L. TROHA 1-7-44 122 SEATOJf ST., TORONTO, 2. EDIflOST 206 Adelaide St. W. Toronto 1, Ont. Entered as second class matter at the Post Office Dept. Ottawa. Boj proti fašizma; j« boj vsakega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnosti CENA NAROČNINI: Za Kanado in USA. Za eno leto........................ $3.00 Za pol leta............................1.75 NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV Vol. 2. No. 60 Priče 5c. TORONTO, ONTARIO FRIDAY, MAY 12 1944 Priče 5 c. Let. 2. štv. 60 ZRAČNA OFENZIVA NAD EVROPOM Zavezniški letalci so vrgli zadnjih 25 dni 111.000 ton bomb na nacistične utrdbe v Evropi, pri tem pobilil,125 nacističnih, dodkler so zavezniki izgubili 852 letal London — Zadnjih 25 dni se je vršila ena od največjih zračnih ofenziv nad Evropo, v kateri je sodelovalo skupno v vseh poletih 75.000 zavezniških letal. Na mnogih krajih nacističnih utrdb čez angleški kanal, se je neprestano ponavljal potres odi strašne detonacije bomb, ki so padale iz zraka, včasih iz skupine 700 bombnikov. Posebno prizadet je železniški promet, tovarne in pa skladišča za municijo v Franciji, Nemčiji in severni Italiji, zatem pa celotno francosko, nizozemsko in norveško obrežje. V bombardiranju so sodelovali letalci Vel. Britanije, Združenih držav in Kanade. Posamezni krogi dajajo večjo pozornost zračni ofenzivi z tem, da je to pfrvotni znak o približajajoči zavezniški invaziji evropskega kontinenta. Nekateri poizve-dovalci trdijo, da je letošnja pomlad v Evropi nepričakovano suha, kar pa daje posebno prednost za invazijo. Toda v zadnji dve leti ni manjkalo raznih napovedi o priložnosti za ustanovitev druge fronte, kljub temu ni bila ustanovljena. Ali se zopet ponovi odlašanje po primeru zadnji dve leti le z napovedjo o bombardiranju v očigled, da s bombardiranjem ni mogoče zavzeti evropskega kontinenta, bo vsekakor pokazala bodočnost v nekoliko naslednjih tednov. Boji v Italiji zadnje dni so zavzeli nekoliko drugačen oblik z tem, da je zavezniška armada potisnila sovražne sile iz njihovih položajev ob Jadranskem obrežju. Razen tega ni prišlo do večjih sprememb v zadnjem tednu. Medtem zavezniški letalci so znatno podpirali čez Jadransko morje Narodno Osvobodilno armado in z tem omogočili njene uspešne operacije na več krajih. Pregled bojevnik črt proti fašizmu RDEčA ARMADA ZAVZELA SEVASTOPOL. SOVRAŽNIK UTRPEL IZGUBO NAD 100 TISOČ MOŠTVA V 31 DNEVNI OFENZIVI RDEČE ARMADE. AMERIŠKA VLADA POŠUE VOJNO MISIJO _MARŠALU TITO Vojna misija maršala Tita pa najbrž pride v Washington Vlada v Irski podala otstavko Mi pridemo tudi v Berlin Moskva, 10 maja — Sloviti pisatelj o vojni in politični situaciji Ilija Ehren-burg, je v svojem članku v glasilo Rdeče Armade "Rdeča Zvezda" o zmagi pri Sevastopolu poudaril sledeče: "Zaklinjamo se na pepelu in ruševinah Sevastopola, da pridemo v Berlin. Vsekakor Frici naj ne pričakujejo večje pauze po skončani igri. Rdeča Armada se zdaj bori po svojem načrtu in tudi svojem koledarju. "Najbrž Nemci se nadejajo bolj počasnemu kretanju naše armade pri tem ali onem griču, reki itd. Ne! Mi bomo prišli v Nemčijo! Takrat bomo mi plačali za vse — za borbo pri Sevastopolu, ter za tri leta našega trple-nja." "Kot rezoltat borbe na Krimu v 19-stoletju, se imenuje bulvard Sevastopol v Parizu, toda najbrž da se ne bo imenoval v Berlinu." ' Rumunci bodo kaj kmalu spoznali da se lahko pripeti smrt ne samo v Sevastopolu, marveč v Bukareštu." Medtem značilno je poročilo, da je sovjetska vojna komanda takoj po zavzetju Sevastopola zaposlila nemške Fritce, ki so bili vjeti ob tej priložnosti. Zaposleni so na čiščenju ulic in pa na pripravah za zgraditi znova junaške stavbe Sevastopola, kot jekleni spomin fašističnega barbarstva za nadaljna pokolenja. Dublin, 10 maja — Vlada Irske je sinoči podala otstavko in sicer potem ko je bila poražena z enim glasom večine na podlagi vroče debate o transportnem monopolu. Opozicija, katera je vztra-ijela in zagovarjala nacionaliziran je transporta, je dobila 64 glasov od 127 poslancev. Najbrž da pride splošnih volitev v tem mesecu. Ministrski predsednik de Valera, kateri je zavzemal ta položaj od leta 1932, je podal otstavko na podlagi poraza v vladni zbornici. Njemu gredo seveda poleg vsih drugih apizerjev tudi zasloge za vzdrževanje enostranske nevtralnosti, namreč odnošaje z osiščnimi državami. V naslednjih volitvah je v tekmi več strank in najbrž da bo vladna opozicija dobila večino. Moskva, 10 maja — Včeraj je na povelje maršala Stalina izstrelilo 24-kratno salvo 324 topov v Moskvi v znak zmage pri Sevastopolu. Oddelki Rdeče Armade, kateri so podvzeli pred enim Potreba zdravstvenega načrta Otava, 10 maja — Hon. lan Mackenzie, minister za narodno zdravje, je na prvem zasedanju federalnih in provincijonalnih ministrov za narodno zdravje izjavil, da je 62 odstotkov delavcev, ki zaslužijo komaj $950.00 na leto, kar pa ne zadostuje posamezniku za življensko in zdravstveno oskrbo. Zdravstveni načrt, katerega je predložila posebna komisija in kateri je bil načrtno tudi odobren, je zdaj zopet na raspravi in najbrž da pride do znižanja davčne lestvice za zdravstveno oskrbo zlasti delavcev z nižjo mezdno lestvico. Poleg zdravstvenega načrta, kateri bo obvezen za ljudstvo v splošnem iznad 16 let, dočim bodo otroci izpod 16 let oskrbovani iz federalnega sklada za narodno zdravje, bi bilo prav imetno, da se dotični odbor poglobi tudi v stanovanjski problem v deželi, kakor tudi za zdravje škodljivem delo'. Kajti osnovno vzrok bolezni ne leži izključno v denarju, tembolj razmerah in delovnimi predpogoji večine ljudstva. Večja socijalna pravičnost, boljši delovni pogoji za ogromno večino ljudstva, je pravilen korak k odstranje-nju raznih bolezni. mesecem ofenzivo na Kri-meji in z treh stranih udarili z bliskovito naglico na po^ ložaje nacističnih in rumun-skih sil, so včeraj in sicer potem ko je topništvo in krdela bombnikov zdrobilo tro-nadstropne utvrdbe, izvedli napad na Sevastopol in ga zavzeli. Zavzetje Sevastopola je ogromnega pomena. Prvič z tem je odprta pot črnomor-ski floti in drugič tri armade ki so sodelovale na Krimu in ga po 31 dnevni ofenzivi popolnoma okupirale, se bodo zdaj pridružile armadam v Rumuniji in pa ob Poljsko-čehoslovaški meji. Ljubica Skopin iz Ljubljane na zdravljenju v Italiji, stara 21 let, želi čim prej povrniti se v borbo. IZPUSTITEV FAŠISTOV Ottawa — Zadnje dni sta bila izpuščena voditelja fašistov, Jos Fana in John Lo-rimerja. Podrobnosti o tem v prihodnji izdaji. Spominjamo pa se ob tej priložnosti, kako so ošabni Fritci napovedovali dan za dnevom padec Krimeje in Sevastopola, v letu 1941-42. Toda predno so zavzeli je preteklo devet mesecev in pri tem so utrpeli ne manj kakor 300.000 pobitih in ranjenih vojakov. Rdeča Armada je vpora-bila za okupiranje Krimeje m zavzetje Sevastopola komaj 31 dni. Njene izgube so znašale v obrambi Krimeje in Sevastopola, 11,395 mrtvih, 21.099 ranjenih in 8,300 pogrešanih. Pri tem dobimo ogromno razliko izmed oša-bnosti in skromnosti, pa tudi pomen takih kot je Ljudmila Pavličenko, katera je pobila 309 ošabnih Fritcev. Poročevalec glasila Rdeče Armade, kateri je bil na licu mesta takoj po zavzetju Sevastopola pravi: "Ulice in pa razne utrdbe ki so jih zgradili nacisti in rumunski priveski, je prekrito z mrliči. Tisoči nacističnih in ru-munskih vojakov, je obležalo na bojni črti in sovražne izgube v moštvo znašajo nad 100 tisoč ubitih ranjenih in pa vjetih. Premier Stalin je izrazil osebne čestitke 54 častnikom, 12 pehotnih in 5 topniškim generalom v dnevni poslanici, katera je bila izdana v počast vojakom in častnikom Rdeče Armade ob zavzetju Sevastopola. Washington, 9 maja — A meriška vlada odpošlje vojno misijo na glavni stan maršala Tita, vrhovnega povelj nika Narodno-Osvobodilne in Partizanske armade. Voj na misija Združenih držav bo dodana vojnim misijam Vel. Britanije in Sovjetske Unije, pri Narodno Osvobodilni vojski. Zaključku dase pošlje vo jno misijo Združenih držav maršalu Titu, oficijelni kro gi dodajajo, da je najbrž to znak da pride Titova vojna misija v Washington, kar je vsekakor tudi želja maršala Tita. General Vladimir Ve lebit, kateri načeljuje Titovi vojni misiji zdaj v Londonu, je zadnjega tedna vprašal za dovoljenje da pride v Zd- Zborovanje premierjev dominionov Ogromen Pomen Titove Misije v Londonu Odstraniti politične ovire begunske vlade pomeni ojačiti ljudski odpor, za narodno osvobojenje in narodno enakopravnost. Pomoč Sovjetski Uniji London — Premier Churchill je v vladni zbornici minulo sredo podal naslednjo izjavo o pomoči, ki jo je poslala Vel. Britanija vključno tudi pomoč iz britanskih Dominionov, Sovjetski Uniji, katera znaša za dobo od oktobra 1941 do koncem letošnjega marca, 5,031 tankov, vključno 1,223 iz Kanade, 6. 778 bojnih letal, vključujoč 2.672 iz Združenih idržav in pa sirovega materijala za 356 milijonov dolarjev, kar vključuje hrano, stroje in pa drugo orodje. To pa ne vključuje že delne zaloge vojnega orožja iz Kanade, katero je odposlano že na podlagi sporazuma vzajemnosti med obema državama. Kakor je že poročano, politično in diplomatično obzorje se je vsaj deloma začelo razčiščevati in prav posebno v očigled- invazije evropskega kontinenta ter je storilo značilen korak že z tem, da je stopilo v ožje stike in odnošaje s resničnim predstavništvom naroda Jugoslavije, vojnom misijom maršala Tita. Kot znano v London je p- rispela vojna misija maršala Tita, katere sta na čelu, general Velebit in major Vo-golnik. če tudi zaenkrat ni poročil o poteku pregovora s zavezniškimi krogi v Londonu, daje prisotnost vojne misije maršala Tita podlago za ugotovitev, da so poleg vojaških tudi politični pregovori posebno o notrajnih vprašanjih Jugoslavije. Do tega zaključka pridemo de- loma tudi vsled dejstva, da je ban šubašič nenadoma odpotoval v London najbrž na poziv kralja Petra, kateri napram vidnim znakom si prizadeva s pomočjo svojih posredovalcev formirati novo vlado vključujoč maršala Tita, ter na ta način zagotoviti neki sporazum. Dočim pa skrajna klika begunske Puričeve vlade ne samo da nasprotuje taki zamisli, tembolj ustvarja nadaljne ovire z paradiranjem in poveličevanjem vloge Mihajloviča, kljub temu, da se svobodo- ljubna javnost ne zmeni več za izmišljijo reakcionarnih krogov Puričeve vlade. Celo težko je verjeti, da se bi k-ralj odrekel Mihajloviča, kateri je enako, pod pritiskom političnih intrigantov samo-imenovane skupine "jugoslovanska vlada" v Kairu. Ni pa izključeno da bi ne prišlo do gotovega sporazuma za formiranje neke sporazumne vlade, katera bi seveda vključila vlado maršala Tita, kralja in pa še nekatere druge člane bivših vlad, razen (Nadaljevanje na 4 st.) London — Tekom zadnjega tedna se je vršilo zborovanje premierov dominionov Britanskega Imperija. Zborovanje se je udeležil poleg drugih tudi premier McKen-zie King. Zborovanje se je vršilo z namenom večjega sporazuma in koordinacije vojnih sil in zalog za zmago nad sovražnikom, kakor tudi o notrajnih zadevah britanskih dominionov. Medtem značilo je, da je zborovanje predvidelo potrebo zmage nad Hitlerjevo Nemčijo v Evropi, katera bo mnogo vplivala za zmago nad Japonsko. Drugo zvorovanje premierjev se bo vršilo enkrat po vojni in sicer v Avstraliji na povabilo premierja Curtin. 40 tisoč bolgarskih Partizanov pomaga Titovi vojski London, 11 maja — Maršal Tito je danes v posebnem poročilo Narodno-oslo-bodilne in partizanske vojske Jugoslavije naznanil, da je nacistična generalna ofenziva v Jugoslaviji zdrobljena. Nadaljujo se še precej ljute bitke v Macedoniji, kjer nacistične sile skušajo pod vsako ceno pretrgati spoj med Narodno-osvobo-dilno vojkso in bolgarskimi Partizani, kateri vodijo odločno borbo ob jugoslovanski meji. Ti oddelki štejejo 40.000 bolgarskih partizanskih bojevnikov. Mihajlovicevi četniki sodelujoč z nazifašisti, so celo preoblečeni v nazistično uniformo, se glasi poročilo. Velik del Srbije je zadnje dni zopet prišel pod kontrolo Narodno-oslobodilne armade, in narod je navdušeno pozdravljal partizansko vojsko vsepovsod, dodaja poročilo. ružene države in ob tej priložnosti poda Amerikancem resničen pregled, kaj vse Titova armada dela in kako pomaga enotne stvari Zedinjenih Narodov. Isto poročilo iz glavnega stana Narodno-osvobodilne vojske poroča o ofenzivi partizanskih oddelkov v južni Jugoslaviji, kateri so zavzeli nacistično utrdno Berane, 12 milj severno od Albanske meje in zdrobili nacistično obrambno črto ob Brodere-vo, 29 milj še bolj severno od albanske meje. Partizanski oddelki 2-ge armade, kateri so včeraj zdrobili nacistično utrdbo Berane in zavzeli to mesto, so drugi partizanski oddelki v isti mah zavzeli dve važni obrambni točki na znotraj mesta Brodarevo. Več kot sto Nemcev je bilo pobitih ob glavni cesti Plev-lje in Prijepolje. Nadaljno poročilo pravi da je prišlo do močnih spopadov na nekolino krajih bojne črte v Hercegovini, vzhodni Bosni, Hrvatski, Sloveniji in navzdolž železniške proge Reka-Trst. Posebno krvave bitke so v teku v S lo v e n i j i, ker so partizani izvedli napad ob železniški progi Ljublja-na-Celje in proti žežember-gu, nekih 28 milj južnovzho-dno od Ljubljane. Poročilo pravi, da je celo mesto žu-žemberg razen dveh posto-pij v rokah Narodne Osvobodilne armade. Partizanski oddelki kateri operirajo ob reki Donavi, so včeraj potopili sovražni parnik in ogrožajo prometno pot sovražnika za dobave vojnega materijala po reki. Partizanska skupina je iz zasede izvedla napad na po-d-tajnika Turina, Paveličeve vlade, ko se je nahajal prednedavnim v spremstvu svojih privržencev v severni Dalmaciji. Napram poročilo nacističnih virov iz Berlina, nekateri od spremljevalcev so bili ranjeni, dočim pa Turina, da je srečno zbežal, pravi to poročilo. šesto vojno posojilo pJ^^fflMSr-15dV6 p",izanki - '"—»i-' ji in Polkovnik Mile Pavičič, Naš rojak kupil vojni bond za Tita Toronto, 12 maja — Ravno ko smo šli v tisk, smo dobili pismo od našega rojaka iz Galt, Ont. kateri je kupil vojni bond na ime maršala Tita, \ter z tem zvrnil dokaj pozornost v javnosti. Finačni odbor mu je pismeno se zahvalil in med drugim pravi: "Resnica je da Vi mislite precej o maršalu Titu s željo, da se pošlje vojni bond njemu, je obenem to izredna novica in vzeli si smo svobodo da smo vest dali v časopis, seveda brez Vašega imena." Toronto — šesto vojno posojilo kakor naznanja finančni odbor je doseglo $924.116.000, kar je še precej daleč od določene kvote, za en bilijon in 200 milijonov dolarjev. Sorazmerno šesto vojno posojilo je daleč v ospredju od zadnjega vojnega posojila. V šestem vojnem posojilo so se prav dobro izkazali naši priseljenici v posameznih naselbinah. Naprimer v Windsorju so kupili vojnih bondov nad 30. tisoč dolarjev. Tudi v drugih naselbinah so sorazmerno kupili več vojnih bondov v šestem vojnem posojilo, kakor pa v prejšnih. Podprimo šesto vojno posojilo z tem, da kupimo čim več vojnih bondov. V dejanskem pomenu smo le posodili denar na gotove obresti in pa tudi izplačilo v kakoršni koli hranilnici, če nastane potreba enemu ali pa drugemu pred določenim terminom. "To je izredna vest in smo miši jenia da posluži kot primer novim Kanadčanom, v-sekakor pa si štejemo v srečo da so v naši sredini." Finančni Odbor. Dotični rojak je torej, Martin Hudolin, kateri se nahaia že dalj času v Galt, Ont. in je naročnik Edinosti, ter naprednega mišlenja. Čestitamo rojaku, Hudolin! Posnemajmo tudi drugi njegov vzoren korak! Ured. "EDINOST" Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Siovenian Language lUgietered in th« Bogistrf Office for the €8ty of Toronta on the 25th day of June, 1-942, as No. 47939 C. F. EDINOST Izhaja vsak petek v slovenskem jesziku. Naslov lista: 2«6 Adelaide St. W. Toronto, Ontario. Dopisi br»z podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-eenih člankov in dopisov se ne vrača. Zahtevaj mo to kar zahteva narod Svobodoljubeča javnost si je štela zadoščenju potem ko je bila razkrita celotna prevara glede notrajnih zadev v Jugoslaviji. Razkrito je bilo celo omrežje o protinarod-nem delovanju, podžiganju " sovrašstva med narodimi skupinami in pa poveličevanju vloge Mihajloviča in njegovih četnikov ne samo na račun junaškega odpora Na-rodno-osvobodilne vojske, marveč na račun bratomorstva in sodelovanja z nemškimi in italijanskimi fašističnemi okupatorji. Toda protinarodno delo z tem ni prenehalo. Razkriti zavajalci niso odstranjeni in sicer iz položajev iz katerih se proglašajo "narodnem" predstavništvom kljub temu da se je ogromna večina naroda z vso ogorčenostjo odrekla in da jih lastno delo postavlja v tabor protinarod-nih elementov. In to je največja rak rana ne samo proti narodnim interesom v Jugoslaviji, tembolj proti interesom Zedinjenih Narodov v borbi proti enotnega sovražnika — proti fašističnih okupatorjev. Vsaj za današnjo dobo je jasno, da kdor dela pro-tinarodnim interesom; kdor ščuva narod proti narodu; kdor dolži eno ali pa drugo narodno skupino za ogromne žrtve; kdor izmišlja razne intrige proti narodno-osvo-bodilnega gibanja, ta dela vestno ali pa nezavestno v prid sovražnika. Tako je naprimer pregršče samoimenovane begunske vlade, dve leti paradir.alo s izmišljenim "junakom" Mihajlovičem. Ko je očitnost prihajala na dan, ko se je začelo zjasnjevati obzorje o celotni prevari, so "modrijani" pričeli očitati svetu, češ zakaj butati s glavom v zid. "Mihajlovič čaka na priložnost invazije evropskega kontinenta in šele takrat udari s ogromno (!) silo." Razvoj osvobodilne borbe je to izmišljeno napoved znova razkril ne samo s ogromnim uspehom, marveč s pričujoč-nostjo Narodne Osvobodilne in Partizanske armade, še bolj pa narodna enotnost ter vdanost vodstvu in pa dejansko Osvobodilni armadi, katera si je s ogromnimi žrtvami, vztrajnostjo in odločnostjo pridobila v svetu priznanje. Reakcionarna klika je bila zopet poražena, ne pa odstranjena. Če tudi deloma prisiljena požirati kopice izmišljenih laži, uživati prezir od naroda v splošnem tako daleč, da ne predstavlja nikogar in celo sama sebe ne, ker notrajna kriza v teh krogih ustvarja tak nered in nedoslednost, sestavljajoč nič drugega kakor razvaline korupcije. In da je celotna nedoslednost tem večja, zdaj se je našel neki Todorovič, kateri skuša zopet na teh razvalinah laži in korupcije graditi in oživljati "junaštvo" Mihajloviča. Kaj predstavlja Narodna Osvobodilna in Partizanska armada in kaj zahteva narod v splošnem v starem kraju ? Narodna Osvobodilna in Partizanska armada v bistvu svojega pomena je narodna armad,a zato, ker je nastala od naroda in vživa njegovo podporo ter zaupanje. S ogromnimi žrtvami za narodno osvoboditev in narodne enakopravnosti v borbi proti okupatorjev ter domačih izdajalcev, si je pridobila priznanje vseh svobodoljubečih in demokratičnih sil. Narod zahteva priznanje Narodne vlade zato, ker je ravno Narodna vlada v najtežjih okolščinah narodnega obstoja, dejansko dokazala v besedi in delu svojo sposobnost in zmožnost opravljati ne samo delo vlade, tembolj dati narodu njegove narodne pravice in zagotoviti njegovo bodočnost v načelih Atlantskega povelja in pa zavezniškega sporazuma v Teheranu. Zato je le pravično, da odločno in energično zahtevamo to, kar zahteva naš narod v stari domovini.! OPOMBE K NAŠEM TISKU DANES Obče narodna konferenca N.apram zaključku začasnega odbora za pomoč narodim Jugoslavije, se vrši obče narodna konferenca dne 3 in 4 junija v Torontu. Začasni Odbor je naslovil prošnjo na vse organizacije in podporna društva kanadskih Slovencev, Hrvatov, Srbov in Macedoncev v Vzhodni Kanadi, da pošljo svoje delegate in predstavništva. Odbor je uvidel potrebo, da je lahko zastopana skupina naših priseljencev celo iz onih naselj in delovnih področij, kjer ne obstoja niti ena organizacija ali pa društvo. Z tem je dana najširša priložnost skupno vsem in vsaki ustanovi posebej, da pošlje svojega delegata na obče-narodno zborovanje, katerega je glavni namen podkrepiti1 slogo med nami; izdelati načrt za složno in enotno delo v zbiranju pomoči junaškim bojevnikom v starem kraju pod vodstvom maršala Tita; ter onim tisočem beguncev zdaj v taboriščih v severni Afriki in Italiji. Poleg tega pa delovati na tem, da se zbrano pomoč čim prej odpošlje, kakor tudi priznanju Narodne vlade, mašala Tita. Če smo kdaj koli podvzeli plemenitejše korake z humanitarnega in obče-narodnega stališča, smo jih podvzeli z tem, da hočemo na tem zborovajnu doseči popolno soglasje v dejanju in besedi, kako bi naše skupno delo res rodilo obilen sad v prid občim interesom tekoče dobe. Kaj je vendar plemenitejšega v današnji dobi, kakor bratska sloga in združenje vsih rodoljubov za uresničenje idej demokracije in svobode? Od tega nečela ni plemenitejšega koraka za nas v tekoči dobi vse do zmage nad sovražnikom in po zmagi za izgraditev novega ljudskega gospodarstva, ki bo dejansko počivalo na temelju bratske vzajemnosti. Zatorej konferenca ki se vrši kakor je omenjeno dne 3 in 4 junija, je poleg svoje predvidene veličine in plemenitosti za pomoč onim, ki so pomoči potrebni in ki dajajo iz dneva v dan nadčloveške žrtve za uresničitev idej, katere čisla svobod olj ubeči svet in jim polaga največjo na-dejo za povojni svet, ida manifestiramo svojo humanitarno, narodno in politično zrelost, da smo razumeli potrebo složnega in bratskega dela za stvari od katerih je odvisen tudi naš obstoj in pa srečnejša bodočnost človeštva v splošnem. Nobenega dvoma ni da so z konferenco vezani tudi gotovi stroški, največ vožnja iz bolj odaljenih naselbinah. Če pa temu primerjamo obseg dela in njegove plemenito- Narodno-osvobodilni pokret je pričel izdajati 1 marca 1944. časopis "Nova Jugoslavija" v cirilici. Sledeči članek je iz prve številke omenjenega časopisa: IZ PARTIZANSKEGA TISKA Naša narodno-osvobodilna borba, naša vojska in naš tisk so rasli obenem, dvigajoči drug drugega. Naš tisk se je razvijal z razvojem naših uspehov, vojnih edinic in svobodnega teritorija. Pričeli srmo z malimi šapirografiranimi listi in brošurami in nadaljevali s tiskanimi časopisi in knjigami. Tisk se je snoval, vzdrževal in završeval v vojaških oddelkih ali pa pod neposredno zaščito naše vojske. Naše ljudstvo in naši možje, ki delajo pri tisku, so živeli skupaj v vaseh in selih, skupaj so se skrivali v množicah, skrivali svoje tiskarne in stroje v podzemne jame. Oni se dobro poznajo med seboj. Pogoji, pod katerimi se je porajal in razvijal naš tisk in rezultati tiska so znani nam vsem in zato tega tukaj ne bomo ponavljali. Vsem nam je znano tudi dejstvo, da vse, kar smo tiskali in kar tiskamo o narodno-osvobodilni borbi in za to borbo (pesmi, književna proza, reportaža, publicistika, grafika) zaostaja tako po svojem od-segu kakor po svoji kakovosti daleč za potrebami našega osvobodilnega pokreta in za veličino in he-roizmom naše borbe. Naš tisk ne doseže s svojo silo, s svojim herojskim patosom, svojo živostjo in realistično romantiko heroizma, patosa in ustvarjanju naše borbe. Moramo se zavedati tega dejstva, ako ga hočemo likvidirati in ne-pomirljiva zavest o tem dejstvu je eden poglavitnih pogojev, da to dejstvo likvidiramo. Toda, vemo tudi, da izvira ta nedostatek iz velikega dela, iz stvarnih pogojev našega današnjega kulturnega dela in pa iz splošne kulturne zaostalosti, ki nam jo je zapustila bivša država. Ti pogoji se ne morejo spremeniti mahoma, spremenili pa se bojo polagoma z daljnim razvojem naše borbe. Zato ne bomo govorili več o tem dejstvu. Govorimo o našim narodno-osvo-bodilnem tisku, kakoršnega je mogoče ustanoviti v današnjih razmerah. Z drugo besedo: gre za dejstva subjektivnega značaja, ki se morejo z delom in vztrajnostjo izpremeniti že sedaj. Izraz našega tiska, kakoršen je in kakoršen je treba, da bi bil, se da najlažje pregledati, ako ga razporedimo z ozirom na tri njegove glavne naloge: naloga razplamte-nja in organiziranja našega narod-no-osvobodilnega gibanja naloga pravilnega razumevanja, poglob-ljenja in učvrščenja zvez z našimi zavezniki in naloga zagona in njegove celotne notranje (politične, kulturne in društvene) vsebine naše narodne osvobodilne borbe. Govor je o razumevanju in razlagi nalog. Postaviti tisk pred nalogo raz-plamtenja in organiziranja narod-no-osvobodilnega gibanja, to pomeni, postaviti ga pred nalogo, da odkrije odločilni dnevni dogodek, da ga pravilno in izčrpno oceni in da gleda in rešuje vse ostale dogodke in vprašanja v zvezi z glavnim odgodkom. Ako ne postopa tako, ne postopa pravilno, tedaj kazi svoj lik in vlogo. Nov odločilni dogodek v razvoju naše borbe je bilo drugo zasedanje AVNOJA, na katerem so bile sklenjene odločbe glede ureditve Jugoslavije na fedrativni osnovi, o pre-osnovi Avnoja v vrhovno in izvršno narodno predstavništvo o imenovanju Nacionalnega komiteta osvobojenja Jugoslavije odvzema pravice zakonite vlade Jugoslavije begunski vladi v Kairu in o zabra-ni vrnitve kralju Petru II v domovino — dokler se ljudstvo o tem ne odloči. Po teh odločbah je bila naloga našega tiska, da predoči pomembni značaj in pomen odločb in da gleda na vsa vprašanja naše borbe, njenih pogojev, njenega poteka in nalog s stališča teh odločb. Presoja odločilnih dogodkov v razvoju borbe menja tudi problematiko tiska, kateremu je ta borba osnova, cilj in kriterij. To je vplivalo tudi na sam ton, slog itd., z eon besedo na zunanjo stran tiska. Tisk, ki hitro reagira na življenjske spremembe je organsko pove- zana z življenjem. Tisk, ki ne odraža sprememb, njihovih kvantitativnih zvišanj in njihovih kvalitativnih skokov, — je obsojen na prazno in šablonsko ponavljanje občih fraz, mrtvih formulacij in rubrik, kakor bi se življenje razvijalo po nespremenljivim uradniškem načrtu. Kako to srtvarno izgleda in kako ne sme izgledati, bomo pokazali s pomočjo nekoliko primerov. Po odločbah Drugega zasedanja AVNOJA smo država v nastajanju, nova, demokratska in federativna Jugoslavija. To se pravi, Jugoslavija se poraja kot delo borbe vseh jugoslovanskih narodov in vsakega naroda posebej. Ona je ostvarjenje potreb, naporov in želja najboljih sinov naših narodov v prošlosti in sedajnosti. Pri izgraditvi nove, bratske državne enote Južnih Slovanov je potrebno, da zrušimo vse, kar nam je na poti pri graditvi in kar bi nam moglo pokvariti stavbo. Toda samo rušenje zaprek ni graditev. Državna enota Južnih Slovanov se more g-raditi iz pozitivnega materijala. Prošlost in sedajnost nam daje tak materijal. Ako tisk zares razume ta problem, tedaj mu mora biti jasen tudi problem naše skupne državnosti, kakor tudi problem vsakega našega naroda posebej. Tisk bo vedel, kam naj nameri ostrino svoje puščice, koliko moči in prostora naj oddeli za uničenje negativnih faktorjev in koliko za razvijanje pozitivnih, ki se porajajo iz današnje borbe ali so podedovani iz prošlosti. To pomeni konkretno na primerih: hrvatski narodno-osvobodilni tisk pravilno precenjuje, ali v sedanjem trenutku škoduje ostvar-jenju močne demokratske Jugoslavije bolj ustaštvo ali bivša Jugoslavija. Popolnoma natančno ocenjuje koliko moči je trebam uporabiti za uničevanje negativnih in koliko za razvijanje pozitivnih elementov, vezanih na našo bližnjo in daljšo preteklost, v kateri je bilo mnogo pozitivnih teženj in narodovih želj, ki jih sedaj mi uresničujemo. Kadar tisk pravilno razume svojo nalogo, tedaj v njem ne bo sledu o pokrajinskem "nacionalizmu", ozkogrudnosti in • malenkosnosti. Poleg tega ne bo v tisku enotra-nosti, ki obstoji v tem, da so lahko predelki polni člankov o izdaji in izdajalci, kakor bi borba in borci, osvobodilna vojska in njeni voditelji ne bili poroki za našo bodočnost, vsaj toliko kakor uničenje izdaje in izdajalcev, kadar preneha enostranost, dobi tisk vsebisko in zunanjo urevnovešenost. U-ravnovešenost onemogočuje zbadljivke, nervoznosti, sablonizirane očitke, enoličnost sloga in jezika. Od drugega zasedanja AVNOJ-a je Jugoslavija nova država v nastajanju. Kot celota je domovina vseh Južnih Slovanov, domovina vsakega naroda posebej. Vsaka izmed njenih pokrajin — življens-ka gruda vsakega naroda posebej. To se provi: Jugoslavija je celota, ki ne more obstojati brez svojih delov: Hrvatska, Srbija, Slovenija, Črna gora, Macedonija, Bosna in Hercegovina, Vojvodina, to so deli, ki ne morejo obstojati drugače kot organski deli žive celote. V življenju in tisku to pomeni: vprašanje priklopljenja Istre Hrvatski je postalo vprašanje zmage, bodočnosti, državnosti vsakega naroda posebej: Hrvatov, Slovencev, Črnogorcev, Srbov, Macedoncev. Če je Hrvatska jugoslovanska (to. se pravi tudi hrvatska!) tedaj je hrvatska Istra jugoslovanska. Priključitev Istre Hrvatski — to je plod borbe vseh naših narodov, zagotovitev te priključitve je dolžnost borbe vseh naših narodov in vsakega našega naroda posebej. To znači, dolžnost vseh naših narodov in vsakega našega naroda posebej, dolžnost vseh naših listov od Triglava do Djev-djelije. Osvobojenje Črne gore in njena enakopravnost v družini jugoslovanskih narodov — to je problem in cilj narodno-osvobodilnega tiska v Srbiji, Črni gori itd. Formiranje macedonskih narodno-os-vobodilnih brigad, prvih macedonskih nacionalnih vojnih edinic, ki so eden najvažnejših tvorcev ma-cedonske svobode in neodvisnosti — mora biti veselje cele naše domovine, našega celega tiska. Mace-donska vojska to je naša nada. Pravilno razumevanje in obravnavanje osnovnih vprašanj, ki izhajajo iz odločb Drugega zasedanja AVNOJ-a mora razjasniti in rešiti vrsto drugih problemov naše borbe in tiska. Ozirati se moramo še na en "podproblem" z razvijanjem vseh pozitivnih, bitnih in tvornih osebnosti jugoslovanskih narodov moramo ostvariti edinstveno bratsko enoto naših narodov. Vse pojave pa, ki škodujejo občemu jedinstvu in jedinstvu posameznih narodov, je treba pobijati. Uvedba pokrajinskih dialektov v tisk posameznih narodov je sicer močno podobna demokraciji, v resnici pa škoduje razvoju in enotnosti teh narodov, kakor tudi razvoju in enotnosti družbe teh narodov. Škoduje tisku, ki ne more služiti uspešno interesom naroda in interesom naše bratske družine. In slednjič če pravilno razumemo probleme naše nove državnosti, to pomeni, da vemo, da mi kot država, ki se tvori kot čvrsta vez v j nizu demokratske verige, izražamo isto stališče napram vsem zaveznikom, stališče borcev za svobodo, enakega proti enakemu, žrt-vujočega v skupnih naporih in odločnega v borbi za skupno stvar. Moramo se jim pridružimo kot edinstveni sili, da olajšamo in podpremo jedinstvo njihovega stališča napram naši borbi, neodvisnosti, vojski itd. Moramo se oddolžiti njihovim narodom in njihovemu (Nadaljevanje na 3 str.) Glavo naj bi vtaknili v pesek ■v Cas za priznanje Z dne prvega maja "Toronto Star" je posvetil deloma svoj uvodnik v prid priznanju Narodne-Osvobodil-ne in Partizanske armade, kakor tudi za pošiljanje pomoči iz Kanade. Dotični uvodnik v prevodu se glasi: "Pred nekaj dnevi sem dospela poročila, podajajo pregled novih zmag partizanske armade maršala Tita. Nemška ofenziva v črni-gori je zdrobljena in Partizanski odddelki so podvzeli ofenzivo skoraj na celi črti v Jugoslaviji. Zaeno pred nekaj dnevi so ti oddelki okupirali otok Korčulo, kateri se nahaja manj kakor eno miljo od obrežja v Dalmaciji. S pomočjo zavezniške mornarice in komando oddelkov, okupirano je na znotraj okrog 40 milj otoka in poleg tega zavzet otok Mljet, kar bo najbrž poslu-žilo kot baza za invazijo Balkana. Poročilo nadalje trdi, da je Titova armada v Jugoslaviji, armada celega Balkana, ker so v njenih oddelkih spojeni oddelki Madžarov, Rumunov, Bolgarov in dirugi partizanski oddelki. sti, tedaj bomo nedvomno tudi opazili, da so stroški neznatnega pomena napram delu ki ga bo podvzela skupna konferenca. Organizacijam in društvom je bilo vnaprej naznanjeno da podvzemejo vse ootrebno v svojih naselbinah tako, da niti eno društvo ali pa odsek organizacie neizo-stane da bi ne bila zastopana na konferenci. Nadejati se je, da bo večina res zastopana potom svojih delegatov. Delujmo pač aktivno v naslednjih par tednov in zagotovimo dober uspeh konference z tem, da bo vsaka organizacija, vsako društvo in vsaka narodna skupina dejansko zastopana po svojem predstavništvu. Kadar prične invazija Evrope, vodstvo dobro izvežbkne in disciplinirane 300.000 partizanske armade, bo ogromnega pomena. Ministerski predsednik Churchill je v februarju o maršalu Titu dejal sledeče: "Maršal Tito je izredni vodja v borbi z,a svobodo." Prišteva ga mi-litarnega voditelja Združene Jugoslavije in dodaja, da je izvoljen na principu zaupanja onim, kateri imajo zaupanje in vdanost z nami. Nadalje je dejal, pozivedo-valna komisija je dognala da partizanski maršal ima več kot četrt milijona armado s večjimi zalogami orožja odvzetega od sovražnika. Partizanski oddelki pravi Mr. Churchill, so edino odporna in efektivna sila v borbi proti Nemcev. Oni se bore proti močnega sovražnika Nemcev v Jugoslaviji od leta 1941. Danes partizanski oddelki zadržujejo 20 nemških divizij, torej več kakor so jih pred nekaj mesecih, ko fih je bilo 14. Titova .armada kontrolira dve tretjini Jugoslavije. V osvobodilnem gibanju je združenih 14 različnih narodnih skupin, različnih verskih skupin v šest različnih pokrajinah države. Kakor moški tako tudi ženske se bore z enotno vdanostjo za enotne stvari narodnega osvobojenia. Na-m*am poročilo ameriškega dopisovalca v tej armadi ie ogromno število mladine in starejših ljudi. Celo so šolski dečki v zgodnjih 14-15 letih v prvih pozicijah in Piše: Ana P. Krasna Medtem, ko je bil natisnjen prvi del članka pod zgornjim zaglav-jem, sem čitala nekatere stvari, ki ,so tako vplivale na moj kraški humor, da bi danes najrajši norce brila iz vseh teh naših zdelanih siromakov, ki vodijo med nami v Ameriki veliko križarsko vojno proti našim "krviločnim partizanom", proti našemu SANS-u in priti onim, ki so imeli ali imajo toliko poguma, da reakciji med nami po priliki povedo, kar ji gre. Kajpada bi bilo zelo fletno in luštno veste, ako bi sedajle vsi mi drugi, ki imamo kaj hrbtenice in se ne bojimo vsakega v nasprotnem taboru, brž vtaknili glavo v pesek in pustili, da bi se nas odza-daj brcnilo iz SANSa, kateri naj bi potem postal navtralen s svojo blagajno vred, katera bi se dala lepo porabiti za "nevtralne svrhe'r. Kdor dela zo kako stvar, ima tudi besedo in mislim, da so za SANS delali največ napredni ljudi med nami, pa bili katoliškega ali drugačnega mišlenja, tisti, ki hočejo SANS komandirati, da se tako izrazim, niso zanj delali nič. Ti kričači niso pisali in vabili ljudi na SANSove shode in prireditve, niso zbirali denarja in agitirali okrog za to stvar. To smo delali mi drugi v naselbinah, ki smo od vsega početka razumeli delo in naloge SANSa in smo bili pripravljeni žrtvovati svoj čas, energijo in denar za porast tega našega Narodnega Sveta. Nam ni nihče odšteval stotakov iz kake jugoslovanske blagajne za delo za narod . . mi nimamo na vesti enega samega jugoslovanskega žulja, ki se ga je požrlo bodisi v informacijski hiši na peti Avenji v New Yorku ali pa v drugih uradnih krogih jugoslovanske zamejne vlade v Ameriki. Mi, posamezniki inskupine,ki smo delovali in še delujemo za SANS., imamo čiste roke in čiste vesti in se ne bojimo skritega či-futa, ki se zaletuje proti naši narodni organizaciji. Še več, mi slovenski priseljenici, ki se trudimo, da delamo za naše lelovanje v prid ljudstvu in domovini, ne pričakujemo nobenih služb in mest po vojni v povračitev za naše zastonjsko delovanje . . . pričakujemo pa, da bodo oni, ki vodijo organizacije in še izrečeno SANS gledali na to, da bomo z našim delovanjem zares koristili interesom našega naroda v domovini, ki je v tej vojni naš zaveznik. Vprašam vsakega poštenega in pametnega človeka med nami, kaj nam je sploh treba SANSa ako naj bo nevtralen in "nadstrankar-ski"? Taka organizacija bi bila blažev žegen in bog me za blažev žegen se ni vredno truditi. In končno bi bilo treba tudi razjasniti tisto "nadstrankarstvo", da bi vedeli kdo pričakuje od njega korist. Kajpada bo zelo hudo, ko bo prišel dan plačila, to vemo, ali tisti sinovi naroda, ki niso spoznali velikega trenotka narodovega boja za osvobojenje, naj nikdar neiščejo zaslombe med nami s sejanjem "nadstrankarske" sloge, ker sodbo bo izrekal narod in ne mi in to najbolj vedo taki, ki so videli pisma, katera so govorila o prikrajšanju izdajniških glav. Nam, kot ameriškim državljanom, se prav nič ne spodobi, da bi se zdaj pričeli potegati za kake izdajniške elemente v domovini in zunaj nje . . . velika ameriška unija sloni na principih revolucionarnih očetov, ki so se borili proti iz- dajniškim in reakcionarnim elementom, ter so tako priborili ameriškemu ljudstvu svobodo in samostojnost. Naš narod doma se sedaj bori za svobodo in samostojnost, bori se zato, da bi imel po tej vojni pravico zastaviti svojo besedo v svojo korist ... da bi ga ne nosila vedno gospoda v košari na prodaj, zdaj v Belgrad, zdaj v Berlin, zdaj v Rim, zdaj na Dunaj, v London, Pariz in bogve še kam. Mi, kot svobodni ameriški državljani smo zato, da narod za ceno svoje borbe in krvi dobi to, za kar se bori. Kdor pa je proti temu in hoče videti ljudstvo v domovini po vsem trplenju zopet pod peto ko-rumpirane gospode, ki se na žuljih naroda v varnem zamejstvu bori proti narodu, ta pa res ne spada med nas zavezniške ljudi . . . mesto takih ljudi je v nekem drugem taboru. Najbolj naivna od vsega skupaj je zahteva, da si takorekoč zamašimo ušesa in zatisnemo oči ter se ne brigamo za notrajne zadeve Slovenije in bodoče Jugoslavije v političnem pogleda, še otroci bi se ne pustili tako natvezati. Ako imamo politično organizacijo, ki naj gleda na to, da podpre to kar narod zase zahteva v tem svetovnem konfliktu ozir po zaključni vojni, tedaj se moramo na vsak način brigati za politični potek tamkaj. Sicer se te vrste zahteve in mnenja slišijo z raznih strani in jaz sem imela priliko eno tako mnenje prav temeljito okrcati pred nedol-go v Pittsburgfra. Ako bi se hoteli oprijeti takih dobrih nasvetov in zahtev bi vtaknili glavo v pesek z ozirom na bodoči mir. Od uredbe Evrope po tej vojni bo odvisen svetovni mir, od uredbe na Balkanu bo zavisno blagostanje jugoslovanskih narodov in od pomirjenja evropskih narodov bodo zavisna živlenj"a ameriških mož in fantov v bodočnosti. Mi se nemoremo izolirati in tudi ni nikjer nobene garancije, da v drugi vojni ne bodo padale bombe po naših glavah. Nebrižnost za povojno Evropo sploh, pa nam ne bo koristila, kot Amerikancem, ne kot Zemljanom sploh, a koristi pa bi imeli od tega oni, ki tulijo kot derviši v templju proti ljudskim zahtevam po pravičnejšem socijal-nem ustroju. Izzivanje prepira pod masko želje po slogi je stara taktika, kajti oni, ki vodijo to dielo dobro vedo, da kjer se dva prepirata, se tretji veseli. "Gornji članek je napisala Ana P. Krasna, ter se obenem zahvalila vsim onim, ki so na kateri koli način izrazili priznanje in zahvalo za pisanje njene kolone. Ta članek v marsikaterem oziru primerno odgovarja tudi našemu obsegu v Kanadi, po večini onim, ki so pridno na delo za pomoč našemu narodu, kakor tudi oni peščici, ki se na tuj način tu in tam protivi in stoji ob strani ttred. Članek smo ponatisnili iz Glas Naroda. mnogi od teh že dvakrat in trikrat ranjeni. Spričo teh dejstev in v resnici apela od Partizanov za pomoč, humanitarno sočutje ne more mimoiti. Do danes znano je, da se nahaja okrog 13.000 izgnancev in ranjenih bojevnikov iz Jugoslavije, evakuiranih v sredni Vzhod in Italijo. Oni potrebujejo medecinsko pomoč in druge potrebščine takoj. O-pis intervjua ameriškega dopisnika z svečenikom Vlad-ko Zečevičem, ministrom za notrajne zadeve začasne partizanske vlade, izraža to potrebo. Njegova prošnja je izrečena s solzami v očih! Rishard Mowirer piše o jugoslovanskih evakuirancih naslednje: "Prvi pogled ki človeka kar nekam spreleti, je pogled na majhne otroke. dečke in deklice v borni obleki in mnogi pohabljeni za celo živlenje z strani nacističnih okupatorjev." Za nadejati se je da bo Kanada nodvzela akcijo da se pošlje pomoč z raznimi potrebščinami tem našim galantnim zaveznikom. . Kitajska prosi za pomoč Changking — Kitajska vlada je vložila prošnjo, za takojšno pomoč kitajski armadi in ljudstvu v splošem. Ekzekutiyni koncelar Yu,an Chang Ping-Hsun, je pri tem poudaril: "Ako ne bo kitajska armada imela potrebnega orožja, ona ne more zmagovati bojev. Dne 7 junija se vrši osma obletnica vojne", je dodal Yuan Chang. Kitajska se zaveda prevoznih težkoč, zato je potrebno odprti Burma pot, je dejal kitajski predstavnik. Kot znano Kitajska je v vojni proti Japonskih okupatorjev že zadnjih osem let. Toda njena industrija je daleč od potreb kitajski armadi, posebno pa zalogami raznih sirovin. Podvprečno je agrikulturna država toda s polufevdalnim gospodarstvom, kjer so grofovščine, veleposestniki in kjer vlada skoraj neomejena moč finančnega trusta, kateri izkorišča vojne stvari za kupiee-nje ogromnih dohodkov. Republikanski oblik vladavine je znatno izpremenil celotno gospodarstvo, izdal večje reforme itd., toda glavna moč je v rokah finančnih izkoriščevalcev, kateri pod krinko "rdečega strašila" ustvarjajo notrajne potežkoče in na zunaj omejujejo pravilni sporazum. Opombe k našem tisku danes (Iz 2 strani) tisku tako, kakor se oni oddolgu-jejo nam. Ne skrivamo, da so naši zavezniški odnosi do Sovjetske Z-veze poglobljeni a krvnim sorodstvom in zgodovinskimi vezmi. S tem pa naglašamo samo, da so naši zavezniški odnosi z Sovjetsko zvezo razviti samo do one mere, do onih obvez, za katerimi je treba, da težijo vsi zavezniki med seboj. Tisk, ki je navdahnjen s takim stališčem, ima čist obraz in čiste roke in nima vzroka, da skriva svoje prste za hrbet. V njem ni fraz in šablon, nejasnih dogovorov, skrivnostnih ugank in vprašanj, nervoze in malenkostnosti, lastnih samo ljudem, ki se ne počutijo enake med enakimi. Teheranska konferenca lahko služi kot poskusni kamen za živahnost in prodirnost našega tiska in za njegovo sposobnost, da razvidi stopljevano naraščanje pojavov in njih kvalitativne skoke. Ako tisk razume, da je Teheranska konferenca višja stopnja zavezniških odnosov, da počivajo ti odnosi na živlenjskih interesih vseh zaveznikov, da so teheranske odločbe višja oblika zagotovljenih zmag v vojni in po vojni in da so zavezniški odnosi do nas in naši do njih prišli v višjo fazo, ako se tisk zaveda teh dejstev, tedaj gre tisk z dogodki in pred njimi, kakor zastava. Ako tega ne razume,tedaj se lahko šopiri, ali to šopirjenje je šopirjenje zastave, ki gre za ladjo. To se zopet pravi: znati oddvoji-ti važno od nevažnega in dati važnim stvarem prednost pred nevaž-nimi. Stvarno za naš tisk: važno je, da Amerika in Anglija neusmiljeno bombardirajo nemška življenjska središča, žrtvujoč tisoče letalcev in stotine letal za skupno zavezniško zmago. Važno je, da angleška mornarica oficialno prenaša anglo-amerikansko pomoč Sovjetski Zvezi. Važno je, da Angleži in Amerikanci pripravljajo nove udarce po nemških fašistih z zapada in juga. Važno je, da dobiva anglo-ameriška pomoč naši vojski bolj organiziran in bolj zavezniški značaj. Važne stvari je treba povdariti in jim dati premoč nad nevažnimi. Ako vzamemo stvar z druge strani, to znači: z vsemi silami učv-rščujemo in pridobivamo zveze z demokrtskimi državami. Zato govorimo odkrito, kar mislimo, da lekovanja besedi, moramo storiti ali pa ne storiti. Ko govorimo tako, se čudimo sigurne, iskrene in enakopravne partnerje ne omahujemo zaradi prevar in komplotov okrog sebe, ne motamo se v nevarne pajčevine; vdani smo svobodi — verujemo v svobodi vdanen ne poslužujemo se govorice ujetih in razočaranih. Naš tisk dobiva na ta način jasno lice borca, ki nima razloga, da samo namiguje, da daje zahrbtna znamenja. Dobiva lik borca, ki ni Don Kihot in si ne izmišlja sovražnikov, zato da bi mogel pokazati svoja junaštva, nego pazljivo išče sovražnike in jih uničuje. Odločbe Drugega zasedanja in posledice Teheranske konference so povečale in poostrile število nalog, ki jih ima gibanje in politično, kulturno in društveno življenje našega naroda. Naš tisk mora delati na kulturno-političnem in vojnem dviganju naših vojnih edinic. Pomagati mora pri pravilnemu razvoju naših oblasti. Negovati ga mora in dajati iniciativo za kulturne in družabne napredke. Vzgajati mora novo zavetnost jugoslovanskega patriotizma. Da bo mogel delati v tej smeri, mora tisk najprej urediti svoje notrajnje zadeve, utrditi svoj ugled, vzgojiti pravilno razumevanje tiska mora dograditi samega sebe. Pokrajinski tisk se bo gradil pravilno šele takrat, kadar bo pravilno razumel, da je prenosni del med centralnim delom. — Tiskom AVNOJa in Nacionalnega komiteta in pokrajinskimi časopisi. To dejstvo bo dvignilo gotovost in ugled pokrajinskega tiska in bo likvidiralo velik del njegove enoličnosti. Razgled važnih dogodkov in spremembe v posameznih predelih bo poživilo mrtvo rubriciranje časopisov, ker življenje se neprestano razvija in se ne more vkleniti v nekoliko nespremenljivih rubrik. Tisk si mora priboriti ugled borca in ugled budnega čuvarja narodnih interesov. Biti mora povsod: blagodejne voditi setve, pravočasno uničevati obnavljanje dekadentne poezije. V razumevanju naroda mora postati sodelavec in priziv. Pomagati mora junakom in stvarnikom, gradeč junaštvo in tvorce. Kritikujoč, mora graditi sebe kot kritiko. Tak tisk bo s pravico izrekal presoje v imenu naroda. Mogel bo s pravico podeljevati največja od- Zapisnik seje Izvršnega Odbora Zveze Zapisnik seje Izvršnega Odbora Zveze Kanadskih Slovencev, ki se je vršila dne 30 aprila v Torontu, z sledečim dnevnim redom: 1) Otvoritev seje 2) čitanje imen navzočih odbornikov 3) Poročilo Izvršnega Odbora 4) Diskusija in poročila odbornikov 5) Predlogi in sklepi za nadaljno delo 6) Kratko poročilo Urednika Edinosti 7) Diskusija na podlagi poročila 8) Prihodnja Konvencija 9) Zaključki in sklepi 10) Pritožbe in razno 11) Zaključek: Brat predsednik odpre sejo ob 10 uri dopoldne z pozdravom in pozove prisotne da se vstanejo z eno minuto molka v počast padlim borcem proti fašizmu. Preide se na čitanje navzočih odbornikov, kakor tudi pisem od odsotnih odbornikov, predsednika prosvetnega Odbora Frank Sodeč iz Vancouverja, kateri se vsled odaljenosti ni mogel kakor tudi v drugih zadevah tekoče vojne. Br.Ludvik Troha je mnenja, da so posamezni odseki Zveze storili daleč več plemenitega in humanitega dela, kot je poročano v javnost. Poleg tega kot razvidno iz mesečnih poročil odsekov Zveze, le par odsekov daje viden porast članstva, kar pomeni da je na rednih sejah na dnevnem redu dosti važnih vprašanj v raspravi, ni pa vprašanje, koliko novih članov smo pridobili in pa daljši načrt za pridobivanje novih članov. če hočemo povečati obseg našega dela, potrebno je povečati število članstva in pri tem zaeno tudi propagandne mislenosti v duhu bratstva in sloge. Br. Sheryak, ki je enakega mnenja pravi, da se še danes smatra od dosti članov Zveze Zvezo, kot neko pod^ porno dirštvo ali pa temu podobno, kar pa neodgova-rja načelom Zveze. Glavno načelo Z. je, da se celotna aktivnost vrti, bodisi na sejah, shodih ali pa predavnjih v duhu tekoče dobe, to je pro- zasedete Evropo in da boste po svoji volji odločali o njeni nadaljni usodi." Koliko je škodljiv tak pogovor in trditev z moralne strani, je enako ovira proti enotnosti naroda, kjer ustvarja dvom in nezaupanje. Torej če kdaj koli obstojala potreba ljudstva v splošnem, zlasti progresivnih in protifašističnih pokretov ter ustanov, da se zavaruje bodočnost s zmago nad fašizmom, je danes. Ta obseg je velik in tudi obložen z nešteto vprašanj, ki še niso jasna kljub temu, da so izšli članki in dopisi kot po-močna stran za celotno razumevanje današnje dobe. Kaj je torej potrebno je to, da se održavajo predavanja o posameznih člankih kakor na domačem frontu, tako na zunaj in posebno o vprašanjih za katera se bori naš narod v stari domovini. Br. John seme, predsednik odseka v Torontu, je enakega mnenja in se strinja s delovno resolucijo, vidi pa potrebo, da se večkrat v člankih urgira na delo tam kjer se vidi zastoj. Na raspravo pride začas- KRATKO POROČILO OREDNIKA EDINOSTI Radovan Zogovič VREDNOSTNO PISMO IZ NORANDE Začasni Združeni Odbor Kanadskih Slovencev, Hrva tov, Srbov in Macedoncev je prejel od tajnika odseka Z veze Kanadskih Slovencev, Franka Lavriča, vrednostno pismo naslovljeno temu odboru, katero vsebuje njihne zaključke o delu in smernicah Združenega Odbora, kakor sledi: Cenjeni bratje! Na Vaše zadnje pismo o-ziroma tiskov ... z dne 12 aprila, Vam moremo po zaključku naše zadnje redne seje z dne 30 aprila poročati sledeče: Naš odsek tukaj v Noran-di se (skoraj) popolnoma strinja z plemenitimi in koris-tinimi zaključki in predlogi začasnega Združenega Odbora pomoči Jugoslaviji. Na naši seji smo sklenili in predložili, da kadar se bodo v-pisovala imena posameznih darovalcev v "Spominsko K-njigo" (katera bo odposlana v Jugoslavijo,) da se posameznike vknjiži v to knjigo ne samo koliko je kdo prispeval v ta fond, ampak tudi njegov polni starokrajski naslov. Kadar bomo odpos niče z podpisi gotove, bomo njih takoj odposlali na naš Zvezni Urad, da se bo vedelo, koliko imamo pripravljenega denarja za v ta namen. Nadalje smo na naši seji zaključili, da bi se z Noran-de v sporazumu z srbskim in hrvatskim zveznima odsekom, poslalo samo enega delegata, kateri bi vse tri tu-kajšne organizacije na konvenciji zastopal, ki se ima vršiti 3 in 4 junija v Toronti. To je sklenjeno radi tega, ker po večini na naši seji sklenjeno, bi bilo umestno da vsaka tukajšna orranizacija odpošlje svojega delegata. Stroške, ki bi se namenili za delegate, bi se vporabil v fond pomoči naknadno. To je zaključek in mišlenje našega odseka glede delegata. Kar se tiče za Vaš uradni prostor, skladišče podarjenih prilog, administrativnih ter drurih stroškov v tem delu, smo pripravljeni prispevati naš delež, to je kolikor bo po sorazmeri odelitvi na naš odsek prišlo. V nadi da bodete te naše zaključke našega odseka s-prejeli v sporazumu, Vas v imenu našega odseka najto Partizanka Neva Raletič v svojem 18 letu in sedem let star dečko, obema so od-trgane noge v borbi v Jugo slaviji. Njihov pogled in na smeh ne izraža omahljivosti lali "Rodoljubne Zaveznice" plejše pozrravljam, ter že- ' lim obilnega uspeha v tem plemenitem Vašem delu. Frank Lavrič, tajnik Odseka, Zveze K. Slovencev Vabilo na zabavo (na naš Urad Zveze) bomo odposlali tudi popolne sta-rokrajske naslove posameznih darovalcev, če bo to sprejeto v "Spominsko Knji-t>o". Kar se tiče denarja zbranega za ta fond smo sklenili, da se "Rodoljubne Zaveznice" podpisane z vsoto posameznikov takoj odpošlje, a