SVEČENIKOV SV. P. IN ZAJEDNIC S. J.
Uredništvo : Gorica, Piazza N. Tommaseo št. 20	One 15. maja 1023
Izhaja 15. dan vsakega mesca.
Dr. M. B.
Majnik, pridi !
Poglej v naravo ali v božji hram, vse ti pravi: maj je tu, polovica ga je že za nami. In jaz kličem: »maj, pridi«?
Da, maj pridi že enkrat, da ne napoči žgoče poletje še predno se so razveselila in utrdila mlada srca v majniških žarkih!
Bratje! Naša mladina, fantje in dekleta ne poznajo več pravega maja. Morda še prihajajo k šmarnicam, a redki1 so — in prav silno redki so tisti, ki prihajajo z iskrenim, toplim srcem. Morda še prepevajo sladke Marijine popevke, toda kdo ve, ali so izraz globokega in visokega pojmovanja najvzvišenejše izmed otrok božjih — Matere božje?
Ali naj pustimo, da se razvijajo in postanejo možje in žene, očetje in matere brez Marije? Da pride poletje življenja nad nje brez majnika? Bo-li poletje tolažilno, če je že majnik njihovega življenja tako pust in mrzel, brez cvetja in petja, brez ljubezni in iskrene pobožnosti — likkjesen-ske ledine?
Bratje! Marija je vesela okrašenih oltarjev, veseli se vsakega pozdrava, veseli se šmarnic, ki jih kolikor mogoče lepo in dostojno obhajamo, veseli se pesmi in govorov, ki se glasijo po širni zemlji njej na čast. Toda Marija pričakuje od nas še več. Najlepši majniški dar Mariji bodli ta, da zanesemo stalno majniško razpoloženje v srca naših fantov in deklet.
Preteklo zimo smo vrgli med našo mladino misel krščanske prosvete. »Pr. Zv.« ima že prav lepo število včlanjenih društev. Hvala Bogu za začetek! Res, položili smo le začetke, posejali seme. To seme se mora razviti in skrbno negovati. V vseh naših društvih bo treba poglobitve, bo treba pletve. Kjerkoli dobimo nesnago, ki se nikakor ne vjema z majniškim duhom, ki je duh pristnega in jedrnatega krščanstva, jo bomo morali pomesti. Osna-žite in počistite vrste mladih ljudi, da ne bo veliko število v kvar celoti in pristnosti!
Naš ideal ostane prej in slej Marijanske kongregacije. Z lepo urejenimi Marijinimi družbami pridobimo za Boga največ mladine, si vzgojimo največ trdnih krščan-kih značajev, ki bodo Mariji v veselje in našemu malemu narodu v ponos. Dragi sobratje! Proč s pomisleki, konec naj bo obotavljanju; čedalje bomo odlašali, tem slabše bo. Takoj na delo, da poživimo in okrepimo »Marijine družbe«; brez njih ne bo maja v srcih naše mladine!
Maj, pridi! Kako pa? Ni mogoče, ves trud je zaman! Lagodni govorijo, da jc nemogoče. Kdor misli, da mu je nemogoče, naj pove pred šmamičnim oltarjem Mariji, kaj vse je naredil, da mu vestane mogoče.
Dovolim si povedati nekoliko misli, kako moramo začeti, nele da »nemgoče« stvari postanejo mogoče, ampak da se udejstvijo in ostanejo. Povdarjam nekoliko misli. Preudarite jih na konferencah. Morda! jih ob priliki v »Zborniku« razvijem.
1.	Pri vsem organizatoričnem delu je največje važnosti osebnost; mladina mora imeti v nas zaupanje. Vzgajajmo svojo osebnost v resnicoljubni odkritosrčnosti, dobrohotnosti, nesebični ljubezni. Kdor občuje z mladino le prisiljeno, brez resničnega zanimanja in dobrohotnosti, ne bo ustvaril trajne organizacije. Kdor se trudi in dela na vse moči, da pridobi mladino zase, da bo imel za seboj toliko in toliko mladih src, maha po zraku in njegovo del je od danes do jutri. Mladina mora spoznati, da nam gre samo za njeno srečo. Zato bomo potrpeli in bomo ljubili tudi one mladeniče in dekleta, ki niso' v družbi. Smrten udarec je zadal svojemu delu, kdor hoče s strastno nervoznostjo vse danes doseči in ne more prikriti nevolje, užaljenosti, jeze nad mladimi ljudmi, ki se iz sto razlogov še niso mogli odločiti, da pristopijo k družbi. Zatreti moramo tudi v članih naših družb mržnjo do nečlanov, ker ta je le znak pomanjkljivosti marijanskega duha in pa neke nevoščljivosti moža, ki je prejel za plug in si ne more kaj, da bi se ne ozrl muzaj. ■— Torej prva stvar je goreča marijanska osebnost voditeljeva. Ali nam je manjka? Bodimo odkritosrčni in povejmo si vso resnico pri duhovnih vajah, izpraševanju vesti, meditaciji itd.
2.	Nemogoče je iz posvetnega človeka napraviti naenkrat redovnika ali duhovnika. Koliko časa je bilo treba, da so iz nas naredili v božjo pomočjo kolikortoliko vredne duhovnike! Na to pozabijo nekateri gospodje, ki bi radii iz družbe napravili redovno družbo in včasih pričakujejo od družbenikov neko preziranje vsega svetnega veselja in eko pobožnost, do katerih se še sami niso povzpeli. Kako je včasih n g naših konferencah? Ta in oni voditelj bi majal z glavo, ako bi se tako godilo pri sestanku družebnikov. In vendar — tako mislim — gre za pošteno zabavo. Za povprečnega duhovnika iz naše srede bo precej zanesljivo vodilo uri teh zadevah to eno vprašanje: kakšno bi bilo moralo biti družbeno življenje, da bi se bil jaz dobro počutil v družbi in bi bil zanjo navdušen, ko sem bil tako star kot so ti-le moji fantje in moje družbenice? Pošteno veselje, majniška radost in pomladno petje mora biti v družbeni dvorani doma. Bog in Marija sta vesela vesele mladosti.
3.	Manj ljubosumnosti in več ponižnosti. Priznajmo si vendar, da nismo vsi enaki, da je prejel vsak izmed nas svoje posebne darove od Boga. i ako ima tudi
eden več sposobnosti za vodstvo kongregacij kot drugi. Žalostno je, da mora v kraju, kjer je več duhovnikov, družba umirati samo zato, ker je manj sposobni ne izroči tovarišu, ki ima prav posebne darove za tako vodstvo. Ali jaz ali nihče — ni marijanski princip. Marijanski princip tudi ta ni. da morajo najstarejši voditi družbe.
4.	Variatio delectat. Zakaj bi od časa do časa ne povabili v družbeni dom soseda ali katerega drugega, ki ima posebno veselje in ljubezen do delovanja v kongregacijah? Ali bi se ne lahko od njega tudi sami kaj naučili, ako vidimo, da zadene primernejšo struno? Bolj potreben in koristen je vsakdlamji kruh, od časa do časa se pa vendar veselimo izpnemembe — četudi na slabše. Skrbeti moramo, da se tudi v družbenih domovih poznajo prazniki. Enoličnost mrtvi.
Bratje, pomagajmo si drug drugemu! Napravimo vse, kar je v naših skromnih močeh, da dvignemo med našo mladino smisel in veselje do Marijinih vrtov. Bodimo strogo načelni, a vendar širokega in toplega srca. Carità,s urgetl Ni je organizacije. ki bi bolj zaslužila našega truda in božjega blagoslova kot Marijine družbe. One so, ki nam dajejo največ upanja, da pride majnik vendar polagoma v srca naših deklet in fantov — tudi takih, ki ostanejo izven nje.
Delo za Marijine družbe, za prihod maja v mlada srca, — naš dar Kraljici maja!
Pisma sobratu o naših evharističnih shodih.
j.
Dragi sobrat! Okrožnica o evharističnih shodili v goriški nadškofiji Te je zelo razveselila in navdušila. Začel si že sam pri Sebi obravnavati točke, katere okrožnica omenja. Pišeš, naj se 1. točka: »Družba duhovnikov častilcev naj se oživi« že pred shodi izpelje; duhovniki moramo najpreje ubogati, kar se nas tiče, potem bomo tem laglje stopili pred ljudstvo in priporočali, kar je za ljudstvo. Dragi, vse to si mi prav iz ust vzel.
Dalje pišeš: Ni mi pa prav jasno, kaj je »družba duhovnikov častilcev«. Ali je identično z »Liga sacerdotalis Eucharisti-ca prò quotidiana SS. Eucharistiae sump-tione«, o kateri piše župnik Janež v 7. št. »Zbornika«? Če veš, pojasni mi!
Z vese jem! Ker pa morda tudi kakemu drugemu sobratu ni jasno, pošljem odgovor v »Zbornik«. Saj je prav tako?
Družba duhovnikov častivcev je okrajšano ime za »Confraternitas Sacer-
Il
dotalis Àdoratonis Sanctissimi Sacramenti.«
Častitljivi služabnik božji P. Peter Juiijan Eymard — o njegovi beatifikaciji teče obravnava v Rimu — je instanovil v čast Sv. R. T. moško in žensko kongregacijo. Nekako posnemaje ustanovnike nekaterih redov, ki so ustanovili svojim redom sorodne organizacije tudi zunaj samostanov, je p. Eymard zamislil imenovano družbo za duhovnike, ki niso v njegovi kongregaciji. Leon XIII. je o družbo blagoslovil in potrdil 1. 1881., kanonično je bila ustanovljena 1. 1887. pri sv. Klavdiju v Rimu, kjer ima kongregacija evhariistincev osrednji sedež. Hitro se je razširila po celem svetu. Sedaj šteje pač nad 100.000 udov. Treba je bilo ustanoviti po raznih deželah nova središča; za Avstrijo, Nemčijo, Švico je bilo tako središče Konvent vom Allerheiligsten Sakrament, Božen, Sudtirol. Za Italijo je v Torinu. Po vojski so nas v Julijski Benečiji podredili Torinu. Če prav razumem, kar je o tem pisano v 2. letniku »Zbornika« na str. 150., smo sedaj lahko zopet pod Božen. Za posamezne škofije so določeni škofijski voditelji, tako za tržaško škofijo Andrej Furlan, župnik v Sv. Križu pri Trstu, za goriško konz. sv. Ivan Kren pri uršuiinkah v Gorici. Kot tajnik je poslednjemu pridružen vodja glu-honemice v Gorici Ivan Reščič.
Namen bratovščine (naj prestavim iz latinščine); 1. Izpolniti gorečo željo Srca N. G. Jezusa Kristusa, ki želi, da bi ga v Najsv. Zakramentu obiskovali in molili, ko kliče duhovnike, naj pogosteje prihajajo k Zakramentalnem Kristusu in naj žive iz tega Zakramenta, v katerem se nahaja začetek, milost in namen katoliškega du-hovstva. 2. Zediniti vse vpisane duhovnike z vezmi medsebojne ljubezni, v katerih bi si, živeči v istem duhu, dajali medsebojno pomoč z vzgledi vere in ljubezni do Zakramentalnega Boga in bili deležni molitev, zasluženi in dobrih del toliko tisoč sobratov, ki so s celega sveta vpisani v to pobožno družbo. 3. Narediti molivce v duhu in resnici in hkrati pogumne apostole slave Presvete Evharistje, ki naj se krep--ko trudijo, da množe vero in pobožnost vernikov do Presv. Zakramenta, in da
LISTEK.
Centralno bogoslovno semenišče v Gorici.
(Dalje.)
Samoobsebi je umevno, da smo hiteli pogledat v solnčno Gorico naše ljubo semenišče hitro, ko nam je bilo mogoče, saj smo bili v duhu itak vedno tam.
Takoj po znanih kobariških dogodkih leta 1917 je bilo v semenišču približno tako-le: Hiša, s streho kot rešeto, je polna ruskih ujetnikov. Star desetnik pri vhodu zahteva posebno legitimacijo za vstop, ker je v hiši nevarno radi municije. Ko je s papirji zadovoljen ga prosim naj me spremlja, ker ve kje je varno. Smehljaje kadi za menoj cigareto, ki jo je napravil v Stični takrat še bogoslovec, sedaj žal že pokojni sobrat Kandus France. — Nekdanja sprejemna soba je polna nagrobnih križev, knjižnica polna moštva — a skoraj brez stojal. Knjige so bile, kot že omenjeno, večinoma
posvečujejo ljudsvo' z neštevilnimi milostmi, ki pritekajo od Evharistije, katera je vir vse čednosti in svetosti. 4. Izprositi boljše dni sveti Cerkvi Božji, eden najmogočnejših nadnaravnih pripomočkov za to je ponižna molitev neštetih duhovnikov, ki naj prostrti pred nogami Zakramentalnega Boga stanovitno prosijo, da bi njegovo kraljestvo došlo njim in celemiu svetu.
Vidim Te, kako nepotrpežljivo kličeš: Jaz pristopim. Kaj mi je storiti?
Kaj Ti je storiti? Štiri dolžnosti so: 1. Treba se pravilno vpisati. Obrni se torej do enega zgoraj imenovanih sobratov. Priloži par li rie za poštnino' in vpisnico. Ker ima centralno vodstvo polno stroškov, so po vojski določili posebno letnino. Za društvno glasilo se plača naročnina. Pred vojsko smo plačevali 2 K letnine in prejemali glasilo vsak mesec. Slovensko-hrvat-ska »SS. Eucharstia« še ni zopet oživela. V Bozenu izhaja nemška »SS. Euchari-stia« vsaka dva meseca. V Bozenu računi-jo za letnino in naročnino skupaj L 5.
Druga dolžnost: Vsak teden eno celo (uro častiti Najsvetejše, naj bo že izpostavljeno ali v tabernaklju zaprto. Dan in ura je na prosto voljo, lahko vsak teden premen iš.
Tretja, dolžnost: Libellus Adoratlonis, katerega moraš redno vpošiljati škofijskemu voditelju (ozir. tajniku). Ta listič najdeš pri društvenem glasilu. Nanj napišeš, kadaj si opravil adoracijo. Lahko dostaviš commendatiiones ad preces. Pred vojsko smo ta listič vpošiljati vsak mesec, sedaj samo dvakrat na leto. Libellus uda opominja, da ne omrzne.
Četrta dolžnost: Enkrat na leto maševati za rajnke rude. Kedar opraviš sv. mašo, na lističu zapišeš.
Izmed odpustkov povem samo, da imaš popolni odpustek tisti dan, ko se vpišeš. Druge odpustke boš bral na vpis-nici.
Tudi raznih privilegijev ne bom tu našteval. Vse najdeš na vpis ilici.
Mislim, da bi bilo primerno, če bi na zajedniški konferenci en sobrat to reč v roke vzel : vprašal bi, kedio še ni vpisan, da mu preskrbi vpis; potem bi od novih in
rešene. Po stopnicah je raztresena municija in razne ročne granate. Istotako po dvorišču in vrtu. Vrata in okna (brez šip) so večinoma še na mestu; oprava je (izvzemši par klopi), popolnoma izginila ilz hiše in kapele. V orgije ja zadela granata ter je vničila iste in kor. Izgubila se je tudi slika sv. Družine znanega slikarja Tominz-a. (Do danes jo nismo našli.) Kapela, nekdanje zbirališče srednješolske mladine, je polna sena za krmo. V oratoriju je ostala še nepokvarjena soha Brezmadežne. Zvonova sta še na mestu. Večji, kričeči je bil na tem, da se zdrobi v prah; v njem smo namreč naši v ilovico zadelan dinamit, ki baje ni hotel eksplodirati. Drugače kurijo v hiši po vseh luknjah. Snaga je pa taka, da je joj! Dvorišče in vrt v tem oziru tekmujeta med seboj. Nič čuda, saj so vozili tja nesnago iz vseh sosednjih hiš, kot je bilo razvidno iz raznih, za radovedneža jako zanimivih, papirjev. Malo ravno ni bilo tega blaga, če je bilo treba pozneje nad 250 voz, da so to proč spravili.
Vrt je drugače ves razrit in na vse kraje odprt. Od učiteljišča pelje, poleg dveh drugih odprtin, avtomobilna pot skozi vrt zadej za »Lurško Mater božjo«, ki še stoji, v bolnišnico k »Notre
starih udov (kateri morda še niso plačali) pobral doneske in vse skupaj odposlal. Naj bi poprašal tudi pri sobratih, kateri se konferenc ne udeležujejo. Število častivcev bi se pomnožilo, pomnožile tudi milosti, nam tako potrebne. Seveda ne zadostuje vpis; treba vstrajati in vedno gorečnejše izpolnovati dolžnosti. Pomagajmo si medsebojno, da se ne ohladimo in ne omrznemo.
Nekateri udje izpred vojske so pozabili vpisno številko, katero smo časih vpisovali na libellus. Nič ne de, če so jo pozabili, saj sedaj se na listič dostavlja. Nuni. speditionis. Ta številka pa stoji na pasu vsakega sešitka društvenega glasila.
Dragi sobrat! Prepričan sem, da pristopiš. Nisi zastonj bral v evangelije! sv. Janeza XI.: »Ko je Marta slišala, da Jezus pride, mu je naproti šla; Marija pa je doma sedela.« (Eni so že vpisani, eni še ne).... »je poklicala na tihem Marijo, svojo sestro, rekoč: Učenik je tukaj, in te kliče.« (Da, Učenik Te kliče v družbo duhovnikov častivcev). »Ona, ko je to slišala, vstane hitro, in gre k njemu. Ko je tedaj Marija tja prišla, kjer je bil Jezus, in ga je videla, mu je k nogam padla.« O predragi, tudi midva pojdiva k njegovim nogam, kakor vsak dan moliva: venite, adoremus, et proci damms ante Deum.
Od tu, izpred nog Učenikovih, Te pozdravlja Tvoj sobrat.
Sz krščanskega sveta.
Za^proglasitev Pija X. blaženim. Kardinalska kurija je podala obredni kongregaciji predlog, da uvede postopanje za proglasitev papeža Pija X. blaženim. Za postulatorja v tej stvari je imenovan benediktinski opat iz Santa Prassede.
Dva nova svetnika. Dne 29. aprila t. 1. je bila v Rimu proglašena za blaženo s. Terezija od deteta Jezusa. Njen proces se je začel kmalu po njeni smrti, t. j. meseca junija' 1914. Živih je še več njenih sestra. Dokazi o njenem svetem, a kratkem in enostavnem življenju — bila je redovna sestra v karmeličanskem samostanu v Lisieux — in o čudežih, ki se gode po njej, so jasni. Zato se je proces tako hitro zaključil. Drugače je bilo s procesom kardinala Bellarmina, ki bo proglašen za bla-
Dame«; proti Kornju so trije dohodi; via Seminario ob celem zidu — velika granata ga je posula do tal v dolžini ca 12 m — teče jarek, zid sam pa je poln »Schiessarten«. Nekdanja krogljišča; opusto-šena, barake-latrine, kegljišče: razvalina, cvetličnjaka: opustošena, gospodarsko poslopje (hiša sester): porušena na dveh krajih do tal; nekdanja likalnica in pcrilnica: konjski hlev, kuhinja — če izvzameš golo zidovje štedilnika — prazna in zamazana, klet — nekdaj polna vinskih duhov — sedaj drugih duhov in blata. Vtis tak, da bi si trenutno človek skoraj želel — da bi bilo vse podrto; hujše, slabše bi se mu ne zdelo. Edina tolažba je bila, da je na vrtu ostalo drevje; košati kostanji, lipe, javorji, orehi, deloma tudi bori, ki so bili že v mirnem času za »kritje«. Človeku se je zdelo, da vidi v teh drevesih stare znance — saj drugo je bilo itak vse nekam tuje, tuje ...
Vojaštvo je stanovalo v hiši, a za hišo se ni brigalo. Če je pricurljal dež v eni sobi na nje, so se umaknili v drugo tako, da se je II. nadstropje polagoma skoraj spraznilo. Kaj storiti? Pustiti, da
m
ženega 13. inaia t. 1. Zanj se je začelo postopanje že 1. 1627. in se je končalo šele 1. 1753. pod papežem Benediktom XIV. Proglasitev so pa iz političnih razlogov še dalje odgodili. Rim namreč ni hotel dražiti in izzivati takrat še mogočnih političnih pokroviteljev janzentema. Kardinal Belarmin je bil eden najgorečnejših in najsposobnejših bojevnikov proti krivim naukom janzenizma in je poleg svojih mnogoštevilnih znanstvenih spisov zapustil tudi mnogo sovražnikov. Sedaj so se valovi tiste dobe že davno izgubili in Pij XI. je tako končno dovršil delo svojih prednikov in proglasil kardinala Bel-larmina za blaženega.
Prevadanje abbè Arnoma v Ljubljani V enournem predavanja je abbé Arnou naslikal dne 23. aprila isedanje verske razmere v Franciji. Govornik je najprej poudarjal, da je sploh težavno versko življenje kake dežele pojasniti, ker gre za impon-derabilia, ki se ne dajo kontrolirati, v Franciji tembolj ker ni' izrazite katoliške stranke, ki bi mogla na zunaj predstavljati moč verske ideje.
Dobro pa je, da je doživela verska ideja v zadnji debi nepričakovane renesanso, vkljub vsem nasiljem, ki jih je država prizadjala Cerkvi v zadnjih desetletjih. Nekoliko je pripomoglo k tej »popularizaciji« verske ideje dejstvo, da so se francoski katoličani ob svetovni vojni brez pomisleka in pridržka postavili na patriotič-no stališče in da je Cerkev doprinesla izredne žrtve za domovino. Tako je bilo mobiliziranih 22.000 duhovnikov izmed katerih je umrlo 4900. Verska renesansa se pojavlja posebno v dveh slojih :	med
mlado inteligenco in med delavstvom. Nekaj številk: L. 1922 sprejme 800 dijakov in profesorjev od »Ecole Centrale (zavod inženirjev) skupno sv. obhajilo v katedrali »Notre Dame« v Parizu.
Isto se ponovi 1. 1923, povrh pa sprejme 800 inteligentev istega zavoda v 80 francoskih pokrajinah. .Istotako je prejelo v cerkvi St. Etienne du Mont 1090 dijake / in absolventov največjega znanstvenega zavoda v Parizu (Politehnika) sv. zakramente; 1000 dragih njihovih tovarišev pa v raznih provincah; med njimi tudi 2 maršala francoske armade.
Delavsko gibanje ni nič manj
razveseljivo. L. 1887 je štel krščanski sindikat uslužbencev (uradnikov itd.) 17 članov, danes 10.000; ta sindikat pa je u-stanovil še povrh splošni sindikat moških in ženskih nastavljencev, ki šteje zdaj 37 tisoč članov. L. 1919 se je ustanovila osrednja strokovna zveza delavcev (Confé-dération fraincaise des travailleurs chrè-tiens), ki šteje zdaj 350 skupin s približno 125.000 člani, kakor je ugotovil zadnji kongres o binkoštih 1922; pri tem je pomisliti, da splošna ekonomska kriza precej ovira razvoj vsakojake delavske organizacije. Število strokovno organiziranih komunistov šteje sicer 400.000 članov, socijalistov pa 600-700.000, toda splošno je prepričanje, da Krščanska organizacija raste tiho in dosledno in da je nobena sila ne more več zadržati.
L. 1921 je bilo že 21 pokrajinskih zvez te strokovne organizacije. — Vlada , trudi vpošteva njeno moč. Tako je v vrhovnem svetu za delo, ki je nekako delavski parlament, bilo že 7 zastopnikov te organizacije.
Predavanja je privatno mnogo izbranega občinstva, dvorana je bila polna. Bogoslovna Akademija je gotovo vstregla tem krogom, da je znala privabiti v Ljubljano tako odličnega predavatelja.
Organizacija cerkvene uvrave na Francoskem. Po dolgotrajnih pogajanjih med Vatikanom in francosko vlado je vprašanje o končnoveljavni ureditvi cerkvenega vprašanja v Franciji dozorelo tako daleč, da se je pod vodstvom poslanika Jciunarta in nuncija Cerrettija sestavil statut za organizacijo cerkvene uprave v Franciji. Načrt so prdložili Poincareju, a ta ga je izročil posebni komisiji pravnih strokovnjakov, da ga prouče. KomisijaVje svojo nalogo izvršila in v svojem poročila izjavila, da se načrt sklada s francoskim zakonom. Ker so na drugi strani izjavili cerkveni krogi, da se načrt vjema s^ kanonskim pravom in ga je papež Pij XI. že odobril, se bo mogel statut po zadnjih formalnostih uveljaviti. Položaj francoske cerkve določata dva zakona: zakon o ločitvi cerkve od države iz 1. 1905., ki odreja, da se morajo katoličani v svrho vzdr-
ževanja svojega bogoslužja organizirati po društvenem zakonu in prevzeti cerkve in zavode v svojo upravo. To so tedaj francoski katoličani ogorčeno odklonili, sam nadškof v Bordeaux-ju kardinal Decori je osnoval škofijsko organizacijo, ki se pa spričo splošnega odpora ni mogla obdržati. Nato je francoska vlada 1. 1907. parlamentu predložila zakon, s katerim se je aredilo vprašanje cerkvene organizacije na zasilen način tako, da je država izročila cerkvene zgradbe občinam, da jih dajo na razpolago vernikom. V sporih sta razsojala kasacijski dvor in državni svet, in sicer tako, da se je ohranil verski mir. Novi statut upošteva francoski zakon in daje pravec za organizacijo po škofijah. Večina francoskih katoličanov te rešitve ne bo sprejela z veseljem in marsikje je najbrž zaenkrat ne bodo hoteli vpoštevatl. Toda ker cerkev ob sedanjem stanju nima nikakih urejenih dohodkov in je zlasti nižja duhovščina v silno težkem položaju, bo statut polagoma prodrl.
Odpad od Macchia. Eden najznamenitejših Haecklovih učencev, jenski profesor Ludwig Piate, je v zadnji dobi zapasti! pota svojega mojstra in začel v svojih spisih pobijati njegove zmotne modroslovne nauke. Piate izpoveduje vero v osebnega Boga in posmrtnost človeške duše. Samo ta vera, pravi Piate, more tvoriti temelj etiki in morali. O tern ga je prepričal sam Haeckel s svojo nelištinitostjo in brezvestnostjo: kajti ako celo duševno tako visoko stoječ človek, ki se smatra vrhu tega za ustanovitelja nove vere, cb golem principu, da delaj človek dobro zgolj zaradi dobrega, etično tako odpove, kaj je mogoče potem pričakovati od široke mase.
Narod, brez vere mora prej ali slej zapasti notranji gnilobi. Boj materialistov in ateistov proti temeljnim naukom krščanstva nima z znanostjo ničesar skupnega, uspehi prirodoznanstvai tem naukom nikakor ne nasprotujejo. Tako skuša Piate popraviti zmote svojega mojstra in svoje lastne
vse segnije in razpade ali popravljati v teh razmerah? Oboje je težko. Toda — tentare licei!
Po večdnevnem, vstrajnem posredovanju (po njihovo: sitnarenju) pri najvišji vojaški inštanci v deželi, pri vojaškem in glavarstvenem tehničnem oddelku se je vodstvu posrečilo vsaj toliko, da so začeli prvi teden marca 1918 vojaki (šest), pod vodstvom domačina - zidarja pri glavarstvenem tehn. odd. popravljati streho. Delo, ki je trajalo skoraj tri mesece, ni bilo prvovrstno — ker ni bilo potrebnega materijala — as streho je bila hiša rešena. Veliko drugih poslopij je bilo razmeroma, v boljšem stanju, kot semenišče, a so se kljub temu spremenile pozneje v razvaline, ravno ker niso bile popravljene strehe. Kar ni razpadlo vsled vremena so odnesli, ljudje; opeko in les, za popravo in kurjavo.
Tako je bilo doma v semenišču, ko smo končali 1. 1918 v majniku šolsko leto v Stični. Vse je hitelo domov — na jug, vse je kazalo in sililo v to, da bodi drugo šolsko leto otvorjeno že v Gorici. Torej na delo!
Kot že omenjeno je bilo poslopje zasedeno kot trdnjava, skoraj blizu ni bilo mogoče. Prijatelj v mestu mi je dal prostor in posteljo, za zapah pri
durih je bil debel kamen, ki smo ga zavalili zvečer za vrata, skoraj kot Kiklop v Odiseji; jedli smo če smo imeli in kar smo pač dobili. — Vsakdanji obiski v semenišču so vojaštvo prepričali, da niso sami absolutni’ gospodarji hiše. Vrt so za silo obdelali.(bolje očistili) oni pod pogojem,, da odstopijo (pro forma!) polovico pridelka »in natura« tudi hiši. Polagoma smo očistili tudi dvorišče, obzidali vrt; in po neštetih poteh krog raznih »kanclij« (v Gorici je bilo takrat samo vojaških baje c.a 80) skozi vrata in okna in če hočete tudi! skozi dimnik, po raznih neprijetnih rabukah pri katerih smo rabili največje kalibre — najvišje avtoritete — smo konečno očistili tudi hišo. Na vigililo Vnebovzetja M. B. 1. 1918 je vojaštvo zapustilo poslopje. Sam sebi nisem verjel - dokler nisem čutil na lastni koži, kar so prej drugi - da nekaj lazi, ščipa. To je bil klic na boj! Lysol je bilo naše zmagovito orožje.
Sedaj se je začela hiša sicer polagoma, toda resno, sistematično popravljati. V tovarni so naročili okna in vrata — ki so med tem vsa izginila — za celo ogromno poslopje s kovanjem vred; nadalje parkete, plošče za štedilnik itd. Zidarji so preminjali slabo tramovje, popravljali strope, sobne stene in drugo potrebno, belili itd. Da bi popra-
vo hiše tem bolj pospešilo se je vodstvo sprtaznllo tudi z mislijo, da bi odstopilo trakt Via Seminario za eno leto slovenski gimnaziji. Po dovršenem tozadevnem dogovoru je delo res zelo napredovalo, kajti vseh delavcev raznih strok skupaj je bilo v hiši okrog 60. Zadnje dni oktobra je bilo že okrog 30 sob popravljenih, desinficiranih in oribanih. Prostori so torej, za prehrano smo se bili zagotovili potom raznih pogodb na Dolenjskem, bogoslovcev ni veliko in tisto malo pohištva že spravimo kako skupaj. Malo bomo potrpeli pa pojde. Kdo bi ne bi! vesel, saj v dobrih štirinajstih dnevih lahko začnemo s poukom v Gorici, doma!
Es hat nicht sollen sein, es war’ zu schon ge-wesen! —
Res je bilo tako. Prišel je polom osrednjih držav. Hišo so zasedli zopet vojaki, z njimi in za njimi trpini begunci. To je trajalo do konca februarja 1920. Hiša je izgledala takrat y notranjščini slabše, kot avgusta 1. 1918, dvorišče malo bolje. Kakšen užitek, prave delitiae! Pisatelj citirane »Stične« pravi, da smo hoteli domov in ostali na cesti. Ima prav ostali smo dobesedno na cesti — v blatu.
*	* =s
Razkol v ruskem razkolu.
Pravoslavje je v razkroju. Edinost pravoslavja je bostojala, dokler seni po= dirala nedotakljivost naukov prvih se= dem cerk. obč. zborov. Toda pod cezaro; papizmom ruskih carjev je bilo opažati v nekaterih razgretih glavah upor proti ruski cerkvi, po zmagi revolucije 1917 pa je nezadovoljnost z notranjimi razmera« mi v ruski cerkvi kot hidra dvignila svo« jo glavo. — Pod vplivom dela posvetnega duhovstva in zlasti meništva ter posvet« njakov, se je del duhovnikov uprl pravo« slavju ter ustanovil novo ločinko:
1. »Živa cevkev«
pod vodstvom škofa Antonina, katerega je patrijarh Tyhon izobčil iz pravoslavne cerkve. Ločitev se je izvršila julija mese« ca 1. 1922.
Program »žive cerkve« je ekstremno modernističen. Zagovarja skupno lastni« no kot pri prvih kristjanih (se oslanja na boljševiški komunizem!) Duhovnik naj živi od dela svojih rok, zato mu od« pade vsaka plača bodisi od države ali ljudstva. Duhovniki se lahko ponovno ženijo, tudi škofje morajo biti poročeni. Vse samostane — moške in ženske — se mora spremeniti v zadružne delavnice in delavske komune. Škofije upravljajo duhovni sveti in vsi dohodki in troški se zbirajo v skupni blagajni. Duhovniki si morajo striči lase in nositi talar le pri li« turgičnih opravilih. »Živa cerkev« zame« ta skoro vse zakramente in dogme. Na ta način so postali pravi odpadniki od pravoslavja kot češki reformisti od ka« toliške cerkve.
Komaj se je porodila »živa cerkev«, je takoj 3. avgusta sklicala v Moskvo svoj prvi kongres. Navzočih je bilo 8 škofov, 71 duhovnikov in edini lajik knez Vladimir Lvov, (nekdanji nadpro« kurator sv. sinode pod Kerenskym, a iz« ključen demonstrativno od vseruskega moskovskega koncila v letu 1917=18). — Knez Lvov se je popolnoma udinjal boljševiški vladi ter postal kot edini lajik član najvišjega cerkvenega sveta, ki ni nič drugega kot boljševiška ekspozi« tura »žive cerkve«. — Častna predsed« nika kongresa sta bila škof Antonio in Lvov, predsednik pa protojerij Kras; nicky. Najprej se je prečitala izjava kongresa, da se v polni meri priznava sovjetska vlada. Škof Antonio je izjavil, da je revolucija posledica Kristusovega evangelija. Na tem kongresu se je spre« jel tudi gorenji ekstremni program. Kot najvišja instanca »žive cerkve« se je ime« nova! neki vsaj vsaka tri leta posvetu« joči konsilij. Izvrševalni organ »žive cerkve« je »najvišji cerkveni svet.«. (Vladno orodje).
Vže septembra meseca se je dvignil v eni izmed zadnjih sej tega kongresa duhovnik Krylov proti Antonimi, češ, da hoče vso oblast obdržati v svojih ro= kah še bolj kot stari škofje, medtem, ko se hoče »živa cerkev« oprostiti terorja škofov in meništva. Mnogo prisotnih in med drugimi tudi Krasnickv, so soglašali z govornikom. Antonin je vsled tega za« pustil kongres ter dal ostavko, ki jo je pa na prošnjo zopet umaknil. S tem je bila edinost »žive cerkve« za enkrat za« mašena.
Toda vže oktobra meseca je peter; burska duhovščina pod škofom Nikola« jem odpovedala pokorščino »živi cerkvi«
in se priglasila za samostojno. Vsled te« ga nastopi zopet Krasnicky proti Anto« ninu ter mu naznanja, da je izgubil vse svoje časti, naj takoj odstopi kot vodi« telj »žive cerkve« ter naj zapusti Mos« kvo. Takoj na to je Krasnicky ustanovil novo cerkev pod imenom »cerkveni pre; porod« z namenom, da se vrne cerkev k prakrščanskemu komunizmu. Istočasno se javlja iz Kaluge, da je tamkajšnji škof Teofan z svojimi 33 duhovniki ustanovil samostojno cerkev. Ista vest prihaja tudi iz Tambova.
Sredi novembra prispe iz Moskve vest, da se je tam ustanovilo novo cer« kveno udruženje pod imenom: »apostol; ska cerkev« z programom, da se odstrani vsako srednjeveško praznoverje in z za« htevo, da se povrne k razmeram apostol« skih časov. To je bil udarec »živi cerkvi«, a obenem protest proti staremu pravo« slavju. Toda Antonina so kljub temu sprejeli v svojo cerkev in sicer iz prote« sta proti Krasnickemu.
Sedaj pa je posegla v te zmešnjave sovjetska vlada (kot da ne bi že prej imela svojih umazanih prstov vmes!). Vlada se je zavzela v sporazumu z Os« rednjim odborom komunistične stranke za svojega varovanca »žive cerkve« An« tonina ter je sestavila iz vsake treh lo« čink po 5 zastopnikov iznova »najvišji cerkveni svet« z Antoninom kot pred« sednikom in seveda ni smel izostati za« radi ljube edinosti tudi Krasnicky.
V Peterburgu je doživela »živa cer« kev« zopet polom. Okoli 100 duhovnikov se je oprijelo Krasnickega cerkvenega preporoda, medtem, ko so vsi drugi od« ločno odklonili vsako novo cerkveno oblast in tudi državni najvišji cerkveni svet. Trije škofje so podpisali izjavo in protest proti priznanju cerkvenega pre« poroda.
Sredi decembra se pojavi nov razdor v »živi veri« in sicer nastopi isti Kros« nicky proti patrijarhu Tyhonu, katerega mora prihodnji narodni koncil odstaviti, medtem, ko opozicija, ki je v veliki ve« čini, opravlja svoje liturgične molitve za zaprtega patrijarha Tyhona.
In zato nas ne sme presenetiti nova verska občina v »živi cerkvi« pod ime« nom: »svobodna delavska cerkev«, iz katere so izključeni vsi neproduktivni sloji. (Kateri so ti sloji?)Tržaško »Delo« 8. 3. 1923 piše: Komunistična in protiver« ska propaganda je končno pričela osva« jati ruske kmete. Kmetje so v mnogih vaseh odpravili božični praznik in pričeli podirati cerkve. Lesene bogomolnice po« rahljajo za kurivo, zidane pa za gradbeni materijal. Zvonovi se prodajajo, a za de« nar se kupujejo konji in drugo gospodar« sko orodje. »Svobodna delavska cerkev« poziva, naj se izroče vsi cerkveni zakladi in posestva vladi, zvonovi naj se pora« bij o v industrij elne svrhe. Poziva k špi« jonaži, da naj vsakdo naznani skrite cer« kvene zaklade, da stori s tem bogoljubno delo.
»Proda« (ruska) piše: »Ker toraj tudi kmetje ne marajo več za cerkev, je čas, da likvidiramo cerkev in vero. Cerkev mora iti iz našega pota, ker ovira kulturo.
Iz teh navedb si lahko vsak ustvari sodbo, kako stoji verska zadeva med razkolnimi in komunističnimi Rusi — t. j. kak duh vlada v sovjetski vladi in kaj ima od nje prčakovati pravoslavje ter ka« toliška cerkev.	F. Š.
Katehetski vestnik.
Sestanek voditeljev Marijinih družb bo v Gorici, v knezonadškofijskem dvorcu, dne 14. junija 1.1. ob 10. uri.
Na dnevnem redu je poročilo osrednjega vodstva, razni praktični predlogi in razgovor o delovnem programu za letošnje leto.
Amerika proti brezverski šoli in nesp. plesom. Državna zbornica severoameriške zvezne države Teksas je marca meseca dobila od zakonodajnega odseka predložen zakonski načrt, ki zahteva, da v državi Teksas nima pravice do službe nobena učiteljska oseba (od ljudskošolskega učitelja do visokošolskega profesorja), ki taji bivanje Boga. Nadalje zahteva predloga, da mora vsaka učiteljska oseba podati šolskim oblastem zapriseženo izjavo, da priznava Božje bivanje. Samo osebe, ki so tako izjavo podale, bodo dobile službo na šolah države Teksas. Predloga bo, kakor poročajo listi, v zbornici in v senatu sprejeta.
Minnesotska državna zbornica je sprejela predlog, ki po celi državi prepoveduje nespodobne plese. Lastniki dvoran, ki bodo dovolili v svojih prostorih kak nespodobni ples, bodo strogo kaznovani. Država Arkansas pa pripravlja zakon, s katerim prepove vse zabave in športne prireditve ob nedeljah, ki da je Gospodov dan se mori kot to - pn rovati.
Iz Zbora.
Naša verska organizacija.
O tem velevažnem in aktualnem vprašanju je bil govor na sestanku v Gorici, dne 12. aprila t. 1. O predmetu sta poročala sobr. Cigoj in Msgr. Dr. Ličan. Zbor je odobril tale temeljna in vodilna načela: Da bomo mogli zopet dvigniti versko-nrav-no življenje našega ljudstva, nam je nujno potrebna krepko zasnovana in vsestransko izvedena religiozna organizacija. Z ozirom na težavne povojne razmere in ker je duhovščina po večini že itak preobložena z delom, naj se pa zasnuje ves načrt v mejah možnosti in izvedljivosti in naj se izberejo izmed mnogih oblik verskih organizacij le take, ki niso preveč komplicirane ali pretežko izvedljive.
Cela verska organizacija bodi tako zasnovana, da najdejo ustanove za otroke svoje naravno nadaljevanje in izpopolnjenje v organizaciji za odraslo mladino, le ta zopet v oni za može in žene. Po možnosti bodi združen kult presv. Evharistije s češčenjem preblažene Device Marije, vendar tako, da pride po starosti, stanu in potrebi sedaj ta sedaj oni moment do določnejšega zunanjega izraza in udejstvovanja; vsekako pa naj nudi vsaka izbrana oblika verske organizacije svojim članom mnogo vspodbude in priložnosti za pogosto prejemanje sv. zakramentov in primernega stanovskega pouka.
Na podlagi teh temeljnih načel je bila soglasno sprejeta naslednja resolucija:
1.	V prepričanju, da je prvi pogoj in glavni pripomoček za odstranitev današnje verske brezbrižnosti in malomarnosti ter z njo združene nemoralnosti, zopetno poživljenje in poglobljenje v :r-skega prepričanja in resnične pobožnosti našega ljudstva, smatra zbor za nujno potrebno, da se
zasnuje čvrsta religiozna organizacija, ki naj se z vso doslednostjo in vstrajnostjo izvede po vseli du-i>o\nijah.
2.	Zbor pripoznava naslednje oblike religiozni'-: organizacij za potrebne, času primerne in izvedljive:
a)	Za otroke — Marijine vrtce za dečke in deklice. Kjer bi pa Marijini vrtci sedaj še ne dajali upanja, da bi iz njih zrasle svojčas dobre Marijine družbe, tam naj se zasnuje vsaj »obhajilna zaveza otrok« in sicer za vse otroke, ali pa samo za dečke, ako so deklice že organizirane v Marijinem vrtcu. Po mestih in trgih naj se otvorijo po potrebi zavetišča za otroke ali nedeljski rekrea-torji.
b)	Za dekleta — Marijine družbe; enako tudi za mladeniče, ako so le tla ugodna za to; sicer pa naj se organizirajo mladeniči skupno z možmi v
c)	apostolstvu mož in mladeničev.
d)	Za žene — Marijine družbe ozir. društva kršč. mater.
3.	Glasilo cerkvenih organizacij bodi Bogoljub, ako ne zavzamejo morebiti evharistični shodi glede nabožnega lista svojega posebnega stališča.
4.	Vodstvo religioznih organizacij se poveri dvem centralam in sicer:
a)	Sprejme osrednje vodstvo Marijinih družb J>e tudi skrb za društva kršč. mater.
b)	Gg. lazaristi na Mirenskem Gradu se pa naprosijo, da prevzamejo obhajilno zavezo otrok, apostolstvo mož in mladeničev in tajništvo za družinsko posvetitev presv. Srcu Jezusovemu.
O vseh navedenih verskih organizacijah bomo podrobnejše razpravljali v prihodnjih številkah našega glasila.
Konference.
Poročilo o konferencah v idrijski dekaniji.
Idrijska dekanija je imela v tem letu •doslej tri konference. O prvi je Zbornik že prinesel poročilo. Druga konferenca se je vršila dne 22. svečana 1923. na Gorah nad Idrijo. Vkljub visoko zapadlem snegu se je zbralo na Gorah osem sobratov. Tvariš Kavčič nam je referirai o reserva-tih v sjxwednici na podlagi dr. Fr. Ušenič-nikove knjige, Pastoralno bogoslovje II. del in novega kodeksa I. C. Sklenilo se je tudi odslej naprej pri vsaki konferenci prebrati nekaj ali iz pastoralnega bogoslovja ali pa iz kake druge bogoslovne knjige. Obravnavale so se še druge tekoče zadeve.
Na Gorah je bilo sklenjeno, da se prihodnja konferenca vrši v Idriji pri g. katehetu Oswaldu in sicer 5. aprila t. 1. Na tej konferenci so bili zbrani vsi sobratje idrijske dekanije razen g. dekana, ki je bil službeno odpotoval v Gorico. Referat je imel gostitelj sam, g. Osvald o Renanu, ker se ravno letos obhaja 100 letnica njegovega rojstva. Kot druga točka dnevnega reda je bilo berilo o sv. maši iz dr. Fr. Ušeničnikovega pastoralnega bogoslovja II. del str. 188.
Na prošnjo dekanijskega voditelja Mar. družbe, g. Oswalda, so sobratje podali poročila o delovanju Marijinih družb in vrtcev v posameznih župnijah.
Prihodnja konferenca se vrši dne 17. maja t. 1. v Črnem Vrhu.
* * *
KMOMIKA.
Priporočilo.
Sobratom priporočamo v molitev težko bolnega sobrata g. župnika J. Kokošarja, ki živi v pokoju na Grahovem.
* * *
Kot kroničarji beležimo poročilo ki ga je prinesel »Slovenec« o našem glasilu.
Glasilo slovanskih duhovnikov v Italiji. Z velikim zanosom moramo zreti na požrtvovalnost slovanskega duhovništva v Italiji. Organizirani v svojem stanovskem društvu »Zboru sv. Pavla«, izdajajo redno mesečno glasilo: »Zbornik«, glasilo svečenikov sv. Pavla in Zajednic S. J. Časopis izhaja ž tretje leto in se je letos v toliko preobrazil, da ne prinaša več splošno kulturnih razprav, ampak je strogo stanovsko glasilo. List je dobro urejevan. Za vzgled naj navedem vsebino 7. letošnje številke. V uvodniku piše F(ranc S(vara) o vprašanju restavracije po vojski porušenih cerkva. Na drugem mestu prinaša posnetek Koroščevega članka o odnosih med državo in cerkvijo v Jugoslaviji iz »Nove Evrope«. Vrlo zanimiva je po navadi druga rubrika: Iz krščanskega sveta. Tu je vedno nanizanih par kolon najrazličnejših poročil o krščanskem in cerkvenem gibanju po svetu. Prihodnja rubrika lista je posvečena strogo lastni organizaciji. V številki, ki leži pred nami, je tu govora o korakih, ki jih je »Zb. sveč. s P.« storil v prilog optantov za laško državljanstvo in o davku na vinsko biro. Temu sledi poročilo iz tužne Istre in nekoliko navodil za Marijine družbe. V »Katehetskem vestniku« piše nekdo zelo obširno o univerzalnem katekizmu. Tej rubriki slede »poročila iz dekanijskih konferenc«, potem »kronika« in »koristni migljaji«. Številko zaključuje po navadi daljši članek splošne vsebine. V prejšnjih številkah so posebno ugajali članki o zamenavi obligacij in novih cerkvenih zvonovih, ti poslednji izpod peresa prof. Mercine. List kaže veliko požrtvovalnost duhovščine, je pa tudi ogledalo njihovih skrbi in dela. Ne bi škodilo, ko bi ga kdo tudi izmed naše duhovščine naročil.
Morilci napadli slovenskega župnika v Ameriki. V slovensko župnišče v Pueb'n, Colo, sta koncem meseca februarja prišla dva mlada moška in vprašala po župniku P. Cirilu Zupanu. Kaplan A. Mlinar je možakoma velel stopiti v prvo sok). Ta dva sta pa brez vprašanja šla dalje v župnikovo sobo. Ker se je kaplanu njuno obnašanje zdelo čudno, jima je sledil. Prišedši v župnikovo sobo je eden moških potegnil revolver. Tedaj je priskočil kaplan Mlinar ter se je med štirimi možmi pričela borba na življenje in smrt. Po naporu vseh sil se je kaplanu končno posrečilo razorožiti oba napadalca, ki sta nato pobegnila. Župnik p. Ciril je dobil silen udarec na glavo ter se je že med bojem splazil na piano, misleč, da ga je zadel strel iz revolverja. Kdo sta bila napadalca in kdo ju je najel za morilski napad, niso mogli dognati. Govorila sta angleško.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Urednik nujno prosi, da bi g. sobratje svoje pošiljke prav frankirali. Do danes sem plačal že 19 lir kazni radi te nemarnosti. Več dopisov je bilo danes že stavljenih, a so izostali radi pomanjkanja prostora. Pa prihodnjič!
Koristni migljaji.
Sistem na zagon — sistem na kolo.
Nekateri gospodje cerkv. predstojniki Imajo križ z laškimi zvonarji, ki se postavljajo na stališče, da moramo mi ne le perfektno poznati njih jezik, ampak tudi njih specialne zvonarske izraze, česar ne morejo zahtevati niti od svojih sonarodnjakov. Taka izraza sta »sistema a slancio« in »sistema a ruota« (sistem na zagon In sistem na kolo), katerih ne more razumeti niti kak zvonar Izven Italije, če ne pozna načina obešenja laških zvonov, ali če mu teh izrazov kdo ne opiše. Tako se je godilo tudi meni. Znal sem sicer iz zvono-slovnih knjig in od posetnikov nižje Italije, da je tam doli v navadi drugačen način zvonjenja kot pri nas, ni mi pa bil znan za to zvonarski izraz. Prvič sem bral izraz »sistema a slancio« iz pisma nekega g. župnika, ki me je vprašal o pomenu tega sistema. Ker pomeni pri nas »zagnati zvon« toliko kot ga zavihteti z vso močjo, ni bilo verjetnejše kot smatrati »sistema a slancio« za posebni način laškega zvonjenja, t. j. da niha zvoneči zvon v celem krogu, da se tako rekoč prekucuje, dočim prekolebava naš zvon k večjemu pol kroga, ko zvoni najmočneje. V tem pomenu sem pojasnil izraz »sistema a slancio« tudi v »Straži«. Te dni sem pa dobil v pogled dopisnico laškega zvonarja, ki vpraša dotičnega g. naslovljenca, ali hoče imeti »sistema a slancio« ali »sistema a mota« (sistem na kolo)? To dvojno vprašanje mi je še 'e odkrilo pravi pomen izraza »sistema a slancio«, ki pa je jako nenatančen in nedoločen za način pri nas navadnega zvonenja.
Zadeva je zdaj jasna. Gg. cerkv. predstojniki naj izvolijo zahtevati vedno le »sistema a slancio« s pojasnilom, da naš zvon prekolebava le pol kroga (mezzo giro), da njegov kembelj (battaglio) ne presega pri, najmočnejšem zvonjenju kota 45°, da mora debelost krila znašati 1lu premera (šlro-kosti pod krilom) in teža kemblja najmanj 4% teže zvonu, če tehta ta nad 1000 kg. Ce pa tehta zvon od 1000 do 500 kg, tehtaj tembelj 415 %; zvon od 500 do 100 kg, kembelj 5%; zvon od 100 do 50 kg, kembelj 515%; zvon pod 50 kg, kembelj 6%. Vse to pa, če imate jarmovi osi na koncu zobe; če ste pa okrogli in gladki, se morajo odstotki kembljev zvišati za polovico.	Iv. M—a.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje. V. V.! Ker si začel že direktorij popravljati, stopiva še k »Laudes«! Rad bi namreč vedel, ali jih ti pri Off. def. poješ in ali cele? Nekateri gg. nunci jih menda le recitirajo in še te zelo okrajšane; po Miserere preskočijo na »Audivi vocem de coelo«. Strogo vzeto bi jih moral ti peti — kakor poješ Invitatorium in Nocturnum — saj vidiš, da so tu in tam note in nikjer ni rečeno, da Laudes »leguntur« ali »reciStantur«. Pa že vem — usus ab immemorabili! Quid dicis?	Jože.
Vprašanje. Ali ima pravico župnik — kateri je vodil pogreb do cerkve, potem pa pustil darò* vati sveto mašo kaplanu — po sveti maši sam o» pravljati kot oficiator »absolutio ad tumbam«?
Odgovor. Župnik ima pravico voditi pogreb, sme tudi sv. pogrebno mašo prepustiti, ali takoj, ko je to storil, je izgubil pravico po maši še na» dalje fungirati kot oficiator. To pa glasom de» kreta kongregacije za sv. obrede iz dne 12. avg. 1854. Pa tudi Rituale nas v tem potrduje ko pravi: Finita Missa, sacerdos, deposita casula, seu planeta et manipulo, accipit pluviale nigri co* loris.
* * *
Prof. Iv. Mercina.
li tul li li Sigi ? li Mil.
(Dobrohotna beseda gg. cerkvenim predstojnikom.)
Morda je v naših poslopjih malo prostorov, kjer bi se našlo z malimi izjemami toliko nereda kot v naših zvonikih. Tega so me uverile lastne oči, ko sem izza mladih let doslej posečal nešteto množico zvonikov. Da nisem bil toli navdušen ljubitelj in oboževavec zvonov, bi poznal notranjost večine teh zvonikov le pri vhodu ; kajti plezanje kvišku v nekaterih zvonikih po polomljenih lestvicah ali stopnicah, katerim manjka tudi po več klinov ali stopenj, je zares vratolomno. S tem je zvonik najbolje zavarovan pred posetom vsakoga, ki ni primoran hoditi vanj. Kjer pa ni poset-nikov, ne stanovavcev, tam ni metle, tam ni snage.
Vsakdanji posetnik zvonikov je cerkovnik, če je v zvoniku ura, ki jo je treba vsak dan naviti. Ali višje gor do zvonov ga pot ne vodi. Pri zvonovih ga ni mesece in mesece, ko ni treba pritrkovati, in morda še takrat ne. Pri teh rednih pohodih do ure zapazi kajpada marsikaj, kar ne odgovarja ne snagi ne redu, ali čemu izgubljati s tem čas, ko ima med soposetniki le otroke in par zvonivcev (za pritrkovanje), ki mu nimajo itak ničesar ukazovati, ničesar očitati? Njega pozornost velja edino le uri; kajti ta ovadi občinstvu takoj vsak nered z napačnim bitjem in kazanjem. Ker pa imajo otroci veliko veselje za zvonjenje ter se cerkovniku kar vsiljujejo, jim prepušča ta radovoljen vsa opravila v zvoniku. In tako gospodarijo v mnogih zvoiniikih le otroci. To pa je eden glavnih vzrokov nepravilnosti in neprilik v naših zvonikih.
‘ Otroci resda plezajo in vohajo po vseh zvonikovih kotih in kotičkih, a to ne z namenom, da bi ogledali predmete, kakošno da je njih stanje, ali je v zvoniku vse na mestu, vse pravilno, ali potrebuje kaj popravila itd. Za to nimajo otroci niti smisla, ampak oni stikajo po predmetih z edinim namenom, da bi ž njimi igrali. In kdor pozna otrokovo duševnost, ve, da ne pusti otrok nobene reči pri miru, ampak jo igraje skuša razstaviti v sestavne dele — in če ni drugače — tudi s silo, z razbijanjem itd. Ni dolgo, odkar je v nekem kraju na Notranjskem zgorela zvoniku streha, ki so jo otroci zažgali. Osebito v času minule vojne so bili otroci v zvoniku, kjer je bil cerkovnik pozvan v vojaško službo, neomejeni gospodarji in vladarji. Znan mi je kraj, kjer so imeli otroci v zvoniku podnevne shode, da so se v njem kratkočasili in zabavali. Ko je imela ura biti, so ji pridrža-vali kladivo tar bili ure s kembljem. Dovoljevali so si to tudi, ko ni bil čas urnega bitja. Bil sem priča mrtvaškemu sprevodu, kateremu se ni zvonilo, ampak pritrkavalo. Izprva so otroci — seveda na zvoniku — kolebali vse tri zvonove, ali to jim je bilo preveč enakomerno, predolgočasno. Kaj narede? Ustavijo polagoma mala dva zvonova, zagrabijo za njiju kemblja ter začm? ž njima biti ob zvon — seveda v tistem zaporednem redu kot so prej zvonili. Sploh
sem opazoval, da se je mesece in mesece zvonilo le na zvoniku, nikdar pod zvonikom. Ako si otroci dovoljujejo take igre in šale z zvonovi, kar je slišati po celi občini, kaj še le s predmeti, ki se ne glasijo!
Zato naj velja povsod pravilo: Otroci, nikdar v zvonik! Zvonik vedno pod ključem. —
S tem ni rečeno, da bil ne smeli otroci zvoniti. Zvonijo naj le, a pod zvonikom in pod nadzorstvom cerkovnikovim! Za to ni treba stati cerkovniku poleg otrok, ampak že sliši dovolj na dom, ali se pravilno zvoni. Ključ pa naj ne zapira zvonika le otrokom, ampak tudi odraslim. Tam, kjer je zvonik vedno odprt in kjer pelje pot vanj čez kor, je odprti zvonik zapeljivec h grehu. Mladi možje in fantje, ki ne marajo poslušati pridige, smuknejo med sv. mašo, ko stopi mašnik na pridižnico, v odprti zvonik ter v njem preklepetajo ali prespijo vso pridigo. Da, vem za slučaje, da je mladina, odtegnena očem staršev, celo med vso službo božjo presedévala ter se kratkočasila v zvoniku.
Pa zvonik naj bo zaklenjeni tudi, ko je cerkovnik sam, ali v družbi z zvcnivci v zvoniku; zaklenejo naj ga za seboj in tudi cerkev, če morajo iti skozi njo in —- razume, se — če nima biti cerkev odprta v kak bogoslužbeni namen. V mojem rojstnem kraju so zvonivci to previdnost zanemarjali. To je zavohal in izkoristil cerkven tat. Neki binkoštni praznik so šli zvanivci zjutraj še pred dnem pritrkavat, pustivši cerkvena vrata nezaklenjena.. Ko se vrnejo z zvonika, najdejo tabrnakelj odprt in izpraznjen. Tat je odnesel med. zvonjenjem monštranco, ciborij in kar je bilo vrednostnega v tabrnakelju.
S tem strogim zapiranjem zvonikovih vrat je pa zadoščeno le malemu delu cerkovnikovih dolžnosti, ki jih ima do zvonika. Pred vsem naj ga vsakdanja pot ne vodi le do ure, ampak po navitju rare višje do zvonov. To bodi vsakdanji mali in kratki ogled zvonov. Cerkovnik pogleda površno okoli zvonov, ali se ni od prejšnjega dne sem kaj zlomilo, upognilo, zvilo, ali ni kaj padlo itd. To se dovrši v par minutah.
Dvakrat ali vsaj enkrat na mesec naj si pa izbere cerkovnik prost čas za daljši in temeljitejši ogled. Takrat si ogleda natančneje urna kladiva, ki bijejo na krila zvonov. Med kladivom in zvonom mora biti približno en centimeter prostora; če ga je več, bije ura prešibko, če je manj, se drgne zvoneč zvon ob kladivo, kar ga moti v prostem vibriranju; mu slabi glas ter pospešuje njegovo a bitje. Napaki se odpravita s primernim uravnanjem vzmeti, na kateri sloni kladiva. Ako cerkovnik sam ne more, pa kovač. Pri tem se pogleda, ali je dovolj namazama os, ob kateri se vrti kladivo; prav tako osi vreten, ki tvorijo zvezo med uro in kladivom. Cerkovnik in zvonivci naj dobro pomnijo, da zvon ne sme zvoniti miti se majati, ko bije nanj ura. Če je le mogoče, naj se zvonjenje tako uredi, da dotični zvon miruje med bitjem ure. Ravnanje proti temu pravilu dela otrokom veliko veselje, kar se jim mora seveda strogo prepovedati. Zvoneč zvon prileti namreč lahko v kladivo ravno takrat, ko se pri udarcu zniža bolj ko sicer, ko ima pod seboj zvon, s tako močjo, da izbije kladivo ter zdrobi vso njegovo opravo, kar
utegne imeti kvaren učinek celo na uro.. Umevno je, da mora tak udar tudi zvonu škodovati. Ako se pa zvon temu srečno izogiba, se pa vzmet vsled večjega upogibanja uda, da leži potem kladivo na zvonu ter se obenj drgne.
Nato naj se cerkovnik uveri, ali ni pri-trdba zvonov na jarme že kaj popustila. V to svrho prime z obema rokama vsak zvon ob strani za rob (ne spredaj ali zadaj, kjer udarja kembelj) ter ga skuša z vso močjo potresti. Ako se zvon le kaj zamaja, kaže,, da so začele vezi in okovi na jarmu popuščati. V tem slučaju je treba zrahljane spone, vijake in žeblje s primernim orodjem, zopet pritrditi. Če cerkovnik sam ne zna, pokliče kovača. Pri tem je paziti, da leži spodnji rob zvona natančno vodoravno. Ako se pa to ne da doseči, je znamenje, da tudi jarmova os ne leži več vodoravne, dia se je znižal eden dveh tramov, ki nosita zvon. Za to popravo ne zadostuje seveda cerkovnik sam.
Na tramovih stoječ, si ogleda cerkovnik podporja (ležišča, Lager), v katerih se vrtijo konci jarmovih osi. Da se prepriča, ali so ta podporja, še vedno trdno vdelana v tramovih, si jih mora ogledati, ko vsi zvonovi zvono. Pri tej priliki se uveri. ali se ni tudi tramovje kaj omajalo in zrahljalo. Podporja morajo biti seveda vedno namazana, a ne po dosedanji metodi večine naših cerkovnikov, ki modrujejo: Maži obilo, da boš imel več časa mir! — Zato pa vlivajo v podporja toliko mazila, da teče čez dol na zvonove.1) In tako vidimo v mnogih zvonikih zvonove ob straneh pod podporji obdane od debele plasti tega strjenega mazila, ki že morda deset in desetletja svedoči veliko nemarnost naših cerkovnikov. Naj si dajo že enkrat dopovedati, da zavira bronastemu zvonu lep glas celo tenka svilean ruta, ako ga ž njo rahlo pokrijemo. Zatorej s tem starim »šmirom« proč od zvonov. Mazati je treba le toliko, kar zadostuje za en mesec.2) Ker pa lahko pri zvonjenju izmuzne kaj tega mazila čez rob podporja, naj se spodaj pod tram (nad krilom zvona) pritrdi mala posoda iz pločevine, da se v njej nabira izkapano mazilo.") Zvon bodi vsake mazanosti prost! (Tudi snega po zimi!) To bodi sveto pravilo našim cerkovnikom! Tudi ptičji iztrebki se ne smejo na zvonovih trpeti; zato naj se vrabci, divji, golobi, paistplke itd. iz zvonika preženejo, aiko bi hoteli v njem gnezditi. S tem pa ni zahtevano, da cerkovnik drgni in riblii zvonove, da bi se kar bli-ščali. O ne! Zvonovi naj le bodo vsakršnih odpadkov in smeti prosti in starejši prevlečeni s patino (zelenkasto, tenko plastjo!)
Večkrat smo prisiljeni poslušati. iz zvonika tik pred zvonjenjem in za njun neprijetno škripanje in cviljenje. Ta mučni uvod in finale povzroča nenamazana obe-silna naprava v zvonu, kjer visi in niha
r) ulju primešamo malo petroleja, da se prehitro ne zgosti in ne strdi.
2)	To velja trudi za uro. Večkrat, a po malem; ne da se vidijo ob urnih kolesih cele gruče strjenega mazila.
3)	To velja le za navadna odprta če-pasta podporja, ne pa za drugovrstna ležišča.
kembelj. Gotovo bi se dotični cerkovnik čutil razžaljenega, ako bi mu hotel kdo vpričo občinstva očitati nemarnost v njegovi službi. A da mu zvonovi vpričo cele občine s tem cviljenjem to isto očitajo večkrat na dan tedne, mesece in morda leta, tega se niti ne zaveda. Zatorej : Ko se mažejo urna kladiva in podporja zvonov, je treba stopiti tudi pod vsak zvon in namazati v njem železno obesilo kembljevo.
Cerkovnik pomni: Maži podporja zvonov, obesila kombijev, uro in nje kladiva po malem, pa večkrat! S tem prihraniš cerkvi in občini mnogo škode.
Kakor je obsojati zvonjenje otrok na zvoniku, tako je grajati cerkovnika, ki zvoni vedno le pod zvonikom. Ogledu cerkovnikovemu mora biti zvon podvržen ne le, ko miruje, ampak tudi, ko zvoni. Za to pa mora stati cerkovnik pri rijem, da vidi, ali se vrši nihanje zvona in kemblja pravilno, ali udarja drugi na prvega pravilno. Pravilno je: Kembelj bodi tako pritrjen v svojem obesilu, da se pri zvonjenju ne suče okoli sebe (svoje osi)t da niha mirno in stalno v premi (ravni) črti, ne da bi kolovratil izven te smeri, ki leži v največjem premeru kroga, ki ga tvori spodnji rob zvona navpično proti smeri jarmove osi, tako da bije kembelj vedno in popolnoma na istem mestu krila, ne da bi udaril zdaj-pazdaj kaj bolj na levo ali desno! Kjer tega ni, tam ne. leži kembljevo obesilo s svojima tečajema natančno v smeri jarmove osi. kar je treba uravnati.
Dalje veljaj pravilo: Betica kembljevo udarjaj vedno in natančno na notranji krilni obroč, ki ga tvori najdebelejši del krila! Ako udarja višje, je kembelj prekratko zapet na obesilo z usnjatim jermenom; če bije nižje, se je jermen morda sam zdaljšal vsled rabe in kembljeve teže. Oboje pa je zvonu in glasu škodljivo. Previsoko bijoč kembelj ne dela izrazitega udarca, ker ima prekratek razmah za potrebno moč, in pretresa preveč gorenje plasti zvonove nad krilom, da postajajo nadkrilni alikvot-ni glasovi preglasni; prenizko bijoč kembelj oškrbi lahko zvon ali ga celo ubije. Tudi kolovrateč kembelj nima pravega učinka, ker ga kolovratenje preveč ovira. Razen tega udarja zdaj pa zdaj na neuglajeni del krila, kar povzroča pokrit glas, in če krene preveč v stran, zadene zvon s svojim robom (ako nima betica obliko kroglje) ter ga lahko prekolje.
Kembljev jermen bodi predmet vodne pazljivosti cerkovnikove! Ta si ga oglej vselej, ko ima opraviti z mazanjem kem-bijevega obesila! Ako se jermen med zvonjenjem utrže, povzroči lahko veliko nesrečo in Škodo: kembelj predere cerkveno streho ali Streho kake druge hiše blizu zvonika. poškoduje ali celo koga ubije, osebito izmed otrok, ki se radi igrajo med zvonjenjem okoli zvonika. In vsega tega bi bil kriv neskrbni cerkovnik.
Zvon mora nadalje na obe strani enakomerno biti glede časa in moči. Zvoneč zvon se ne sme zaletovati, t. j. prenehljaji med udarci morajo biti vedno enako dolgi in udarci na obeh straneh enako krepki. Če tega ni, se da doseči, da se nategnejo na jarmu sprednji ali zadnji okovi in vezi, kakor se zvon zaletuje naprej ali nazaj. Doseže se pa to tudi s primernim obteženjem ene strani voda, na katerem je privezana
vrv (za zvonjenje), kar pa ni lepo videti ter vodu škoduje.4) — Jarem mora stati po svoji višini navpično na ploskev, katero tvori spodnji rob zvona. Dovoljena je le diferenca za težo vrvi do podzvonika.5) Kako potrebna je taka uravnava, priča izrek imenitnega zvonoslovca K. Walter-ja, ki piše: Zvonilo pride le tedaj do polne veljave, in njegov učinek je le tedaj zares vzvišen in prazničen, če zvoni vsak zvon zase v enakih intervalih in z enako krepkim udarcem.
Stari zvonovi imajo lice na krilu, kjer bije kembelj, že precej izguljeno in izdolbeno. Ako znaša ta izdolblina približno tretjino debelosti krila, se mora zvon na jarmu obrniti, t. j. zasukati za četrtino kroga, če ni bil še obrnjen, če je bil že obrnjen, pa za osmino, da bije kembelj na novo mesto.
Tudi kembelj sam zahteva pozornost cerkovnikovo. Betica njegova ima praviloma premer, ki stoji k debelosti krila v razmerju 5:3. če je pa betica že toliko obrabljena, da ne odgovarja več njena debelost temu razmerju, se pošlje kembelj v popravo kovaču-fužinarju. Betica ima večkrat vlsed krhkosti železa na površju lomljiva mesta. Te naj kovač odstrani; lice na betici, kjer bije na zvon, mora biti gladko. Posebno nevarno je, če je to- lice ob straneh razcefedrano in če ima zvonivec grdo navado pritrkovaje biti s kembljem v stran.
Cerkovnik bodi v zvoniku skrben gospodar, ki vse pregleda, vse pretakne in prebrska. Razen do tu naštetih predmetov ne sme pustiti iz vida tudi drugega, kar je v zvoniku, n. pr. lesa v stopnicah, podovih, v zvonisču, da ni trhlen in nevaren- poset-nikom, zvonovom in uri. Pri uri naj si večkrat ogleda vrvi, ki nosijo uteži. Sploh ne bodi v zvoniku kotička, kamor bi ne segalo cerkovnikovo skrbno oko.
Slednjič bodi cerkovniku toplo priporočeno pazljivo nadzorstvo nad zvonivcii Navadno zvonjenje naj se opravlja kolikor mogoče le pod zvonikom, pri pritrkavanju v zvoniku pa bodi vedno cerkovnik navzo-čen! Za zvonivce naj si izbira le trezne, krotke in pametne fante in može! Prepira-čev, razgrajačev, pretepačev in pijancev ne k zvonovom! Koliko ubitih zvonov In koliko škode imajo taki zvonivci na vesti, a tudi cerkovnik, ker jim je zaupal in jih puščal brez nadzorstva. Posebno nevarno je to v sedanjih časih, kjer imajo v zvonl-
4)	Ta vod nosita dva na jarmu ob strani 'spredaj in zadaj pritrjena narazen upognjena droga. Vod leži vodoravno ob strani zvona v smeri nihanja takoj nad krilom. Cerkovnik naj pazi, da leži vod trdno na drogih in droga na jarmu, ako ne, se ved nasloni in leže na zvon. V nekem kraju na Goriškem so mi tožili, da se jim je en zvon ubil. Ko pridem v zvonik, najdem en drog omajan, drugi nalomljen, vod je pa ležal na zvonu.
5)	Ako se zvoni pri zvonovih, naj se potegne od vrvi toliko kvišku, kar je je treba za zvonjenje, da se nepotrebno ne guli. V tem slučaju pa mora zvonivec nekoliko pridrževati zvon, ko niha kvišku na njegovi strani, da se ne zaletuje na nasprotno stran vsled odpada teže vrvi.
ku samo en zvon ali dva. Manjkajoči tretji zvon se nadomešča z udarjanjem s kakim orodjem po zvonu nad krilom. Toliko ve vsak pritrkavec, da ima zvon nad krilom drugačen glas nego na krilu, a tega pa ne ve, da so to alikvotni glasovi, ki nimajo naloge se posamno glasiti, ampak le spremljati glavni glas in mu tvoriti harmonično brenčanje. Pa če bi tudi to ne bilo, kako naj ve nevešči zvonivec, kam naj udari, da izvabi samo en alikvotni glas, ki je že sam toli raznobarven proti glavnemu glasu, da ne more nikakor nadomeščati tretjega zvonu. Zato je tako nadkrilno brenkanje zelo neprijetno in mučno. Žal pa tudi nevarno. Gorenje okrilje zvonovo ima namreč od polovice navpične višine (višine osi) le tretjino debelosti krila. Koliko lažje se torej prekolje! Ker pa ti alikvotni glasovi zvonivca ne zadovoljujejo — že zarad svoje šibkosti — poskuša s svojim orodjem (ki je morda celo kak kamen, ali sploh kak robat in ostnat predmet, seveda tem nevarnejši) udarjati pod krilom, prav na spodnjem robu. Tu je zvon pa še tanjši, prav lahko se oškrbi, in iz dna te škrbine je navadno opaziti kot las tenka razpoka, ki se razteza gor po okrilju. Zvon je izgubljen, zanj ni več rešitve. Vsled nadaljnje rabe se razpoka vedno bolj širi, in zvon slabi vedno bolj na glasu in brenčanju.
Dva taka slučaja sta se pripetila v bližnji okolici mojega begunskega bivališča. Eden k sreči, ko so se oddajali zvonovi v vojne namene. Na moj nasvet je mogel g. župnik še ta poškodovani zvon zamenjati z drugim (zdravim), ki je bil že odpeljan na kolodvor. V drugem kraju med pritrkovanjem ubiti zvon še visi v zvoniku, ali seveda ga poškodba dan na dan bolj slabi. In vendar ima še vedno prijetnejši glas in bolj slišno brenčanje nego marsikak jeseniški jekleni zvon. — Da se izognemo takim nesrečam, uvažajmo pravilo: Ob zvon smemo tolči le s kembljem in sicer na mestu, kjer kembelj tolče, ko zvon zvoni.
Zoper to pravilo greše tisti pritrkavci, ki ne potegujejo kemblja proti sebi, ampak ga majajo od leve na desno in naopak tako, da dobiva zvon bolj drsajoče nego bijoče udarce. Nič boljši niso oni, ki pri drobnem (gostem) in tihem pritrkovanju ne udarjajo kemblja ob zvon, ampak ga na .zvon malodane pritiskajo. Oba načina se morata grajati, ker škodujeta lepemu glasu in varnosti zvonov. Kembelj mora udarjati kratko na zvon in se takoj umakniti od njega, ne pa na njem ostajati.
Nekaj škodljivih razvad izvira iz nekake nečimerne ošabnosti zvonivcev, ki bi hoteli sosednim krajem pokazati domače zvonilo kot kolikoir možno mogočno, ne vedo pa, da se s tem smešijo. Sem spada razvada mnogo preveč mečnega nabijanja s kemblji. To ni le nevarno, ampak tvori tudi pretirane glasove, in kar je pretirano, ni lepo. — Ko je zvoniti kak zvon in ga začne zvonivec nihati, prime drug zvonivec za kembelj ter ga trdno drži, dokler mu ga zvon sam ne izbije iz rok. Vsled tega prileti kembelj s strašansko močjo na drugo stran zvona. Ta grozni udarec — menijo zvonivci — vzbudi v občinstvu nekak »rešpekt«. — Temu podobna je razvada, da; se zvonjenje velikega zvonu kot uvod pritrkavanja napoveduje s posam-
VIL
nim, zaporednim in povrstnim trkanjem na mala dva ali tri zvonove. Nato se oglasi »mogočni« veliki zvon. To je smešna igra trabantov, ki naznanjajo prihod svojega kneza. Ta otročarija bi bila še dopustna, če bi ne bila tudi kvarna. To trkanje se vrši namreč molto crescendo tako*, da so zadnji udarci grozni, prav divji od prevelike moči. — Pri pritrkavanju se nihajoč zvon navadno mnogo premočno vihti. Zvon se nima nikdar toliko zavihteti, da bi se vzdigoval nad svojo vodoravno lego.0) Pri takem premočnem vihtenju prekorači kembelj kot 45°, zmuzne na jermenu v notranjost zvona ter izgubi v tej višini velik del svoje vibtihie moči. Tako se s takim premočnim zvonjenjem doseže nasprotno, kar se na-meruje. Res da se na južnem Tirolskem in v gorenji Italiji vihti zvoneč zvon skoraj do navpične svoje lege, aluza h> ima ta zvon mnogo lažji kembelj: 1.5% do- 2.5% zvonove teže, naši kembelji pa povprečno 4% zvonove teže.
Za varnost in lepe glasove zvonov je treba te razvade enkrat za vselej odpraviti. Vsak zvon naj začenja zvoniti, ne da bi se mu kembelj zadrževal, in naj neha sam biti tako, da se polagoma zadržuje v nihanju, ali popolnoma popusti, da se sam ustavi. Bravure so na mestu v krčmi, a v zvoniku ne^
Zato pa ne sme pustiti v nemar pravila:	Ko se pritrkuje, bodi cerkovnik pri
zvonovih in nadzoruj zvonivce, razen če ima istočasno opraviti v cerkvi pri službi božji. V tem slučaju ga nadomestni zanesljiv pritrkavec! Konec naj bode dosedanjih nemarnosti, da se nekateri cerkovniki kar nič ne brigajo za to, kar je in se godi v zvoniku.
Kakor si mora cerkovnik dati dopasti, da nadzoruje cerkveni predstojnik njega sodelovanje pri službi božji, njega skrb za red, snago in varnost v cerkvi, tako se mora goditi tudi v zvoniku. Vestni in .natančni cerkveni predstojnik že skrbi sam za to, da mu je pot do zvonov varna in brez posebnih težav. Cerkovnik večinoma ne ve. kdaj cerkveni predstojnik pregleduje učinke in uspehe njegovega delovanja v verkvi, prav tako bodi tudi v zvoniku! V tem tie bodi nobene izpremembe, nobene nepravilnosti, da bi je ne opazilo pazljivo oko predstojnikovo. Ako pa ne more g. cerkv. predstojnik hoditi v zvonik vsled starosti, bolehnosti ali nebogljenosti, naj izroči ta posel kakemu zanesljivemu cerkvenemu ključarju, osebito v zvonikih podružničnih cerkva.
Poleg tega nadzorovanja naj pokliče cerkveno p red staj niš tvo enkrat v letu monterja ali zanesljivega tehnika, da pregleda vsestransko stanje zvonov v zvoniku. Po njem nasvetovane poprave naj se nemudoma in vestno1 izvrše!
6)	V mislih imam zvonove z »letečim kembljem«, ne z »vrženim kembljem«.
Priprave za evh. shode.
perniški dekanat je na konf. v Lokovcu 19. apr. odobril, da se v Logu vrši evh. shod 12. sept. — Sklenil je predlagati glavnem pokrajinskemu odboru:
a) naj bi se organiziral ta shod le za može in mladeniče. Ti so bolj potrebni pobude, efekt bi
bil vcličastnejši, ložej bi bili posluženi pri sv. zakramentih. — Če tega ne bi bilo mogoče, naj bi se od strani dušnih pastirjev pa vsaj posebno povdarjalo na vdeležbo moških.
b) glavni govor pred slov. sv. mašo naj bi veljal posebno moškim in mladinski organizaciji — sploh apostolatu lajikov.
e) k referatom v odsekih naj se pritegnejo tudi lajiki — možje, mladeniči — in iz vidika teh naj se predmebi obravnavajo, ne le iz vidika duhovnikovega.
d) če bo shod za vse — naj sc priredi vsaj skupno sv. obh. posebej za moške, sprimernim kratkim nagovorom; posebej za ženske.
Zajednica Šempeterske Dekanije je imela 23. aprila konferenco v Dornbcrgu. Po zaključnem predavanju sobr. Pahorja o času in kraju poro» ke, o ločitvi zakona od mize in postelje in o vpis su v poročno knjigo, je sobr. Pipan na kratko poročal o sklepih dekanijskega shoda v Gorici. Sobr. predsednik je prebral okrožnico o evhari» stičnem shodu, izdano po knezonadškof. ordina» riatu, sklepe shoda dekanov glede te evharistične manimestacije in tozadevni poročili iz černiške in vipavske dekanije. Zajednica je sklenila, da stopi istočasno v dogovor z solkansko in vipav» sko dekanijo glede evharističnega shoda na sv. Gori in v Logu. Prcds. černiške Zajednice sobr. Cigoj je poročal o sklepih glede na versko orgas nizacijo, sprejetih na sestanku v Gorici, tako o »Obhajilnih zvezah«, »Marijinih vrtcih«, »Mariji» nih družbah«, »Apostolstvu mož«, »Društvu že» na« in podal dragocena navodila za ustanovitev in razvoj le » teh. Sobr. Godnič je na to poročal o tisku, časopisju, prosvetni organizaciji, dijaški matici itd. Zajednnica je v resnici »cn miniatu» re« odsev kulturnega stremljenja in delovanja v smislu devize »omnia restaurare in Christo«. Posebno zahvalo smo pa dolžni svojemu uprav apostolsko vnetemu in požrtvovalnemu duhov» nemu voditelju o. Zdravljiču.
v. v.
»Duhovine vaje od 25. do 31. avgusta 1918. pri Sv. P. nad S. — Vodi jih Sac. F. C., Arciprete, Vicarilo Foraneo, S. P., V. (N.).« Tako se začenjajo tisti moji zapiski, samo da so kratice celoma izpisane. Tukaj kaže imena zamolčati.
Začele so se v nedeljo zvečer ob 8., končale soboto zjutraj. Naj koj povem, dà se mi to boljše zdi, kot po naši navadi samo od ponedeljka zvečer do petka zjutraj. Mii imamo čas le bolj za pometanje (via purgativa), da bi pa potem položili kaj več podlage za prihodnje (boljše) življenje, nedostaje časa. Premišljevanje Jezusovega življenja se rado reducira na meditacijo de duobus vexillis. In potem se rado zgodi, da je sad duhovnih vaj bolj pičel. Ali ni res, sobratje? Najbolj oddaljenim bi seveda bilo precej težko- o pravem času priti. Vendar vozila so nagla, poletni dan dolg. Tudi doli so imeli nekateri precej daleč, voziti so se mogli pa le s konjičkom ali z mulo (somaro). Tudi jaz nisem imel blizu. Tisto nedeljo sem bil na birmi 5 ur proč od kraja duhovnih vaj, v kraju, kjer so tiste dni volkovi strašili. Na birmo je prišlo več gospodov, ki so tudi šli k duhovnim va.iam, eden n. pr. nekako- tri ure oddaljeen cd kraja birme, visoko gori v orlovskem 'gnezdu, kakršnem v naši škofiji ne najdem primere, čeprav sem videl 1 rebuse in Trente, razne Rute in Gore.
Zjutraj so doma opravili službo božjo, enkrat po kosilu so pa odšli proti mestu. Jaz sem uvod zamudil — radi dolge vizitacije. Žele po sedmih smo se odpeljali: škof. kanonik convisitator in moja malenkost. Ko smo nrišli v mesto, je bil uvod eksercicij menda že Končan, a iz mesta tja gor k Sv. P., kjer so bile duhovne vaje, je bilo peš tri četrt ure. Soboto potem sem se peljal z enim »prevos-tom«, ki je bil pri duhovnih vajah, na niegovo tri ure oddaljeno faro. Odpejala sva se šele popoludne in vender še dosti zgodaj prišla. Kolikor sem slišal, imajo po Italiji duhovne vaje sploh od nedelje zvečer do sobote zjutraj.
V tistem kraju s imeli zadnje eksercicij e 1. 1914. Ker vojske le ni hotelo biti konec, škof ni hotel več odlašati. Prejšnje čase so jih opravljali v semenišču ali pa v semeniškem letovišču. Tisto leto je bilo semenišče zaprto in je služilo za vojaško skladišče. Postelje so bile posojene vojaški bolnišnici. V semeniškem letovišču so bivali vojaki. K sreči je visoko- gori v bregu v leščevju samostan manjših bratov, katerim pravijo zoccolanti, ker nosijo coklie (pravzaprav opanke). Tisti samostan je določen za noviciiat, a novicev takrat ni bilo. V njem je dolgo živel in tudi umrl sv. P., p katerem se samostan imenuje. Na njegov grob prihaja dosti romarjev, vendar le bolj o praznikih. K govorom in molitvam smo- se zbirali v kapelo, kjer počivajo ostanki tega svetnika. Velik voditelj duhovnih vaj je bil torej ta svetnik. Ob svetnikovem grobu se mora človeka vender nekaj prijeti, zlasti ker je bil svetnik duhovnik in pa radodaren čudodelnik. Cerkev je posvečena Materi Božji, zopet velika m ednost. Gori v samostanu je v kapelo preme-njena svetnikova celica, ki ti nridiga, ko ie pridigar že zdavnaj utihnil. Zraven samostana je obširen vrt, v popolnem miru. Edino veverico, ki je prišla lešnike vrtat, morda slišiš in vidiš.
Ekseroiralo nas je okoli 30 duhovnikov, drugi teden zopet toliko. Za več ni bilo prostora. Spati že tako niso vsi mogli v samostanu: nekaj nas je hodilo zvečer domov, zjutraj pa nazaj v samostan. Moj gospodar in jaz sva imela prav daleč, ker sva bila doma na gradu nad mestom pri stari stolnici. Zbrani pa so bili duhovniki iz domače škofije in iz sosednje, katero je naš škof administriral. Precej duhovnikov obeli škofij je bilo pri vojakih. Ko je vojska nehala, so ti gospodje v januarju enkrat imeli tudi pri Sv. P. duhovne vaje, kateri ie na veliko zadovoljnost udeležn!-kov vodil škof sam. Nje je takrat debel sneg zapadel.
Brano so nam pripravljali v samostanski kuhinji, použivali smo jo v samostanskem refektoriju skupaj z redovno družino, radi vojske močno skrčeno. Kuhal nam je pa z dvema pomočnikoma en gostilničar iz mesta. Njegovo ime menda lahko povem: Buonasera. Mož se je izkazal: dovolj, dobro, po ceni, 7 lir na dan s pijačo. Za samostan smo posebej nekaj skupaj vrgli in pa iz Buonaserovih loncev je samostanska družina tisti čas iedla in iz našega soda rila.	(Dalje).
Urednik- Stanko Stanič, kap. Tisk »Narodne Tiskarne«, v Gorici.