represije proti brezdomcem je danes lažja, ker družba zavrača brezdomce izaradi porasta zločinov, latentnega ra-isizma, straha pred AIDS- om in tuberko-loze. Velike ameriške metropole na robu propada obtožujejo republikansko administracijo zaradi odločitve o zmanjšanju federalnih posojil. Tega argumenta se je po-služil tudi demokratski predsedniški kandidat Bill Clinton. MALI OGLAS ZASTONJ KUp0N MOJ NASLOV: Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno. NOVA * DOBA NAROČILNICA Ime................................priimek naslov......................... naročam časopis-tednik Novo dobo na naslov Na gornji naslov mi pošljite........*... . izvodov. (število) Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino. podpis naročnika DR. MARKO STERLE O TRADICIONALNI KITAJSKI MEDICINI Z IGLO DO ZDRAVJA Na Kitajskem izvajajo akupunkturo že pet tisoč let, prvi medicinski učbeniki te terapije segajo v šesto stoletje pred našim štetjem, v Evropo pa so jo misionarji prinesli šele v 17. stoletju. Akupunktura je zabadanje igel v določene točke na koži z namenom, da bi vzpostavili ravnotežje energije chi, ki je po mnenju akupunkturistov za zdravje najpomembnejša. Vzhodnjaško terapijo je na Kitajskem več kot leto dni spoznaval dr. Marko Sterle. Akupunktura in akupresura obogatita klasično medicinsko znanje, spremenita pojmovanje bolezni in proces zdravljenja. Kaj je akupunktura, kaj akupresura in kakšno mesto zavzemata v tradicionalni kitajski medicini? “Kitajsko tradicionalno zdravilstvo zajema herbalno medicino, ki predstavlja zdravljenje z naravnimi zdravili in zdravljenje z ubadanjem igel ali masažo določenih točk na človekovem telesu. Akupunktura se izvaja z iglami, ki jih zabadamo v določene točke, akupresura se razlikuje v tem, da ne delamo z iglami, ampak določene točke pritiskamo s prsti.” Koliko je takšnih točk na telesu? “Več kot tri tisoč jih je, tristoe-nainšestdeset osnovnih. Nekatere se nahajajo na določenih meridianih, štirinajstih glavnih in osmih povezovalnih.” Kaj so meridiani? “Meridiani so določene poti, po katerih kroži energija in pripadajo določenim organom oziroma organskim sistemom. Najpomembnejši so glavni meridiani, v prvem krogu se nahajajo meridiani pljuč, debelega črevesa, želodca, v gem sledijo meridiani srca, mehurja, ledvic in v tretjem krogu še osrčja, meridian trojnega živca, žolča in jeter. Prvi in zadnji je meridian yin, srednja dva pa sta yang.” Akupunktur isti poudarjate pomen e-nergije chi, jo lahko definirate? “Kitajski hieroglif, ki naj bi pojasnil, kaj je chi, je tako zapleten, da pojma niso zmogli razvozlati ne vzhodnjaki, kaj šele zahodna znanost, ki si že tako rada zatiska oči. Chi je nekaj neotipljivega, a sposobno je delovati. Znak te energije simbolizira življenje, nedefinirano, a skrivnostno in večno energijo. Chi vendarle obstaja.” Je bistvo in namen akupunkture vzpostavljanje ravnotežja energije chi? “Najpomembnejše je vzpostavljanje ravnovesja, pri katerem morata biti yin in yang uravnotežena, če je yin previsok ali prenizek, imamo opravka z boleznijo.” Stari Kitajci so o yinu in yangu spletli cele teorije. Kaj je yin, kaj yang? “Ni yina brez yanga in yanga brez yina. To je zakon vesolja in zakon človeka. Gre za enotnost nasprotja, če yin raste, yang pada in obratno. Kitajci so ta nasprotja poimenovali yin in yang, Japonci kyo in jitsu, Indijci lingam in joni. Yang dojemamo kot nebo, svetlobo, moškost, moč, gibanje, ogenj, yin kot vodo, zemljo, temo, zimo, žensko, krhkost, mirovanje. Vin je hrana, yang telesna aktivnost.” Z akupunkturo torej vzpostavite ravnovesje. Kakšen pa je začetek zdravljenja, pristop k odkrivanju bolezni, ali so v tradicionalni kitajski medicini znane tudi posebne metode diagnosticiranja? “Eno najbolj zanimivih znanj tradicionalne kitajske medicine je nedvomno diagnostika, ki pa je hkrati tudi najtežja. Znanih je najmanj trideset načinov, kako pristopiti h gledanju telesa, v klasični medicini pa le pet do deset. Vemo, da je najpomembnejša pravilna diagnoza oziroma ocena človekove uravnoteženosti, uravnoteženosti posameznih organskih sistemov. Stari Kitajci so botrovali vrsti zanimivih in nenavadnih znanj. Ste kdaj opazili, daje človekovo uho podobno novorojenčku? Z opazovanjem in otipavanjem ušesa s topim predmetom izvemo vse o človekovem ravnotežju. Oči izda- Peking, bolnišnica številka 3. Dr. Marko Sterle pri opazovanju operacije pod omamo igel bre« umetne anestezije. — NEVARNOST KAROSHI Svet je zares čuden. Medtem ko milijont ljudi brez uspeha iščejo zaposlitev, se drugi milijoni dobesedno zvijajo pod težo dela. Japonska beseda 'karoshi', ki označuje smrt zaradi pretiranega dela, si postopoma utira pot v druge svetovne jezike, kjer se je že udomačila kot ‘deloholik’. Japonski minister za delo je moral pred kratkim posredovati, ker je število infarktov in kolapsov zaradi pretiranega dela na Japonskem preseglo zaskrbljujočo mejo. Najbolj ogroženi so trgovci, delavci, učitelji in policaji. (V Sloveniji za slednje zagotovo ne drži). V pripravi je namreč novi zakon, ki naj bi končal s sedanjo prakso, ko dela sodobni Japonec največ od vseh prebivalcev našega planeta - 2200 Ur na leto. Pri tem Japonci nimajo letnih dopustov in vikendov, niti jim ni bolezen vzrok, da bi ostali doma. Zato je tudi povprečna japonska bolniška najmanša na celem svetu - samo 35 ur na leto. Nasprotje Japoncem so Nemci, ki letno oddelajo samo 148 ur in imajo povprečno osem tednov plačanega letnega dopusta. Od 1995. leta naj bi delavni teden zaposlenega Nemca znašal največ 35 ur, uvajajo pa tudi druge novosti. V muenhenskem BMVV-ju imajo zaposleni pravico do podaljšanega vi- kenda od četrtka do torka, če pa želijo, lahko svojih 40 delavnih ur na teden opravijo po deset ur na dan. Kako je mogoče, da Nemci delajo najmanj, zaslužijo pa največ? Ekonomisti smatrajo, da zaradi nemške pregovorne metodičnosti in marljivosti. Italijan dela mnogo dlje kot Nemec, napravi pa mnogo manj. Na delovnem mestu je prisoten fizično, sreba kapučino in razmišlja o nogometu, medtem ko Nemec ne izgubi niti minute delovnega časa. Tako Nemci dajejo v Evropi ton, ne samo gospodarskemu, temveč tudi delovnemu tempu. Francozi delajo letno povprečno 1755 ur, Italijani 169Q in Angleži 1820. Toda med njimi so razlike. Angleži imajo radi nočne izmene, na katere pride skoraj tretjina vseh delovnih ur, vsak deveti Francoz pa dela po skrajšanem delovnem času. V glavnem si povsod prizadevajo skrajšati delovni čas. Pri Amerikancih opažajo, da poizkušajo konkurirati Japoncem, da bi delali čim več in čim dlje. 2e zdaj mesečno delajo v povprečju 1990 ur, neredko pa tedensko tudi do sedemdeset ur. V Ameriki velja splošno pravilo, da je posameznik bližji piramidi uspeha, čim dlje dela. Menežerji že zdaj prebijejo mesečno v pisarnah po dvajset ur na dan, letni dopust so zmanjšali iz šestnajst na trinajst dni. Na najslabšem so zaposlene Zenske, ki delajo tudi do devetdeset ur na teden. Italijanski sociolog Alama meni, da pretirano delo ni normalno, da poneumlja in škoduje duševnemu in telesnemu zdravju. Prezaposleni ljudje pogosto podlegajo duševnim obolenjem. Neki ameriški biznismen si vsak večer umiva lice z lastnim urinom, sicer ne more zaspati. Zakaj človek toliko dela? Samo zaradi denarja? Nekateri psihologi smatrajo, da nam je moderni čas vzel potrebno zadovoljstvo, ki ga prinaša občutek uspešno dokončanega dela. Včasih je mizar napravil stol, sedel nanj in vedel, da je končal delo. Danes pa stojimo pri strojih, sedimo pri kompju-terjih, vozimo tramvaje, toda naše delo nima niti jasnega začetka niti konca -lahko traja do neskončnosti. Zato delamo in delamo, nikoli pa s svojim delom nismo gotovi niti zadovoljni. jajo telo, šarenica je pravi zemjevid dobrih in slabih človekovih poti. Tudi jezik, stopalo in obraz so človekovo zrcalo.” Kakšna je razlika med vzhodnjaškim in zahodnjaškim pojmovanjem človeka oziroma bolezni? “Vzhodnjaki gledajo sintetično, opazujejo ves material, mi pa smo navajeni in naučeni analitičnega gledanja in ravno zato veliko bolezni spregledamo.” Se strinjate s trditvijo, da akupunk-turisti ne zdravijo bolezni temveč ljudi? “Glede na to, da mora biti pristop k bolezni kompleksen, ta trditev drži.” Misel o zabadanju igel v telo je nekoliko strašljiva. Se ljudje za zdravljenje z akupunkturno metodo radi odločajo? “Akupunkturo večinoma zelo lepo sprejmejo. Vbod je skoraj neboleč, ker so to polne igle za razliko od injekcijskih, so tudi zelo drobne. Na nekaterih točkah in pri nekaterih ljudeh vboda igle ni niti čutiti.” Metoda akupunkture je uspešna tudi pri lajšanju bolečin in kot nadomestilo umetne anestezije. “Zelo veliko operirajo s pomočjo akupunkture, eventuelno dajo pred posegom le kakšno pomirilo, sicer pa je pacient med operacijo buden in vendar ga ne boli.” Katere so dobre strani akupresure in metode shiatsu? “Shiatsu je japonska beseda in pomeni pritisk s prstom. Šolo shiatsu, ki izvira iz zen filozofije, sem spoznal v Tokiu. Razvila se je iz anme, japonske masaže, ki se opira na tradicionalno kitajsko teorijo meridianov in točk.” Kaj je osnovna misel shiatsu šole? “Osnovno vodilo je naslednje: če eno roko položimo na točko tsubo, z drugo roko pa spremljamo meridian, bomo začutili odziv življenja in če nam uspe, bomo premagali bolezen. Metodo izvajamo samo s palci, prsti in z dlanmi, brez kakšnihkoli pripomočkov.” Ksenija Lekič NAJSTAREJŠI GLOBUS Najstarejši znani globus Zemlje je pred pol tisočletja izdelal nezaposleni sanjač Martin Behaim iz Nuernberga. Mnogi menijo, da je prav njegov izdelek spodbudil Krištofa Kolumba na pot preko Atlantika. Globuse pa so poznali že prej. Delali so jih stari Grki in tudi drugi popotniki v stoletjih za njimi, a ohranil se je le Behaimov, izdelan iz papirja in lesa. Tega si lahko obiskovalci tačas ogledujejo v muzeju v Nuern-bergu, nemšla zvezna pošta pa je v Kolumbovem letu izdala posebno znamko z najstarejšim znanim globusom. O življenju Martina Behaima ni znanega veliko. Bil je sin bogatega trgovca in veliko je potoval, nikoli se ni ustalil, raje je postopal in sanjaril, brkljal po zvezdnih kartah in zemljevidi. Edini proizvod njegovih sanjarij je skrbno izdelan globus Zelmje, ki ima v premeru pol metra in je poslikan z lepimi barvami, ni pa kaj posebej natančen. Pobjegla četnicima - silovali je Muslimani Sedamnaestogodišnja Slavica P. s roditeljima je bježala pred četnicima iz Jajca. U izvlačenju kroz šumske ceste, pred njenim očima roditelji su poginuli. U valu izbjeglica Slavica je uspjela doči do sigurnog Tomislavgrada. Tragediju i užas ko j e je doživjela zajedno s poginulim roditeljima pokušavala je zaboraviti. Medjutim, . Slavica ni u Tomislavgradu nije osetila sigurnost. Dramu bježanja i obiteljsku tragediju nadopu-nio je užas. Slavica je u Tomislavgradu silovana. Seda-mnaestogodišnju, nedozrelu, u šoku silovali su dvojica Muslimana: Samir Dilaver i Junuz Vričič. Izbjegličke dane Slavica je provodila u dječjem vrtiču, okružena brigom i pažnjom. S vi su htjeli pomoči da što bezbolnije preživi gubi-tak roditelja i traume ko j e je doživjela. Sokovi su bili teški, oporavak je tekao sporo. Osim poginulih roditelja, Slavica nije imala bliže rodbine. Šetajuči gradom svratila je u kafič popiti sok. Počaščena je i kafom. Njezini ‘ka-valiri’ Samir i Junuz, posli j e kave nude joj posao kod njihova prijatelja. Nije pri-mljena. Traže nova rešenja, a onda je, čvrsto držeči za ruke, vode u stan. Samir Dilaver nije imao ključeve od vlastita stana te je morao raz valiti vrata. Palo je nekoliko šamara, silovali su je, a Junuz ju je poslije vratio do vrtiča. Sljedeči dan ponovo dolaze po nju, ‘Po njihovu poslu’, a kad a im savjesna ra-dnica u Crvenom križu ne dopušta da je odvedu, prijete fizičkim napadom, ga-lame da če napraviti lom, minirati Dječji vrtič, dignuti ga u zrak. Spominju se i hrvatske majke. Pozvana je policija, galamdžije su završili u zatvoru. Uhapšeni su zbog uznemiravanja jav-nog reda i mira. Tek kad se dvojica uhap-šenika bunila, da ‘nisu si-lovatelji’, organima sigurnosti postaju jasne nove činjenice. Uslijedila su nova saslušanja, ali sada ne 0 ‘remečenju javnog reda 1 mira’, nego zbog ‘osnovane sumnje, da su počinili krivično delo silovanja’, a kriminalni čin je teži jer se radi o maloljetnoj djevojci. Junuz Vričič, jedan od silovatelja: Mala je pla- kata. Samir je vodio ljubav s njom, a kasnije i ja ... Poslije priznanja, izjava je obtužba protiv Samira i svjedoka, nalaza liječnika Junuza. Dio Muslimana i specijalista, iskaza svjedoka dalje ne vjeruje, da su to i nesretne Slavice, podignuta učinili njih dvojica. Izetbegovič popnšta Predsjednik Predsjedništ-va BiH Alija Izetbegovič iz-javio je kako če možda morati prihvatiti etničku pod-jelu Republike zbog po-litičkog i voj nog pritiska hr-vatskih snaga ko j e su inače njegov nominalni saveznik. Izetbegovič je Reutersu i ’New York Timesu’ izja-vio kako su hrvatski prego-varači na mirovnim pregovorim a u Ženevi inzistirali da se Bosna i Hercegovina po-dijele na etničkom principu, što njegova vlada teško pri-hvača. ’Da bismo se sporazumjeli s Hrvatima morat čemo se približiti etničkom konceptu Bosne-regija’, rekao je Izetbegovič. ’Za nas je vrlo teško prekoračiti tu pre-preku etničkoga principa, čak i uz ovako puno problema s kojima se suočava-mo’. Izetbegovič je prošlog tje-dna predložio da se Bosna i Hercegovina podijele na Številka ŽB organizacij« RK, u katerega lahke aakaza|ete denarni pomoč beguncem li HH, a pripisom n KH: SM01-I7S-8U7S autonomne regije, a da se pri tom ne gleda na etnički sastav, podsječa britanska agencija. Medžutim, zbog prijedloga bosanskih Srba i Hrvata ko ji imaju drukčije gledište, to se ne čini vjero-jatnim. ’Ovo pitanje regionalne, nasuprut etničkoj podjeli, tema je intenzivnih pregovora još do mog povratka u Sarajevo’, rekao je Izetbegovič dodajuči: ’Mi ovom problemu ne pristupamo s etničkog več s gradžanskog stajališta’. Slabo opremljena Armija BiH, ko j a je več opterečena očajničkim borbama protiv srpskih snaga koje su dosad pregazile gotovo 70 pošto bosanskohercegovačkog teritorija, teško si može priuštiti otvaranje novih fronti protiv hrvatskih snaga, ocje-njuje Reuters. 'Glavnu opasnost vidim u sukobima izmedžu lokalnih, legalnih vlasti BiH i radi- Xa k čer ladu KUtič U Tesli da poslednji put sam čuU prija nekoliko mjeteci. Baala n tatormadje. ■arija Tomič, »sak kalnih grupa HVO’, rekao je Izetbegovič. ’U sadašnjem sporu izmedžu Muslimana i Hrvata šanse zagovornika umjerene linije smanjuju se, a to je doista šteta’. Dragi prijatelji! D želji da Vam vaša nesreča što više olakšamo, a redakciji aašeg časopisa Nova doba odločili smo, da ovu stranica namjenimo specialno Vama. Ako nešto trebate, nekog tražite, n neizvjesno-sti ste, slobodno sovite naše brojeve: 063/441-606 ili 441-215. Sa srečom! Redakcija Nove dobe Gosič traži istragu Politički krugovi ŠRJ” i Srbije zabrinuti su zbog opasnosti od izbijanja sukoba u Srbiji nakon što je u četvrtak oteta skupina Muslimana blizu pri-boja u Sandžaku. Predsednik ŠRJ” Dobriča Čosič zadužio je u subotu državnu komisiju da istraži okol-nosti pod kojima su nestali ti Muslimani, čiji se broj, ovisno o izvoru, kreče izmedžu 17 i 35 iiudi. Sandžačka novinska agen- proširi i na Srbiju ako vla-cija ISA- press javila je sti ne reagiraju brzo i ne pripadnici srpsko- pronadžu otete Muslimane. Prema Memiču, oteto je 28 Muslimana. Srbijanska vlada, ko j a na-vodi da je oteto 18 ljudi, zatražila je da srpske vla- Traži se sestra Dtaolla JemendMČ lzbjegta Je i kderima Bhnasom ta Šantlom a Brezove polje kraj Brtkog. TraB Je sestra Bata. Bata Bajraktarerid, Zagreb črnogorskih paravojnih jedi-nica u četvrtak ujutro zaustavili dva autobusa u bližini Priboja i oteli 35 potnika Muslimana, ko ji su na-vodno odvedeni u BiH kako bi bili razmijenjeni za srpske zarobljenike. U priopčenju koje je u subotu objavio ■Inka Adtemovlč (N) is Pri-Jedora moja Je sestra. Ved mjese-elma ne znam lio |e s njem, aH I s rodjakom ■lrtetem Hnjaglt (40) 1 njeztnom kderi iirom (12) )i Kozarca. Alta VnkaBd, Franktart Traži se maž! ■anln KrdBl trati snpraga Sekira. Poslednji pat rideli sn se ■ Bercegnovom. Src talormadje n staral center ■ Koderju, tel (061) 8