33, štev, ______ V Kranju, dne 18, avgusta 1906, VII, leto, GORENJEC = Političen in gospodarski list === Izhaja mko soboto zvečer. - Mane za celo leto 4 K, u pol leta 9 K, za ćelrt . Uredništvo In upravnlltvo se nahaja v hiil it 106 nasproti iupne leta I K. Za druge driave »tane K 660. Posamezne številke po 10 vin. - Ne cerkve. - Upravnlilvu naj te blagovolijo politjati naročnina, reklamacije, ■aročbe brei istodobne vpoJiljatve naročnine so ne oilra. — Za oznanila te oznanila, sploh vae upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi plačuje za petlt-vrsto 10 vin., če te tiska enkrat, za večkrat primeren popust. " naj se iivolljo frankirati. - Rokopisi ae ne vračajo. Tedenska priloga: Jeseniška Straža4'. Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik". Taktična poteza. Nič na ivetu morda dr. Šušteršič ne črti bolj od kianjikega meščanstva, kranjske inteligence. To je umljlvo. Mi vemo, kako ganljivo se je obračal v zadnjih letih pred vsako volitvijo v državni ali deželni tbor na (o meščanstvo, na inteligenco. A vsi poskusi so bili brez vipeha. To boli. Zaradi tega je bilo pričakovati, da bo pri prvi priliki skulal izvršiti posel osvetnika v najširšem obsegu, To je dosegel pri določitvi volilnih okrajev za Kranjsko. In ker se mu pri tem poslu, kar je globoko obžalovati, niso stavile prav nobene ovite, je bil «s Kranjsko kmalu gotov*. Ta taktična poteza je imela uspeh, da je politično ubila meščanstvo in inteligenco na Kranjskem, ali imela je še bolj žalostno potezo — ubila je tudi koroške Slovence. Po odkritjih dr. Brejca o tem ne more biti nobene dvombe več. Će «Sloveneci govori o drugem koro* škem mandatu, se obnaša kakor človek, kateremu se je stopilo na kurje oko. Uredništvo pozabi na tretji strani, kij se je trdilo na PODLISTEK. Muhe. Politična dekadenoa. Srečna domovina! Pri bokalih vina so možje sedeli v pozno noč in pili, jeli in kadili ter za dom trpeli. Prišla je danica dne napovednica; dom oyubi vrli kot bi vsi pomrli pod klopjo ležali so in sladko spali. Tako je minila njih spomladna setev, a jesen rodila je — 8cntnjivo zetovi B-a. prvi strani. Značilno je, da «Slovenec> »j-bolj napada dr. Brejca zaradi tega, ker je opozoril na zvezo med mestno kurijo na Koroškem in mestno kurijo na Kranjskem. To je za nas zelo poučno. Kakor znano, se je vršila si var tako: Vodstvo koroških Slovencev je poslalo dr. Ploju volilni načrt za Koroško z mestno kurijo. Po tem načrtu sta bila Korošcem osigurana dva slovenska mandata. S hm načrtom so bili zadovoljni tudi krščanski socijalci. Le-ti tvorijo s Slovani v volilnem odseku večino. Kljub temu jc ta načrt padel v odseku. Tu se začne tista točka, glede katere se izgovarjala «Slovenec> in Sušteršič na nasprotujoči si način. Prvi trdi, da so krščanski socijalci že davno snedli itaetjo — in to morda tudi res — drugi pa trdi, da aa ta načrt niso bili za pridobiti. To je neverjetno, ker jim je načrt ugajal. Vodja krščanskih soci-jnlccv — Weiss - se jc obrnil na dr. Gess-manra zaradi tega glasovanja in ta je menda odgovoril: Was vvollet ilir, \vir haben im Ein-verslAndnisse mit Dr. Sušteršič gehandelt. V «Slovencu» se je objavilo pismo dr. Gessmanna, da ni rabil tu navedenih besed. Dr, Gessmann pa ne trdi — in to je važnejše — da bi se njegovo glasovanje ne bilo vršilo v soglasju z dr. Suš te r-šičem, on le piše, da ni govoril navedenih besed. Odločilno pa je glasovanje, in mi Nemlka bistroumnost. Nemci so povsod in ob vsaki priliki ši-rokoustijo, da so najbolj izobražen in nadarjen narod. Njih književni pravopis pa kaže, da so veliki duševni reveži in zakrknježi in da jih mi Slovenci s svojim pravopisom visoko nadkriljujemo. Mi imamo za vsak glas poseben pismeni in tiskovni znak ali črko, Nemci pa niso mogli misliti tako daleč, da bi izumili toliko črk, kolikor glasov imajo v svojem jeziku. Zato si sestavljajo nekatere črke iz drugih tako, da sestoji njih h iz dveh, J iz treh in 6 celo iz štirih Črk! In koliko drugo brezglasne šare, ki zahteva vsako leto mnogo časa, skladalnice papirja in sode Črnila, je v nemškem pravopisu! Slovenci pa nimamo v svojem pravopisu ničesar nepotrebnega in vendar se vseeno lahko razumemo, Nemci bi nas gotovo radi posnemali ter uredili svoj borni pravopis po naši pisavi, kakor so se nekdanji divji Mnžnri učili zidati nismo opazili, da bi bila slovanska zveza krščanskim socijalcem kaj zamerila to glasovanje. In tu je menda dr. Brejc položil svoj prst v najhujšo rano. Ge bi se bila namreč za Koroško ustanovila mestna kurija — in ni resnega povoda, da bi se bila temu ustavljala do skrajnosti nemška ljudska stranka, posebno pa še krščanski socijalci, potem bi bilo težko, upirati se mestni kuriji na Kranjskem. Koroški Slovenci bi dobili dva mandata, ali obenem bi se bile zboljšale šanse kranjskih meščanov in slovenske inteligence na Kranjskem. Načrt koroških Slovencev je oviral namene klerikalne politike na Kranjskem. Ta načrt je bil pravičen, ali v politiki se ne gre za pravico, temveč za moč. Klerikalna stranka je stala torej pred alternativo, ali mestna kurija za Koroško In Kranjsko in dva slovenska mandata za Koroško, ali uničenje mestnih kurij in uničenje koroških Slovencev. Zato očita «Slovenec» v Bobotni številki dr. Brejcu, da se vtika v kranjske razmere — ali je pri dnevniku se mogoče bolj špisarsko stališče? — zato mu očita, da s svojimi razkritji škoduje njegovim (cSlovenčevim*) interesom, da se pa tu zanj neha vsaka narodnost in sploh vsaka debata, ter mu žuga, da ga bo ubil potom prekega suda. Mi ne vemo in ne bodemo razsojali, koliko liguorijanske morale tiči v pismu dr. hiše in obdelovati polje od prednikov sedanjih podjarmljenih podonavskih Slovanov; ali njih nemški napuh jih odvrača od tega napredka) Kak SchatTskutschmann pa si morda celo domišlja, da bomo v kratkem tudi mi Slovenci prevzeli v svoj pravopis nemško takozvano Geschaftsvereinfachung, s katero se neprenehoma z vseh višjih uradnih mest obsiplje nižje urade avstrijske in vedno huje zamotava njih posle ter obklada urade s pomnoženim in nepotrebnim delom I B. KajjeRadovljioa? Radovljica je pribežališče nemških in nemčurskih uradnikov s Kranjskega, Štajerskega in Koroškega! Zakaj? To vedo skrivni vladni duhovi! Gessmanna, gotovo pa je, da dr. Šušteršič pri razpravi o Koroški ni odprl ust, gotovo je, da je pri kompenzaciji za kočevski mandat le prisiljen po dr. Brejcu zahteval reasumi-ranjo za Koroško ali Štajersko, gotovo je tudi, da dr. Gessmannu in krščanskim sooijalccm ni prav nič zameril glasovanja v volilnem odseku in gotovo je, da ima največji interes na tem, da se ne osnuje mestna kurija na Kranjskem. Zaradi tega jo (Slovenec* vedno zmešan, vedno nervozen, če govori o koroških Slovencih. Naši poslanci so storili vse, kar jo bilo mogoče, liberalci pa nič. Danes trdi: Korošcem se godi vnobovpijoča krivica, jutri zopet, da se Korošci vtikajo v kranjske zadeve. Enkrat pravi, da se morajo napeti vso moči, da se jim pomaga, drugič zopet, da škodujejo njegovim interesom in da jih bo pobijal po vojskinem pravu. Ce torej trezno premislimo vsa ta priznanja, vse te izgovore, vsa protislovja, moramo priti do zaključka, da druzega koroškega mandata ni upropastila vlada, ne nemška ljudska stranka, ne krščanski socijalci, ampak strah pred mestno kurijo na KranJBkem. Katoliški shod. Nad belo Ljubljano se zbirajo črni oblaki, ki jo bodo zagrinjali tri dni, kakor da je nikdar več ne obsije zlato solnce, solnce duševne svobode in kulturnega napredka. Iz vseh slovenskih dežel, od sinjega obrežja Jadranskega morja, pa do Drave in Kulpe, se bode zbralo vse, kar jo črnega, kakor jate krokarjev, da se združi v zoprn zbor, v katerem se bode smel tupatam oglasiti celo kakšen ponočni Čuk ali tudi topi kalin. Po-čenši od nadškofa pa doli do zadnjega mež-narja, od doktorja prava in svetega pisma pa do idijotskega analfabeta, se bodo združilo vse, kar priseza na brezdomovinski kle-rikalizem, pa četudi samo na povelje naših nadutih župnikov in kaplanov, da postane deležno papeževega blagoslova, ki ga jo znal pridobiti naš škof, bogve s kakšnimi pretvezami. Bajke in povesti o Gorjancih. II. (Napisal Jane- Trdina. V Ljubljani 1906. Založil L, Schvventner, Natisnil Ivan Primož Lam-pret v Kranju. Sir. 181. Cena broA. 2 K, eleg. vez. 8 K 20 v., po posti 20 v. već.) Leta 1867. se je nastanil v gostilni Flo-rijana Virka v Bršlinu pri Novem mestu nenavaden človek. Dasi gosposkega stanu je rad posedal v gostilni ined kmečkimi pivci, pa pazljivo poslušal njih šaljive in resne pogovore, njih dovtipu in šalo, njihove vesele in ozbiljne popevke. Kar mu jc posebno ugajalo, to si je vestno zapisaval. Potoval je mnogo po Dolenjskem, posečal je zlasti rad božja pota na Žalostni gori, na Zaplazu, pri Materi božji pomočnici poleg Kostanjevice, pri Treh Karah poleg Metlike in povsod opazoval pogovore in ponašanje kmečkih romarjev. Zahajal je pridno na sejme v obližju Novega ni' sta, posebno so se mu prikupili Gorjanci, ki gredo od kočevskih hribov do Save in dele na daleč od Slovencev srbske Zumbcrčane, Hrvate Staroselce in najbližje Sklican je slovenski »katoliški, shod kar na tri dni: 26., 27. in 28. t. m., in sicer v srce Slovenije, v našo Ljubljano. Že cele tedne agitirajo za ta shod naši psevdo-duhovniki na vse kriplje, z lepo in z grdo, vabeč in grozeč, da se našim ubogim kmetičem kar v glavi vrti. Obeta se jim zlata doba za slovenskega (katoliškega* kmeta, ki bode tem sigurneje zasijala, čim več jih pride v Ljubljano — in pride jih mnogo, za to so naši klerikalni bački dovolj neumni. Prišli pa bodo tudi taki, ki sicer dobro poznajo tak humbug (Amerikanci pravijo tako vsaki prefrigani slepariji), a upajo, da si z udeležitvijo pridobe naklonjenost naših klerikalnih mogotcev in zato tudi kako korist. Tri dni bodo naši kmetici po Ljubljani trgali t s vije, poslušali mnogo laži in se dali izžemati do zadnjega, največkrat izposojenega groša - potem pa se brenčečih glav in praznih mošenj vrnili domov — nič bolj pametni, ali še bolj neumni, kakor so sedaj. Prireditelji pa se bodo v potu svojega obraza trudili, da dokažejo svojim vernim backom, da jo vsa njih časna sreča in večno izveličanje zavisno od tega, če bodo slepo pokorni svojim blagoslovljenim župnikom in kaplanom. .Slovenski katoliški shod* imenujejo to prireditev. .Katoliški* naj pomenja <- verski ► — torej naj nerazsodne mase mislijo, da se gre za versko prireditev, da so bode tam razpravljalo zgolj o verskih zadevah, da jo zopet enkrat »vera v nevarnosti* in jo je treba zopet rešiti. A vse skupaj ni druzega kot šovinistična demonstracija z namenom, varali naš narod in celo avstrijsko javnost, da je vse slovenstvo že do mozga poklerikaljeno, in da na Slovenskem vlada edino volja Su-šteršičeva in Jegličeva. Tako hočejo za norca imeti ves svet. Zaradi lepšega so postavili na dnevni red celo vrsto različnih predmetov, ki so sicer važni v javnem življenju vsakega naroda, a v Ljubljani jih bodo osmešili in spakedrali do skrajnosti, hoteč za vsako malenkost in trivialnost posili dokazati, da mora biti katoliška. V katoliških konsumih morajo katoliški kaplani katoliškim devicam in ženicam katoliško pomerjati katoliške steznike (modrce) in predpasnike, katoliškim pijančkom točiti pristno katoliški jeruš in cviček, katoliški advo- nam sorodnike Bezjake, obenem pa tudi ogrsko-hrvatsko državo od naše Avstrije. Prekoračil je to hribovje več nego petdesetkrat. Ta mož je bil upokojeni profesor Janez Trdina, doma pri Dremalu v Mengšu na Gorenjskem. Kar je videl in slišal med ljudstvom po gostilnah, božjih potih in sejtnovih, to je po vil v svoje slavnoznano, nedosežne «Baj k e in povesti*, ki jih jc leto za letom prinašal «Ljubljanski Zvon* in ki so obudile med njegovimi bralci upravičeno občudovanje in zasluženo priznanje. Za domovino svojih bajk in povesti pa si je izbral Gorjance. Vse te bajko so so za-rodile v pisateljevi fantaziji, ali v narodnem duhu, poleg narodnih nazorov, spominov in poročil. 2 njimi je hotel zopet oživiti staro-narodno slovstvo, to je, narodne pripovedke, ki bodo skoro izginilo z lica slovenske zemlje zato, ker se niso razvijale, nego so ostale vedno enake. Potrudil pa se je pisatelj, da je staro narodne nazore pomnožil in obogatil z idejami napredujočega časa: z rodoljubjom, svobodoljubjcm, slovenstvom, slavjanstvom, kati morajo katoliškim kmetom prodajati pristno katoliško žlindro in katoliški backi v katoliške namene žrtvovati zadnji katoliški groš i. t. d. i. t. d. katoliško, katoliško in zopet in še katoliško bode vse, vse tiste tri dni. A nas pa bodo preklinjali, izročali nas hudiču in obžalovali, da ne smejo po lepem srednjeveškem običaju napraviti v poveličanje katoliškega Boga in katoliške vere, tei v veselje katoliških zborovalcev zažgati velikanske grmade in na njih sežgati najprej nekaj Tavčarjev, Hribarjev in takih, potem pa vse urednike in sotrudnike, tiskarje, stavce, razna-šalce i. t. d. nekatolišklh naprednih listov. To bo shod! Da bode pa tudi vs c-slovenski, za to bodo poskrbeli koroški Slovenci, ki jih je prodal naš blavni politik in mešetar katoliški Šušteršič za par katoliških kranjskih mandatov. Nikakor nimamo namena, odvračati naših čitateljcv od tega imenitnega shoda, ker jih nočemo razžalili s sumnjo, da bi bili sploh tako «katoliško> neumni, da bi sedli klerikalnim plicarjem na limanice; marveč, šo svetujemo jim, naj si ogledajo ves humbug od blizu, da se bodo na lastne oči prepričali, kako znajo klerikalni agitatorji od najnižjega do najvišjega njenem Brlogarju, Brlogar je bil ropar; napadel je sv. Feliksa in ga je hotel pokončati, a svetnik je molil za razbojnika in mu izprosil milost izpreobrnenja. P u S č a v n i k Feliks (str. 38-68). V Podgorju je živel blizu župne vasi Stopič Berusov Tonček, gizdav, bahat, imovit, a slaboten mladenič in velik babjek. Sloparil je dekleta in jim obetal zakon. Kor so pa spoznala, da so mu Šle na limanice, so ga nekoč pričakovalo pri Bcrusovem Gabru, gn škodljiv je slovenskemu narodu, ki je majhen po številu, politično potlačen, kulturno zanemarjen, r, »spodarsko še slaboten, Znanost in gospoduistvo, najvažnejša faktorja v življenju narodov in človeštva, upliva joča tudi na kulturo in na politiko, hitita po vsem svetu z orjaškimi koraki naprej. Samo narod, ki sledi viharnemu napredku brez počitka, ima zagotovilo, da obstane v silnem, vse slabotneže uničujočem tekmovanju. Mali narodi pa skrbe za svojo ohranitev le tako, da napno vse moči pa izkušnjo, postaviti se v prvo vrste splošnega napredka, kjer se jih mora priznati in upoštevati. Kdor zastane, je izgubljen; zajamčeni prostori so samo v najsprednejših vrstah. Klerikalizem pa jo zaostajanje, zadrževanje in oviranje. Narodi, nad katerimi dobi klerikalizem moč, ne morejo dohitevati svojih tekmecev; napredujoče sile drve brezobzirno preko njih, poteptajo jih in tužen pogin je neizogiben konec klerikalnih narodov. Velikanska je škoda, ki jo je nanesel klerikalizem slovenskemu narodu od časov, ko je pokristjanjevanje naših očakov protežiralo in pripravljalo tla raznarodovanju Slovencev. Za stoletja je protireformacijska doba zadržala napredek slovenskega naroda. In v novejši dobi je klerikalizem najmočnejša retardirajoča sila, ki označuje vse rezultate moderne vede za peklensko delo, ki preklinja vsako svobodno misel, ki ubija samostalnost, ki podreja gospodarstvo, politiko, vedo in umetnost absolutizmu cerkvenih poglavarjev, ki išče svojo cilje v mrtvi preteklosti, ki mu je glavni smoter, pretvoriti ves svet takorekoč v samostan z absolutnim, svetovno in duševno gospodu-jočim, privatno in javno življenje avtokra-lično ravnajočim papežem na čelu. Tudi tretji katoliški shod, ki mu je atribut (slovenski* samo epithenon ornans, nima drugega namena, ga ne more in ne sme imeti, nego služiti tej svrhi, propagirati dušeči klerikalizem in hipnotizirali slovensko ljudstvo, kateremu naj prepozna demonstracija sugerira, da je ves slovenski narod klerikalen. Posebno se trudijo prireditelji za uspeh, ker bode zboroval katoliški shod v neusmiljeno preklestile in naposled zvezale. Deset let po tem dogodku je romal na praznik sv, Feliksa v Novo mesto, Tam se je pridružil Hrvatom, od katerih je zvedel razne čudeže Iz življenja sv. Feliksa. Pripovedovanje Hrvatov ga je tako presunilo, da je sklenil postati puščavnik. Pri vzel si je ime Feliks in se nastanil v samotnem Tisovcu v Gorjancih. Tam ga je prekanil vrag Gugljaj. V bregu pod cerkvijo sv. Miklavža je storil žalosten konec, Ta bajka pretresljivo slika življenje' takih ljudi, ki se imajo za svetnike, pa so polni napak in pregreh in opravljajo svoja dobra dela le tedaj, kadar jih vidijo ljudje. Gorska deklica (str. 68-80). V življenju junaka Bunica in njegovega pastirja je igrala usodepolno vlogo gorska deklica. Prvega je upropastila, a drugega osrečila. B a r a b a š (str. 80-95). Pripoveduje nam tu pisatelj mikavne, vesele In žalostne dogodke Barabaša, sina vlaškega cerkovnika. Konec priti. Ljubljani, v kateri klerikalizem doslej le ni mogel zagospodovati. (Tudi Ljubljana je padla; tudi glavno mesto kranjske dežele in slovenskega naroda je klerikalno* — to naj bi pokazal tretji katoliški shod. To bi bil največji triumf klerikalne stranke. Zato bi radi imeli oklnčane hiše, zalo slavnostne vsprejeme, zato sprevode med velikanskim Spalirjem, zato ves pomp, kar ga premorete cerkev In od nje odvisna politična stranka. Slovenci 1 Kar so vas še ni udalo terorizmu klerikalne tiranije — do vas se obračamo. Zdramite se in pokažite, da objestni klerikalizem še nI absolutni vladar na Slovenskem. Dokažite, da je tudi v slovenskem narodu So dosti duhov, ki so pripravljeni, upreti se mračnjaškemu početju, vodečemu v kulturno smrt in v narodni pogin. Na noge vsi, ki sle pripravljeni, gladiti pot svobodnemu napredku. Podajte plašnim dober vzgled, ohrabrite bojazljivce, pokažite, da najdejo zaslombe v neizogibnem boju med svobodo in suženjstvom, med napredkom in nazadnjaštvom. Žalostne so še razmere na Slovenskem; velika je moč klerikalizma. Ali železna volja je premagala žo hujše sile in v značaju slovenskega ljudstva je toliko zdravega, da je zmaga nad žugajočo reakcijo zagotovljena, ako se zbudi doslej še speče, ako se ohrabri iplasene, ako se pouči zapeljane elemente naroda. Ali brez dela ni uspeha. In začeti je treba, dokler jo še čas. Začeli je treba takoj. Tretji katoliški shod v Ljubljani bodi signal resnično naprednim Slovencem za začetek dela. V boju proti klerikalizmu ne smejo ovirati zavednega dela razlike, ki loč|jo struje v političnem in v gospodarskem življenju. Taka nasprotja, ki jih ni treba tajiti, nimajo ničesar opraviti z bojem proti skupnemu, brezobzirnemu sovražniku: klerikalizmu. Seveda ima klerikalna tstranka kakor vsaka druga, pravico demonstrirati, kakor se ji poljubi. Stoječi na stališču svobode za vsakogar, ne moremo motiti nikogar v njih prireditvah. Ali tudi sami sebi ne maramo jemati enako pravico in če hočejo klerikalci manifestirati svojo moč, hočemo demonstrirati mi, da ima tudi svobodna misel na Slovenskem tla in bojevnike, Dostojno hočemo to demonstrirati na shodih, ki vam bodo z vsemi potrebnimi detajli naznanjeni. Vas pa, ne-klerikalne Slovence, vabimo, da se udeležite teh shodov v čim največjem številu In tako pokažete svetu, da ima svobodna misel na Slovenskem močno in zdravo zaslombo. Slovenci, kar vat ni klerikalnih, mislite na to, da je vaša politična dolžnost, zajeziti ošabno in brezobzirno prodirajoči klerikalni naval. Svobodomiselni ponos veleva vsakemu naprednemu Slovencu, udeležili se tega shoda in preprečiti zmagoslavno tulenjo klerikalizma, ki razteza svojo malho, da bi pobasal vse Slovenstvo vanjo. Verjetno je, da bode klerikalno časopisje teroriziralo: ali kdor se ustraši dobro znanega surovega žuganja črne čete, se izbriše sam iz vrst kulturnih naprednjakov. Zatrlte torej nepotrebno pomisleke, prežonite neopravičeno predsodke, ne dajte se strahovati , temveč storite svojo dolžnosti Kdor noče biti hlapec klerikalizma, nn shodi In vo, ž*'ne, ki ljubite svoje otroke in nočete, da bi jim klerikalizem zastrupil bodočnost, pomagajte pri tem delu z agitacijo in udeležbo. Tudi ve ste poklicane na delo — ne odtegujte se mu!» K novemu zakonu o vojaških pristojbinah (taksah). Kakor znano, je predložila letos vlada državnemu zboru načrt zakona za vojaške pristojbine, Ta zakon so splošno imenuje lahko dober. Ker bo obdačil razne stanove njihovim dohodkom primerno, bo torej odgovarjal lakozvanen.u progresivnemu razmerju, ki naj bi bilo podlaga vsakemu pravičnemu davku. V toliko je ta zakon pravičen in odpravi vsako krivico, ki so godi danes najrevnejšim slojem, ki nimajo plačevati po 2 K vojaške pristojbine ravno tako kakor marsikateri, ki ima do 2000 K ali šo več letnih doliodkov. Na drugi strani pa bo novi zakon občino močno obremenil. Naložil jim bo mnogo dela za vojaške in politične oblasti brez vsake odškodnine. Sprejela se je namreč v zakon določba, da bo imela občina sodelovati pri izvrševanju postavo. Dotični kratki paragraf ima na prvi pogled čisto nedolžno lice, a če se pomisli, kaj se vse razume pod sodelovanjem, potem je opravičena bojazen, da občine že zaradi vojaških agend ne bodo mogle izhajati z danes obstoječim uredništvom. Sodelovali bo treba občini pri sestavljanju imenika neodbranih, vojaški pristojbini podvrženih, pri poizvedbah o bivališčih, o premoženjskih razmerah staršev in, kar je najvažnejše, pri izterjavanju pristojbin, Novega posla torej dovolj! Razni poslanci so pri razpravi v državnem zboru povedali v tem oziru svoje pomisleke, a tudi vlada jo označila svojo stališče. Značilen je bil v tem oziru govor češkega poslanca Bieznovskega, ki je po-vdarjal, da so bile z dosedanjimi vojaškimi pristojbinami najbolj lepene občine, ker so morale delati državi tlako. V premnogih slučajih so znašali stroški izterjavama zlasti nižjih pristojbin po 2 K — še več, kakor pristojbine same. Kljub opozoritvi občine, da bodo si roški izterja vanj a presegali pristojbino, ostale so oblasti pri zahtevku, naj občine eksekvirajo. Tako se je zgodilo, da je imelo stolno mesto Praga v letu 1905 za izterjevanje vojaških pristojbin 288.112 K izdatkov, med tem ko se je izterjalo samo 108.312 K; če bi se torej opustilo izterjevanje, bi bila oDčina Praga vsaj za 119.800 K na boljšem, država pa ne bi izgubila ničesar. «Notr.> Dopisi. Iz Selo. V naši cerkvi je že nekaj časa sem veliki petek, ker je organist pustil službo vsled nekega razpora s kaplanom. Pevci poskušajo sicer sami nekaj peti, pa jim gre prav žalostno. — Hudobnejših ljudi menda ni na svetu, kakor so naši klerikalci. Na kogar se spravijo, tega hočejo popolnoma uničiti. Sedaj je tukajšna poštna upraviteljica s pomočjo naših klerikalnih mogočnjakov prenesla poštni urad od Šliberja na Frlico. Velika veČina ljudi je s tem nezadovoljna, le klerikalcem se dobro zdi, samo da so Šli-berju zopet nekoliko škodovali. Kajne, to so katoliški možje? Z Bledi. Dne 11. t. m. jo prinesel .Gorenjec* z Bleda dopis iz rok g. nadučitclja Rusa, ki vsled napadov na nekatero osebe terja pojasnila in podpisani se kot župan čutim dolžnega pojasnili resnično zadevo, da se bo v javnosti vsaj nekoliko moglo sodili, kje leži krivda. G. nadučitelj toži, da so se vsprejemne priprave za otvoritev železnice delale njemu zahrbtno. V .Gorenjcu* smo javno naznanili sestavek, kjer jo bilo sklepati o pripravah. Tu in kakor vsak drugi občan, ki se nekoliko zanima za zadevo, tudi ust-meno jo mogel zvedeti o sestanku, katerega se mu pa ni zdelo vredno udeležiti. G. Repo in gospa Protnarjeva sta dobila in tudi izvršila nalogo, da sta zbrala 2f> parov fantičev in deklet, lo deloma šolarjev, po večini pa od 5 do G let starih, katerim smo preskrbeli narodno nošo. Za svoj trud sta si zaslužila zahvalo cele občino. G. učitelj Novak ie prevzel nalogo vodili pri vsprejemu mladino. Nadučitelj g. Rus pa se je hotel ošopiriti s pavjim perjem in je prišel zadnji trenutek v gala k vsprejemu, za katerega ni napravil niti črtice, in se ni sramoval stopiti zbrani narodno-oblečeni mladini na Ćelo tor odriniti za to naprofienega g. učitelja Novaka. Da vsled ukaza od glavarstva g. Novak ni smel imeli vodstva otrok, la njegova trditev ni resnična. Takoj po vsprejemu jo pustil otroke daleč od doma takoj svoji usodi in gg. Novak in Repe sta imela zopet posel otroke spraviti do staršev. V dopisu očita, da so bili med lomi otroci tudi taki, ki bi (zaradi tatvine) spadali pred sodnika. Kaj tacega očita po-boljšljivi mladini šolski vodja, čegar vzgoji je poverjena, in to v dopisu I Kje vidi pri vsem našem delu zahrbtnost? Morda bo rekel, da se je vzdržal priprav, ker pismeno ni bil povabljen? Taka vabila se sploh niso izdajala in kakor nas skušnja uči, pisma in vabila pri njem nič ne opravijo. Ali jo bila seja za razstavo vajenskih del tudi zahrbtna? Brigati so se morali za razstavo le gg. Novak, Jensko in Repe. Na pismeno prošnjo bralnega društva, naj nam razjasni, zakaj je odstopil od načelslva in odložil vsa dela, šo danes nismo dobili odgovora. V «SI. Narodu* nun je povedal lo, da so ga obmetava s poleni, kako in kdo, nismo zvedeli. Nadalje se pritožuje g. nadučitelj, ker nekaterim občanom ni po volji njegovo nedovoljeno in nemalenkostno izvrševanje obrti. V županstvu so mi došle pismeno z dokazili podprte pritožbe in da so bilo utemeljene, je dokazal sam najbolje s tem, da je poiskal sedaj obrtnega dovoljenja. Za naprej bodo te pritožbo izostale in so-konkurentje kakor on, oziroma njegova žena, se bodo morali privaditi dejstva, da so kolege-obrtniki, stanovsko skupaj čutiti in ne zamerili, če kdo varuje svoje interese. Da razmerje med našim učiteljstvotn ni v redu, je že znano; da je pa temu največ kriv nadučitelj, če treba, ne bo težko dokazali. Namen njegov je očiten, najrajši bi izrinil iz kraja vse tri šolske moči ki so mu v zadnjem času postale neljube. Ker v šolskih zadevah ni mogel najti in izzvati dosti vzrokov, iskal si jih je zunaj šole. V priletnem krajnošolskom nadzorniku je poiskal pomagača, ki je ovadil vse tri zaradi nemoralnega življenja. Ti trije so dobili pri sodišču popolno zadoščenje, zanimivo pa je, kar se je izkazalo pri sodišču, da je vsa navodila preskrbel nadučitelj. Občinski svet je v polni seji soglasno dal vsem trem najboljše moralno spričevalo za obrambo zoper to ostudno, povsem krivično ovadbo. Svet bi strmel, ko bi mogel izvedeti, kako brezčutno jc bil zmožen nadučitelj preganjati svojo koleginjo in kako neverjetno skrajnega sredstva se je morala poslužiti ta v svojo obrambo. Vse to popolnoma po krivici. K sreči more redkokdo zagovarjati tako postopanje pred svojo vestjo, četudi bi ga lahko branil pred sodiščem. Marsikomu bi bilo zanimivo, če bi hotel kdo preiskati kole morale zakoncu, ne meneč se za nasledke Težko bi bilo zagovarjati to pred svojo vestjo, dasi bi se ne bilo treba bati sodnega zasledovanja, ker bi ne bilo korajže za obrambo. Ogorče- nja v krajnošolskom svetu zapisnikar-naduči-telj ni na zahtevo niti hotel zabeležiti; svest si jo bil, da je bilo njegovo delo. Naj bo zapisano torej tu, da bo javnost zvedela tudi to. Iz tona v njegovem dopisu se da že dosti sklepati, prirojeno jezo mora človek znati brzdati. Vse umazanosti naših razmer ne gredo v liste, a kogar zanima, bo lahko brez obveznosti do molčanja to poizvedel. Nekdaj, ko so nadučitelja zasledovali klerikalci, smo delali vse korake — in koliko, ve sam — njemu v obrambo, sedaj pa nočemo zopet pravični stvari služiti in braniti naše po krivici preganjano učitoljstvo ravno pred njim, ki strmi doseči le ta namen, da jih spravi iz kraja. Pomoč «Slovenca> pri svojem umazanem početju že ima, mi pa nikakor nismo voljni prenašati, da bi taka umazana in povsem neutemeljena sredstva dosegla svoj uspeh. Da jo toliko pravičnosti pri višjih šolskih oblastvih, ne dvomimo. Na Bledu, 14. avgusta 1906.. Jakob Potornol, lupao blejski. Opomba uredništva: Tudi ta dopis pri občujemo dobesedno, Radovljiške novice. — Novo posojilnico« poslopje je domalega dodelano in se v nekaj tednih odda svojemu namenu. Impozantna dvonadstropna stavba v novem delu mesta je v okras vsej okolici. Na pročelju je vdelan panj s čebelami ter košata lipa, na kateri se blesti z zlatimi Črkami napis: Posojilnica v Radovljici. Pritličje je namenjeno za posojilniško in odvetniško pisarno, v prvem nastropju sta dve veliki stanovanji za stranko, vsako stanovanje ima spredaj in zadaj balkon, v drugem nadstropju pa so tri manjša stanovanja Stavbena dela je izvršil tukajšnji stavbenik gosp. Josip Hronek pod nadzorstvom inže-nerja gosp. Kocha iz Ljubljane, ki je tudi izdelal načrt. Vsi stroški znašajo približno 70.000 K. Temelj novi ononadstropn i hiši poleg Hirschmannove gostilne ie začel kopati tukajšnji ključavničarski mojster in posestnik goap. Sartori. — Prodati namerava gosp. Hirschmann svojo dobroznano gostilno ob zelo frekventi-rani cesti. Podjetnim gostilničarjem se nudi lepa prilika. Pri hiši je velik vrt in precej zemljišča. — Letoviščarjev je v zadnjem času tudi k nam toliko prišlo, da so vsa stanovanja zasedena. Vedno bolj se pa kaže potreba po večjem hotelu, kjer bi bilo na razpolago več sob za tujce. — Še enega pismonošo smo dobili pretekli teden. Bil je že skrajni čas, ker dosedanji ni mogel kljub vsemu naporu zadostiti vsem zahtevam. Zdeti bi bilo, da se skoro napravi v zgornjem delu mesta na hrt-nilničnem ali sodnem poslopju še en poštni nabiralnik. Čujemo, da se je občinski odbor že dvakrat obrnil v tej zadevi na poštno ravnateljstvo v Trstu, pa je še vse pri starem. Ali res toliko stane en nabiralnik? — Avtomobilno vožnjo namerava menda vpeljati državna poštna uprava med Otočami, Brezjami, Radovljico, Lescami in Bledom, če se prizadete občine zavežejo, da skrbe za to, da se investirani kapital obrestuje. Sedaj imajo besedo občine I Novice iz medvodske in sorske okolice. — V Medvodah se je dne 13. trn. popoldne ob polpetih zaletel avtomobilist Schuppach iz Ljubljano v železniško rampo proti vasi Seničica. Priletel je s tako silo v rampo, da jo je prelomil in je en konec rampe vrgel železniškega čuvaja Jerino na sredo železniške proge. V tem je prihajal ravno osobni vlak iz Ljubljane. Čuvaj, ležeč I. prlloja „Gorenjcu" it. 33 I* I L1906. na progi, k ni mogel vzdigniti vali d udarca in strahu, dajal pa je znamenje z zastavico in kapo. Strojevodja je zapazil kritični položaj in jo ustavil vlak pravočasno. Avtomobil je obstal tudi ob progi, ker ni mngel skozi drugo rampo. Čuvaj jc bil zelo poškodovan in ko je vlakovodja zapisal številko avtomobila .'JOO Z. F., je vlak vozil proli postaji Medvode. Avtomobilist je potem pripeljal čez nekaj časa nazaj iz Ljubljane zdravnika dr. Zajca, ki je pregledal čuvaja. Na avtomobilu je velika škoda, okrog 1700 K. Kot vzrok nesreče navaja g. Sthuppnch, dn ni videl belo pobarvane rnmpe, ki se od bele ceste res slabo loči in pa ker je tam cesta ovinkana. Dobro je le, da se ni zgodila še večja nesreča. — V«Slovencu» napada znani preški dopisnik g. F. Jarca iz Medvod, da hodi na kolodvor k vlakom ogledovat ljudi. V resnici je pa le tnko, da g. Jarca ne vidimo mnogokrat na kolodvoru, ker ima dovolj druzega posla, pač pa sta vedno na kolodvoru preški župnik Brente in kaplan Brajc iz Sore. Posebno preški župnik je tak sitnež, da nagovarja vsako babnico: «No, no, mat', kam pa vi, kam?* Ker imata ta dva gospoda vsak dan 24 ur časa, bi lahko prevzela službo pobiralca kart na kolodvoru. Lepo bi bilo videti le dve duhovni posodi. — V Preski so brez organisla. Toliko časa so rovali in spletkarili proti g. nadučite|ju, da je moral odložiti orglarijo, in sedal pravijo, da se uči za to neka ženska, ki bode gotovo boljše »orglova*, kakor gosp. nad-učitelj. — Kdo je hujskač in rogovilež, se lahko vidi iz dejanj. Tudi v Sori je popustil tamošnji organist Brejc službo, ker ni mogel prenašati Brajčevih hujskanj. Sedaj je prišel drugi organist, g. Hafner, in le radovedni smo, kako dolgo bode v Brajčevi službi. — Brajc razgraja. V nedeljo in na Šmarni dan se je Brajc silno jezil na priž-nici, ker ga ljudje ne marajo v Sori. Vpil je: •Dva duhovna ste spravili proč, mene pa ne bodete, če me tudi ubijete. Šel bom takrat, kadar me bodo škof prestavili. Će mi prav mažete vrata, me ne bodete spravili proč, saj.jih tudi škofom, pa le ne gredo.* Kakor se vidi, se Brajc vzgleduje po škofu. Potem že razumemo, da ga nobena stvarne spametuje, kakor škofa ne. — Po tukajšnji okolici se klatijo tatovi. V več krajin so pokradli denar, drugod so pa poskušali ulomiti, tako v Vačah, Rakovniku in Svetju. Pomnoženo orožništvo je v četrtek in petek z občinskimi možmi napravilo gonjo na tatove. — VRakovnikujeumrl FrancBernik, ki je posebno mnogo zabavljal in žalil župnika Brceta. Naj kljub temu v miru počival Planinske vesti. Novi gorski vodniki. Ker se je slovensko planinsko društvo prepričalo, da je gorsko vodništvo v naših krajih pomanjkljivo in nedostatno, osobito glede na pričakovani večji promet v naših planinah po otvoritvi nove železnice, je sklenilo izobraziti sposobne mladeniče in može za vodniški posel in jih potem priporočiti pristojnim oblastveni v pooblastitev za službo gorskih vodnikov. V to svrho bo prirejal osredni odbor slovenskega planinskega društva v Ljubljani strokovne tečaje za gorske vodnike, na katerih bodo strokovnjaki teoretično in prak-lično poučevali in vežbali gojence v raznih gorskim vodnikom potrebnih vedah. Prvi tak tečaj je priredil osrednji odbor slovenskega planinskega društva letos spomladi v Ljubljani; udeležilo se ga je 20 gojencev. Vsi gojenci so se izkazali oposobne in spretne za vodniški posel, vsled česar so dobili izpričevala, na katerih podlagi so vložili pri pristojnih oblastvih prošnje za pooblastitev za službo gorskih vodnikov. Od teh gojencev so bili naslednji oblastveno pooblaščeni za službo gorskih vodnikov: v Mojstrani: Janez Košir star., posestnik h. št. 12; Janez Košir ml., posestnika sin h. št. 12; Valentin Ber-toncelj, čevljarski mojster h. št. 16; Gregor Lah, p. d. Preckin, kajžar h. št. 51. — V Ratečah: Janez Kuri, posestnika sin h. št .57; Janez Pelraš. posestnika sin h. št. 57. — Na Bohinjski Bistrici: Valentin Rozman, p. d. Rožan, posestnika sin h. št. 49; Jože Ravnik, p. d. Koder, krojač h. št. 91: Lovrenc Logar, p. d. Ozebek, posestnika sin h. št. 11. — V Češnjici v Bohinju: Valentin Si are, p. d. Močilnikar, občinski sluga; Martin Langus. p. d. Kovačič, posestnik. — V Srednji Vasi v Bohinju: Anton Germ, p. d. Mežnar, posestnika sin h. št. 65. — V Kranjski gori: Gregor Zerjov, p, d. Kra-vnnja. posestnik h. št. 23; Janez Zerjov, p. d. Čeme, posestnik h. št. 24. — V Ra-dovni: Jože Zima, p. d. Klemenček, delavec h, št. 21. — V Begunjah pri Radovljici: Frane Pognčnr,p. d. Starček, suknjar h. št. 63. — Nn Mlincm pri Bledu: Blaž Jan, p. d. Turčič h. št. 2. — V Lučnh na Štajerskem: Jakob Pečovnik, p. d. Pečnik, posestnika sin h. St. 41. — V Stahovci pri Kamniku: France Prelesnlk, p. d. Korelnov, posestnika sin h. št. 7. Otvorite? planinsko koče na kamniškem sedlu (1879 m). Iz Kamnika se nam piše: Dne 12. L m. se je otvorila nova planinska koča na Kamniškem sedlu ob obilni udeležbi vrlih planink in planincev. Največja je bila udeležba iz Kamnika in iz Ljubljane, počastilo nas je lepo število vrlih Gehinj in Cehov, zastopana je bila tudi podružnica kranjska, radovljiška, tržaška, vipavska, podravska, v pičlem številu so bili zastopani bližnji Savinčani, pogrešali pa smo celjske rodoljube. Cerkniška planinska podružnica je pozdravila našo podružnico sledeče: .Zadržani pozdravljajo najvažnejšo ču-vajko sloven. planin*. Ob 10. uri je imel g. frančiškan o. Engelbert Pollak propoved in sv. mašo na verandi ter je blagoslovil novi planinski dom. Načelnik kamniške podružnice slovenskega planinskega društva, g. notar Emil Orožen je v otvoritvenem govoru srčno pozdravil došle turistinje in turiste, podal črtice o gradnji koče in, zahvalil dobrotnike, ki so omogočili to veliko stavbo. Načelnik osrednjega društva g. prof. Franc Orožen je razložil bajeslovni pomen Sa-vinskih planin, podal zgodovinske črtice o teh planinah iz turške in francoske dobe in čestital kamniški podružnici na tej veličastni stavbi. S tem je bila oficijelna slavnost končana in pričela so je neprisiljena veselica ob lepem petju kamniškega pevskega društva «Lire», ki je tudi pelo pri sv. maši. Prav trdno usidrana in s pločevino krita koča je 13 m dolga in 8 m široka ter ima na južni strani odprto prostorno verando. Iz verande je vhod v kuhinjo, ki ima prav lepo sledilno ognjišče. Na levi strani proti Brani je prostorna moška spalnica (8 postelj), naravnost iz kuhinje prideš v damsko sobo (4 postelje). Na desno od kuhinje proti Planjavi je jedilnica, ki ima prostora za 20 ljudi. Iz jedilnice drže stopnjice v hladno klet, druge stopnjice pa na podstrešje, kjer je sobica (2 postelji), skupno ležišče (6 postelj), sobica za oskrbnika ter ležišča za vodnike. V pritličju je dvoje stranišč. — Velike zasluge za to stavbo imajo: kamniška meščanska korporacija, ki je dala stavbni les in osrednje društvo, ki je podarilo večino notranje oprave. Mnogo daril jo dobila kamniška podružnica Slovenskega planinskega društva od kamniških meščanov in ljubljanskih prijateljev. Nova podružnica slovenskega planinskega drufltva se je ustanovila v Pazinu in so imenuje .Istarsko planinsko društvo* podružnica Slovenskega planinskega društva v Ljubljani. Tozadevna pravila je c. kr. namestništvo v Trstu že odobrilo, z razpisom z dne 3. avgusta 190G, št, 1235. Tedenski politični pregled. Zaupni shod v Mariboru. Dne 23. avgusta 1906 ob 10. uri dopoldne se bode vršil v Narodnem domu v Mariboru velik zaupni shod štajerskih in koroških Slovencev. Na shod so vabljeni vsi slovenski deželni in državni poslanci, štajerski in koroški, posebej še gg. poslanci dr. Šusteršič, Plantan in Ga-bršček. Govorilo se bode le o krivicah, katere nam hočejo zadati pri preosnovi volilne pravice na Štajerskem in Koroškem. Državni ibor se snide dne 17. ali 18. septembra 1.1. Češki socialni demokrati nameravajo kandidirati pri moravskih deželnozborskih volitvah v vseh 14 deželnozborskih volilnih okrajih splošne kurijo in v dveh brnskih volilnih okrajih. Volilna preosnova m Ogrskem. Baje nameravajo volilno preosnovo na Ogrskem izvesti po sledečih načelih: Volilno pravico bo imel vsak 24 letni ogrski državljan, ki je zmožen v govoru in pisavi madžarščine, samostojni trgovci in obrtniki bodo imeli pravico več glasov, državljani, ki so bili vojaki, bodo volilci. Ni še znano, če bo volitev tajna. Volitev predsedniki v Zedinjenih državah. V Curihu bivajoči kandidat za predsedniško mesto v Zedinjenih državah, Bryan, je izjavil, da zanesljivo pričakuje, da bo pri bodočih volitvah izvoljen za predsednika, ako tudi nastopi za protikandidata sedanji predsednik Roosevelt. Koncem meseca decembra se začne volilna agitacija, kakršne še Amerika ni videla. Godovi prihodnjega tedna: 19. Joahim, Zlatica. 20. Bernard, Zorka, Boris. 21. Ivana, Frančiaha, Adolf, Zelidrag. 22, Timotej, Hipolit, Ostrivoj. 23. Filip Ben., Bogovolika, Svetopolk, Milaša, Zdenek. 24. Jernej, Borivoj, Zlatava. 26. Ljudevit, Dra-gorod, Nika, Pravoslava. Novičar. Osebne Testi. Premeščeni so gg.: kapelan Valentin Sitar iz Šmarja v Kranj, Ivan Baloh iz Mengiša v Dobrepolje, Anton Merkun z Razdrtega v Mengis, Vojteh Hy-bašek iz Kranja v Ljubljano k sv. Jakobu. Učiteljske vesli. Učiteljica v Šenčurju, gdč. Marija Slajpah, je umirovljena. — Začasna učiteljica v Srednji vasi pri Bohinju, gdč. Jerica Bizjak, je imenovana stalnim učiteljicam. - Mladinski pisatelj-nadučitelj g. Janko Leban pride na Bukovico nad Skorjo Loko. — G. nadučitelj Rafael Zupanec je resigniral na mesto nadučitelja v Kropi. Skandal. Na postaji Bled stoji napis, ki je na vsakem mestu drugačen, enkrat stoji zapisano: čakalisče, drugikrat čakalioe, tretji-krat čakalnica. Celo Nemci brijejo norca iz te nokonsekventnosti, Slovenci pa pustimo tako mešanico napisov, ki je vsakemu človeku, kdor ni slep, v Bramoto. Ali nas ima slavna c. kr. železnica res za tako neumne, če misli, da so za nas dobri taki spakedrani napisi? Če to misli, se presneto moti. Proč s to mešanico in naj ostane le običajna <čakalnica* I Veliko nesramnost uganjajo sedaj Nemci s pačenjem naših pristnih slovenskih imen. Tako hočejo prekrstiti «Croo prst* v — «Schwarzer Finger* in »Šiško* v — «Sch6n-au». Dolžnost vseh Slovencev bodi, da vedno pošljemo take in slične naslove k prismojenim nemškim buticam nazaj, ker ne poznamo kratkomalo takih imen. Ne boš, Mihelj! Cesarjev rojstni dan se je na običajen način danes slovesno praznoval. V Kranju vihrajo iz vseh tukajšnjih uradnih poslopij cesarske zastave. Poštni pečat t Tržiču je Se vedno samo nemški. Slavni direkciji v Trstu se kar nič ne mudi reagirati na pred meseci vloženo tozadevno spomenico. Res smo radovedni, doklej bodo zlorabljali gotovi faktorji naše potrpljenje in kdaj uvideli, da naše peticije niso nič drugega, nego izključno pravo, ki se nam ga mora dati brez nase intervencije. Minulo nas bo kmalu prositi — dovolj smo že beračili, pač pa bomo, če se nam nemudoma ne ugodi, pričeli se posluževati sred* stev, ki gospodi na zgoraj ne bodo čisto nič po volji. Rešite nujno našo spomenico, uvedite še hitreje dvojezični poštni počat I ČimdaljB zanimivejša razkritja je posneti izza volilno-reformnega boja za mandate koroških Slovencev. Monsignor Val. Podgorc pišo v zadnji številki «Mira> v Članku .Celovške spletke in ljubljanske blodnje* med drugim tudi tole: «Ko bi kranjski volilni načrt bil drugačen, ko bi ne združeval mest in trgov z deželo, mogli bi poslanci nasproti vladi reči, da se ne smo kaki polilični stranki na ljubo delati takih izjem, kakor se dela na Koroškem. A zdaj, ko je na Kranjskem razdelitev enaka — le tam, v korist slovenski ljudski stranki, pri nas pa v našo pogubo in v prid — Vscnemcem, zdaj smo uvideli, da naši poslanci proti tej razdelitvi ne morejo nič reči. In v odborovih posvetovanjih se je poudarjalo, da bi bilo čutno za slovensko ljudsko stranko, ko bi dala kranjskim mestom in industrijskim krajem dva volilna okraja, da se mi iz ne bi m o neznosnega nam naloženega tovora, kajti potem bi se moglo na vlado in na Nemcepri-t i s n i t i t u d i z a r g u m e olo m, da se ne more za edino Koroško drugače postopati, kot za drugo dežele. Ugibali smo tudi, bi se li ne povzdignil ugled slovenske ljudske stranke, če za to, da mestom pusti nekaj duška, reši slovenskemu ozemlju koroški teren. Reklo sc je tudi, da bi se na Kranjskem iz mest in industrijskih krajev dal sestaviti delavski mandat, ki bi bil ali krščanskosocijalen, ali socijalno demokratičen, nikdar pa ne liberalen. A pri vsem tem nismo bili toli optimisti, da bi bili pričakovali uvažanja takih razlogov, vsa] je za tako uvažanje bil Čas že zamujen. To se je v Celovcu govorilo pri izdelovanju novega načrta. Naš trud je obetal sadu, ko so se tudi Nemci pošteno in odkritosrčno upo-stavili za ta načrt.* Ta članek se popolnoma vjerna z današnjim našim uvodnim Člankom .Taktična poteza*. Vsekakor Čimdalje lepše se razvija izdajalstvo slovenskega meščanstva in inteligence ter koroških Slovencev. Fej, prokleti elljalti! Dr. Janko Brejo, katerega je hotel v zadnjem času .Slovenec* postavili na laž radi njegovega odločnega nastopa, piše v zadnji, danes došli številki «Mira», da je tisti, ki opravlja sedaj pri »Slovencu* ra-beljski posel nad koroškimi Slovenci, grdi Itinlk in obrekovalec, ter ga poziva, naj ga toži, in sicer pred celovškimi porotniki, njegova (Brejčeva) vest da je mima in Čista. Nt naslov državnoželezniške uprave. Iz Spodnjega Roža na Koroškem se piše: Te dni sem se peljal z novo železnico. Sprevodnik, ki je ščipal karte, se je drznil čuvši slovensko govorjenje s povzdignjenim glasom zapovedujoče klicati: dcutsch! deulseh! Videč, da se noče nihče pokoriti njegovomu povelju, je začel zasmehovati koroške Slovence z oponašanjem in pačenjem koroškega slovenskega narečja. Na uradnih opominih se občinstvo opozarja, naj sc železniškemu osobju ne ustavlja. Železniška uprava ima dolžnost, da tudi nastavlja primerne ljudi. Železničarji, ki bodo zasmehovali nas in naš jezik, jo bodo kmalu skupili vzlic vsem uradnim opominom. Od bohinjskega jezera se piše: Odkar se je otvorila bohinjska železnica, prihajajo tujci od vseh strani, največ pa primorski Slovenci občudovat krasni slap Savice in liho jezero, katero stoji v romantičnem kotlu. Ne morejo se načuditi te divni krasoti, svežemu zraku in čisti vodi, ki v resnici presega enake švicarske kraje. Dosedaj so bili vsi izletniki navezani na edini nemški hotel pri Sv. Janezu. Letos je pa zgradil ob drugem koncu Bohinjskega jezera blizu izvira Savice g. Jože Rauhekar lep lesen hotel z imenom .Zlatorog*, ki nudi izletnikom dobra jedila in pijačo ter več sob za prenočišče in so cene zelo zmerne. Svetuje se izletnikom, da dohajajo zvečer sem, tu prenoće in zjutraj polete k izviru Savice, ko jo še hladno in slap Savico je zjutraj še veliko veličastneji, kakor popoldan in tako je užitek izleta pomembnejši. Iz hotela .Zlatorog* je pot k sedmim jezerom na Triglav, čez Komno v Sočo, čez Globoko v Tolmin, katera pota so vsa dobro markirana. V hotelu .Zlatorog* ne slišiš nemškega žlobudranja, tu je v prvi vrsti vse slovensko na domačih tloh, zatorej Slovenci, svoji k svojimi Telovadno društvo »Gorenjski Sokol" v Kranju priredi v nedeljo, dne 19. avg. točno ob 6. uri zvečer na vrtu brata Petra Mavrja na korist zagrebškemu skladu vrtno veselico. Spored: 1. Nastop ženskega oddelka: a) vajo z obroči, b) vaje s kiji, c) vaje na orodju z enkratno menjavo. 2. Nastop šolskega naraščaja: a) vaje s praporci, b) vaje na orodju z enkratno menjavo, c) skupina. 3. Koncert orkestra na lok. Vstopnina 60 vin. za osebo. Preplačila se na korist zagrebškemu skladu hvaležno sprejemajo. V slučaju neugodni ga vremena se vrši vrtna veselica dne 26. L m. Vse prijatelje telovadbe vabi k mnogobrojni udeležbi odbor. b Draigoš. Tukaj je umrla Lucija Bon-celj, sestra tukajšnjega župnika. Bila je dobra in krotka dušica, res angelj v človeški podobi. Vsakdo jo je ljubil, posebno pa berači, katere jo vedno rada obdarila. Imela je zelo lep pogreb. Naj v miru počival Prostovoljno gasilno društvo v Begunjah pri Lescah priredi v nedeljo, dne 2. septembra 1906 slavuost 25 letnice društvenega ustanovljenja in blagoslovljenja novega .Gasilnega doma* dne 2. septembra 1906. Spored: Od 9. ure nadalje sprejemanje došlih p. n. društev. Ob !/4U, uri nastop vseh p. n. društev pred novim gasilnim domom in odkorakanje v cerkev. Ob 11. uri sv. maša. Po isti blagoslovljenje novega gasilnega doma. Ob 1. uri skupen obed v restavraciji g. Ivana Avsanika. Ob 3. uri istolam koncert slavne kranjske meščanske godbe, katera svira tudi pri sprejemu in obedu. Vstopnina 50 vin. za osebo. Preplačila se hvaležno sprejemajo, ker je čisti dobiček namenjen v pokritje stroškov novega gasilnega doma. Uniformirani društvenikl so vstopnine prosti. Med tem je srečolov in kegljanje na dobitke, kar se zaključi ob 7. uri zvečer; potem je prosta zabava. Opomba: P. n. slavna društva, ki se nameravajo udeležiti tega slavlja, naj nam izvolijo to čimpreje naznaniti, zlasti pa naj se izvolijo udeleženci skupnega obeda naznaniti najkasneje do 31. avgusta L 1. Odbor. Popoldanska veselica tukajšnjega bralnega društva se je vršila pretočeno nedeljo na obširnem Graiserjevem vrlu na Primsko-vem. Obiskovalcev je bilo toliko, da so bile vse mize zasedene; za mladino pa so bile postavljene gugalnice. Godba je sicer razmeroma Še precej zadovoljivo igrala, le žal, da je delala predolge odmore. Prijazne gospodične so prodajale razglednice za šaljivo pošto, koriandoli in proti večeru — ko se je solnce skrilo za gore in so razsvetljevale prostor elektr. žarnice, so so prikazali prej boječi, plesa želj ni parčki in veselo rajali ob zvokih godbe. Pozno zvečer so so zadnji udeležniki te dobro uspele veselice bralnega društva vračali zadovoljni v mesto. Omeniti nam je še, da se jo g. Graiser vsestransko potrudil, ustreči željam občinstvu radi točne in solidne postrežbe. Ni Bledu se priredi v nedeljo, dne 26. avgusta velika narodna slavnost v prid so-kolskemu skladu s sodelovanjem .Jeseniškega Sokola* in raznih drugih društev. Slavnost bode slična Prešernovi slavnosti v Ljubljani in se vrši na travniku poleg vile .Mirni Dol*. Natančneji program objavimo pozneje. Vabimo pa že dane3 sokolska in druga društva, da se tega slavlja udeleže v največjem številu, da Bled pokaže zopet enkrat slovensko lice. — Pripravljalni odbor je sledeči: Zupan Jakob Peternel, predsednik; ravnatelj Miroslav Pretnar, predsednikov namestnik; tehnik Ivan Rus, tajnik; gdč. Mici Peternelova, tajnikova namestnica; trgovec Ivan Pretnar, blagajnik; trgovec Franc Oli-votti, blagajnikov namestnik. Pododbor: učitelj Alojzij Novak, Anton Vovk, Anton Rop-ret, Ferdinand Sekovanič, Anton Kapus, Jurij Jan, Franc Peternel, gdč. Julka Vovkova, Anton Zupan, Davorin Vrinšek in Josip Vrhunc. Izkaz društvene posredovalnice slovenskega trgovskega društva .Merkur*. V službo se sprejme: knjigovodja, 8 pomočnikov mešane, 2 pomočnika špecerijske in 4 pomočniki manufakturne stroke. 2 prodajalki, potnik za Goriško in Kranjsko in 3 učenci. — Službe iščejo: poslovodja, 3 kontoristi, 8 pomočnikov mešane, 5 pomočnikov špecerijske, 2 železninske in 6 manufakturne stroke. 3 prodajalke in 6 kontoristinj. Akademično ferijalno društvo „Sava" si je izvolilo na svojem rednem občnem zboru dne 4. avgusta 1906 sledeči odbor: Predsednik: tehnik Josip Kremenšek; tajnik: medicinec Ivan Matko; blagajnik: tehnik Ivan Plehan; gospodar; filozof Josip Šinkovec; odborova namestnika: medicinec Josip Klim ih tehnikGugo Widmayer; preglednika: filozof Adolf Turek in farmaceut Josip Peharec. * * * Na Jezerskem priredi .Akademični krožek Čtške podružnice slovenskega planinskega društva* dne 19. avgusta t. 1. izredni občni zbor. Poživlja se vse člane akademike, da se mnogobrojno udeleže tega sestanka. Vabljeni in dobrodošli so tudi drugi dijaki in prijatelji planinstva. Pričetek ob 7. uri zvečer in po seji zabavni večer. Naslednje dni skupno ture po Savinskih planinah. Čehi na sokolskom sleta v Zagrebu. Iz Zagreba poročajo, da pridejo češki Sokoli na zagrebški zlet v dveh posebnih vlakih, vseh bo okolu 1000. Ker je južna železnica Cehom delala zapreke, se peljejo češki Sokoli preko Pešte, kjer bodo na povratku priredili javno telovadbo skupno s tamkajšnjim češkim Sokolom, ki slavi takrat svojo desetletnico. Po zlutu odpotujejo Cehi preko Reke v Dalmacijo, obiščejo Šibenik, Split, Dubrovnik in Rotor, Odkoder krenejo peš v Črno goro in na Cetinje. Cehom se pridružijo hrvatski srbski in slovenski Sokoli in vrnejo ta posel Črnogorcev v Pragi ob priliki IV. Češkega vsesokolskega zleta 1903. Vendar pa potovanje v Crnogoro in v Dalmacijo ni zagotovljeno,' ker je zaradi pomorskih vaj vojne mornarice težko dobiti primerno ladjo za izletnike. Na zletu v Zagrebu bo zastopan tudi mestni občinski svet zlate Prage, kakor je to posebni sokolski deputaciji izrecno obljubil župan dr. Grofi. Miroslav Vilhar. V nedeljo, dne 12. Avgusta se je v slavnoznani Postojni odkril spomenik pesniku, pisatelju, glasbeniku in politiku — Miroslavu Vilharju. Iz Ljubljane in Trsta sta vozila posebna vlaka mnogobrojne u deležnike te znamenite slavnosti, iz bližnjih in daljnih krajev Notranjske so se zbrali častilci Vilharjevega spomina k temvelepomemb-nem prazniku. Slovenci, osobito Notranjci, so s postavljenim spomenikom izkazali dolžno hvaležnost svojemu — v7.0r-možu. Miroslav Vilhar se je rodil 1.1818. v Planini na Notranjskem. Šolal se je v Postojni, Št. Pavlu, v Ljubljani in se učil pravoslovja na Dunaju in v Gradcu. Potem je prevzel gospodarstvo graščine Kaleč pri Zagorju. S tem se je pričelo njegovo delovanje za slovenski narod, katerega je ljubil nad vse. V občevanju s priprostim kmetom se je nnvzel onega demokratičnega duha, one miline, ki preveva njegove pesmice, da so postale prava narodna last. Sirom slovenske domovine se pojo ljubke njegove pesmice, kakor: Po jezeru bliz' Triglava, Mila, mila lunica, Ko tičica sem po-vala, Pijmo ga, pijmo, in kdo ne pozna v srce segajoče mile «Zagorske». Izdal je tudi igro s petjem v treh dejanjih: cJamska Ivanka*. Kot deželni poslance je izdal leta 1863. politični Časopis « Naprej*. Zaradi vsebine takrat preveč žaljivega članka je bil obsojen v šestmesečno ječo. Prositi pomi-loščenja ni hotel. Umrl je leta 1871. V njegovo rojstno hišo se je vstavila spominska plošča 1. 1890. — Njegov sin Fran Serafin Vilhar., ki je zložil slavnostno kan tato za odkritje očetovega spomenika in bil tudi sam s svojo hčerko navzoč pri slavnosti, je znamenit slovensko-hrvatski glasbenik. K sklepu navajamo Vilharjev verz, ki je zapisan na njegovem spomeniku: Čujte, gore in bregovi, da sinovi Slave smol In po njem se ravnajmo vsikdar M mil Slava mul Proti pika maiio je baje najboljše sred stvo naftalan. Pičeno mesto se mora takoj močno nadrgniti z naftalanom, tako da prodre res skozi kožo do komarjevega strupa. Na ta način ne le, da pik ne skeli, temuč tudi izostane oteklina. Zverinski oče. Blizu Frankobroda je to varniški delavec Weyl v pijanosti zlorabil svojo 13 letno hčer, potem jo pa grozno raz mesari!. Odsekal ji je glavo, noge in roke ter ji razparal trebuh. Dediči se iščejo u 60 miljonov kron. V Peterburgu je umrl generalni amerišli konzul Jurij Pomuž, ki je bil rodom Madžar, teta 1848. je stal v vrsti revolucionarjev in ko so bili ti zmagani, je odpotovel v Ame riko. Z denarjem upravljajo zdaj oblasti v VVashingtonu. Dozdaj se je oglasilo U dedičev. Nenavadni testament Najdaljši dosedaj znan testamenet je napisal angleški pastor flulsen, ki je na 400 straneh navadnega po slovnoga papirja zapustil vso svojo imovino vseučilišču v Gambridgeju. Do leta 1905 je bil znan kot najkrajši testament nekega An gleža, ki je zapisal: »Gospa N. naj ima vse, kadar umrjera.* Sedaj ga je prekosil Anglež Thorn v Streathamu, ki je zapisal in pod pisal: »Vso materi.* Sodnik je ta testament priznal za veljavnega, Zapustil je 160.000 mark. Poln sarkazma je sledeči testament nekega Angleža: »Moja žena, ki je postala vsled moje neumnosti moja boljša polovica, in ki je s priznano eneržijo vlačila moje dobro ime v blato, zapuščam letnih 5 funtov šterlingov, ki se ji morajo izplačati v najmanjših bakrenih novčičih. Nadalje naj dobi brezplačni pre iz mojega prvega, sedaj sod-nijsko razveljavljenega testamenta, v katerem sem jo bil postavil za univerzalnega dediča svojega premoženja 180.000 funtov šterlingov.* Neki drugi nesrečni mož je zapustil svoji ženi en vinar s pogojem, da se ji mora odposlali v nefrankiranem kuvertu, tako da , o vdova morala plačati še kazen. — Zopet drugi je zapustil ženi ravno toliko, da si kupi vrv za obesiti. odpravi nad 200 kg čistega srebra ali — zlata na leto; nje slabost baje ne napravi do 10 miligramov. Ako je teža čez 200 kg, naznanja to v nalašč narejeni zvonec. Visokost te tehtnice je 2*20 m, teže ima 2 toni in stane 16.000 kron. Telefonske pristojbine se znižajo v Av-itriji že baje meseca oktobra L I. LoterUsk* srećka, dne lt. avgusta 1 L Gradec: 25 86 61 51 79 Izpred deželnega sodišča. — Nevaren delomržnež. Juri Guzelj, delavec iz Škofje Loke, je bil zaradi delomržnosti že v prisilni delavnici, ter že mnogokrat kaznovan. Dne 10. julija t 1. je prišel iz zapora iz Kranja in se je priklatil v škof j o Loko.* Ker je beračil od hiše do liše, ga je orožnik aretoval v neki gostilni. Z veliko težavo in s pomočjo mestnega stražnika se je posrečilo okleniti Guzelja. ker se je z vso silo branil verige ter suval okoli sebe. Med potjo k sodišču je preklinjal Boga, češ, «da ga ne pusti živeti*. Obsojen je na 6 mesecev težke ječe. — Na fante je streljal. Kmetska fanta France Šimenc in Peter Peterlin sta na pustni torek popivala v Funtkovi gostilni v Mengišu. Okoli 8. ure sta zapustila gostilno in korakala proti domu v Topole. Med potjo sta naletela na par mengiških fantov, katerim se je pridružil Miha Znidar. Vnel se je tepež, pri katerem i Znidar dobil v hrbet vbodlino. Fantje v Funtkovi gostilni so kmalu zvedeli o tem ter šli za Peterlinom in Šimencem, a ju niso dobili v vasi Topole. V tem pa zakriči Peterlin: Nazaj, mengiški ravbarji, če ste zakaj.* Fantje jo ubero proti Peterlinovi hiši, a ta pograbi dvocevko, ter odda štiri strele na fante, od katerih so bili trije zadeti od šiber. Peterlin, ki se je zagovarjal s silobranom, je bil obsojen na šest mesecev težke ječe. — Paznika napadel. Henrik Črnagoj, priailjonec ljubljanske prisilne delavnice, je z drugimi prisiljenci delal v tovarni na Savi. Pri kopanju neke jame mu je zaukazal paznik, naj kamen, namesto da ga razbija, vrže iz jame. To je ujezilo Črnigoja tako, da se je z orodjem, ki ga je imel v roki, lotil paznika. Paznik mu je izvil orodje ter vrgel Črnigoja ob tla A ta ga je po obrazu opraskal in ga med potjo, ko ga je peljal v barako, večkrat s pestjo po glavi udaril. Ob sojen je na 6 mesecev ječe. najuljudneje naznanja podpisana tiskarna, da ostanejo — kakor se poroča iz vcrodoUojne strani — še vse stare šolske tiskovine, ker lodo uzorci za nove tiskovine z Dunaja došli šele v nekaj tednih. Nato jih bode deželni šolski svet šele revidiral, prilagodil in jih odobril. Uvedle se pa bodo = sukcesivno 15 ' da bode mogoče porabiti še staro zalogo. Toliko v vednost, da slavna šolska vodstva lahko že sedaj brez bojazni pravočasno naročajo potrebne šolske tiskovine. Ker ima na zalogi še velikansko število šolskih naznanil, se udano priporoča z odličnim spoštovanjem Iv. pr. Lampret tiskarnar v Kranju. Gospodarstvo. Tedenski sejem v Kranju dne 13. t m. Prignalo se je 133 glav goveje Živine, 10 telet, 95 dom. prašičov, 262 ovca in 16 koz 50 kg pšenice K 7-50, prosa K 7-—, rž K 6-50, ovsa K 7'--, ajde K 6*26, fižol, rib-ničan K — •—, koks K — •—, krompir 2*—t Konkurenco nove planinske železnice že čuti južna železnica. Njeni dohodki so v dobi od 1. do 10. avgusta zaostali za več kot 100.000 K za dohodke lanskega leta isti poslovni dobi. Važno sa konjerejce. Posestniki mladih žrebcev, tudi žrebet, se opozarjajo da drŽava daje za rejo dobrih žrebcev podpore po 200 K ne. leto. Zrebce jo treba takoj priglasiti konjerejskemu odseku v Ljubljani ali pa žrebčarskemu oddelku na Selu pri Ljubljani. Postne pristojbine se zvišajo te pred novim letom. Najbolj natančna vaga na sveto. Kot taka bi se mogla imenovati tehtnica, katero je dala napraviti neka angleška banka. Ta je tako natančna, da, če se priloži nanjo po štna znamka, zrnce ali tudi'— las, vse na tančno odloči njena mera. Na tej vagi se i vodstroi S to zaamko varovani Fellerjev rartlinski-esen* ni -fluid odstrani kašelj, hripavost, nervoinost, naduho, boleflinc v vratu, prsih In Menili, trudnoai, slabost, vnetja, tež-kode v dihanju, vrortnske pojave, inflienco ušli'enje i. t. d., 12 tnalih ali 6 velikih steklenic franko I K, 24 malih ali 12 velikih • K M vin. Naročajte pri E. V. FELLERJU v fltiihlpl. Elzin trg st. 202, Hrvatsko. Hvalijo se tudi Fellerjeve odvajajoćo raburbara-krogljic* i znamko «Elaa-Pillen», 6 škatlic franko 4 krone, 11 škatlic franko 7 K 60 vin. Pravega balzama ne dobite 1, ampak 2 ducata franko za 6 K; izvrsten je pri tet-kočah v ielodcu. Zagorski prsni in sirup za kašelj 2 steklenici 6 K. Pravo norveško ribje olje 2 steklenici 48 c franko 6 K. 10-9 Čir »Idi SiolltSvOiliJ Kadar pridete v Ljubljano, obiščite kavarno „LE0N v Ljubljani, Stari trg št 31. Ondi dobite vsak čas najboljšo in najoe-nejšo kavo, raznovrstne likerje, pristao vino in priznano dobro vrhniško pivo. Tudi se lahko zabavaš pri redko se nahajajočem Polyphon-Ochestron. Leon Pogačnik. 186-6 dorttildl 5*011 K solili Lemin in Rosin iz sadnega soka kg 2 K. Vanin iz jajc, smetane i. t. d. . > 6 • Rabi se brez pridatkov. Oddaja se najmanj Vt kg. Iz tega se napravi različni sladoled, mrzle in gorke pijače, dalje je fini pridatek za mlečne in močnate jedila, kavo, čokolada i. t. d. Navodila priloži zastonj razpošiljatelj E. BRANDT ** tovarna finega peciva v Kranju 046 II Pr, Limppii tiskana f Ifiiji se n asr ! !_ Poslano*). Na fle ostale motate sorojake! Eksotične cvetlice: »speluto, vu dentro, inkardi-nato, kaka, vaka, porko, porkada, morta, skovaca, kaskalo, ma Malo, brulo, seralo, mato, paro* (oflci-eijelno: lump, Mot, fejl in vse to v domaći izdaji: metli, umatan, podel puJH, pojil' nolcr, sram to bndi, svinjarija, madež i. t. a. — me že dičijo od IpUi '891 in so Izšlo iz iredentov*ko- židovske -italijanske tržaške klike, sugerirane jej in pnmnnževnne po dolgolrajnem hujskanju v humorističnih listih od gavnorske italijanske obitelji. Izvestni faktorji pa, ki tam na jugu rešujejo drŽavo tako, da se podira vse, namesto dn bi vzeli uradnika-palrijota v znščito, so vzeli psovke v zakup, potem ni čuda, da nam Italijani potsod lezejo v cšpajskamro«. Enkrat «lump», enkrat •noree», to je bil neiz-ftpljiv dvojnat punetum saliens v predislinativni lanjki za neizogiben konflikt, ker vsak lahko žali <]umpa>, zlasti razuplta tržaška poulična sodrga, vara pa ■norca* ter mu po stanovanjih krade obleko in denar. Radi borbe za /asi sem bil penzijoniran — namreč radi obnašanja — ker sem v svoji tedanji umevni neiadriljivi skrajni nervoznosti naslona! prenagtjivo. Brezmejna Infamij* pa je, da so mi miroljubno nmaknivšemu se v zadnjo šenčursko koro že peti dan Eri hodu pod okni peli noć in dan vse one itali-e psovke, ki se sedaj le dve leti sem razlegajo po vseh bližnjih relih vpričo najbližjih sorodnikov, vrhu tega pa i takimi priveski, kakor da bi bil izlezel tam iz Gradiško ali Kapodialre. Umaknil sem sc iz mi-rotjubja v Kranj, pa kadar se pokažem v Šenčurju, laorijo one nesramne psovke. Za sedaj posvarim v Kranju v trdnjavi na Pi- Iemontu osebo, ki peče za neko stranko velike hlebe, d onega korenjaka, ki v širokih in dolgih pavšali r.nsi svojo otebo; kakor tudi onega moiirka. ki ce-n.entira ćaslikrajo, naj me v izog.b neprijetnosti puste v miru. Izvestne faktorje pa opozarjam, da bodem, če ne dobim glede Šenčurja (priče imam, pa se ustavljajo) zadoščenja brez ozira in potrebe nadaljnega di-scipllranja, ker imam v roki razvozljane že vse zamotane nitke, objavil jako neprijetne stvari; kajti s tem sem flnancijelno uničen, čast pa ukradena. Kar Vas je še poštenjakov, bodite prepričani, da je to le peipeluum mobile, s katerim se depremira čisti značaj, da ne pride do samopočja. Pod tem znamenjem sklenem z vzklikom: Oj, čemer loj, grdi čemer! Franc Olobocnik 166_ umir. c. kr. poštni oflcijnl. *) Za vsebino je uredništvo odgovorno le v toliko, kolikor zahteva zakon. prodaja od 18. avgusta do 15. septembra zaradi primanjkovanja prostorov* po lelo znižanih cenah, dokler je kaj zaloge: /}f\f\ jopic za dame in deklice po gld. 150, 2-—, 2'50 OUU 3'~ d0 5>—• 166 4—1 if\f\ ogrinjal (Raglans) za dame in deklice v vseh 1U v/ barvah P° 8ld- 2'50» 3'—» 4'—> 5'— do 6'-' <~%f\f\ oblek za moške in dečke iz suknja in kamgarna. OUU P° gld. 3'-, 4--, 5--, 6-- do 8--. 2 oblek za otroke iz suknja in perila po gld. 1*— Klobukov iz volne za moške in deške od 50 kr. naprej. Površniki| ulstri, pelerine in haveloki po zmerno najnižjih cenah. Ljubljana, Mestni (Glavni) trg št. 5. o d o M g m. m. w « ve Usojam si slav. občinstvu uljudno naznanjati, da sem prevzel s 1. avgustom 1.1. občeznano trgovino z urami, zlatnino in srebrnino od g. H. Suttnerja v Kranju na glavnem trgu poleg lekarne. Vsled dolgoletne izkušnje in enoletne mojsterske prakse v Tržiču ter opremljen z vsakovrstnimi v mojo stroko spadajočimi predmeti, sem v prijetnem položaju ugoditi vsestranskim zahtevam Častitih naročnikov. — Priporočam se torej p. n. občinstvu y blagohotno naklonjenost s zatrdilom, da bom skušal postreči vsakemu najbolje in najtočneje. Z odličnim spoštovanjem 164-1 ■ Rudolf Rus urar. V KRANJU, 15. avgusta 1900 i p n ro o p TJ O TI 5 22 II. prllo ja »Gorenjcu" it. 33 U leta 1906, Najcenejša in narečja domača eksportna tvrdkal Bai a*A $t<- Mte RaspolUjanJe švicarskih ur na vse kraje šteta! — H. SUTTNER — Ljubljana, Mestni trg nasproti rotovža, preje v Kranju. Vljudno naznanjam, da sem se preselil iz Kranja t glavno mesto Ljubljano In otvoril na Mestnem trgu, nasproti rotovža i i veliko na novo urejeno prodajalno i i i največjo zalogo ur, zlatnine, srebrnine in brilantnega blaga. Toiaj je priložnost cenjenim odjemalcem, da si osebno lahko izberejo blago, istotako vabim vsakogar, da si ogleda mojo prodajalno, v kateri se nahaja ne samo blago, katero je navedeno v cenilniku, ampak ogromna izbira vseh različnih, modernih ur, kakor: žepnih, salonskih ln stenskih ter budilk, briljantov* zlatnine in srebrnine, po konkurenčnih cenah. Ker vse blago nakupujem za gotovi denar in tudi prodajam blago za gotovi denar, nimam napeljano na obroke, zato mi je posebno de vsled ogromnega prometa, ker razpošiljam svoje blago na vse kraje sveta, mogoče, prodajati pristno in fino blago po prav nizkih cenah. Zahvaljujem se cenjenim odjemalcem za dosedanje zaupanje in prosim taiste, naj blagovolijo tudi naprej ohraniti moji trgovini svojo naklonjenost. Z velespoStovanjem H. SUTTNER. OPOMBA 168 8-1 Prosi se, da se blagovolijo pošiljali odslej naroČila in dopisovanja na naslov: H. Suttner, Ljubljana, Mestni trg. Cenilci feaatonj iti poitnlne prosto. HOTEL „ILIRIJA" Ljubljana Kolodvorske ulice št. 22 3 minute od južnega kolodvora. Shajališče vseh Gorenjcev. Udobni restavracijski prostori, moderno urejena kavarna z dvema najnovejšima biljardoma ameriškega sistema, lepo, nanovo urejene sobe za prenočevanje. -Kopalne sobe v hiši. — Točijo se najboljša štajerska naravna vina, pristni dolenjski cviček iz Gadove peči, kakor tudi priljubljen hrvaški pelinkovec. — Izborna kuhinja. Postrežba točna. Cono nizko. Za mnogobrojen obisk prosi spoštovanjem Frlc Novak. M. Podkrajšek frizer ta dame in gospode IJubljana, Sv. Petra cesta 35. Filijalka M0-6 nasproti hotela „Union" priporoča •vstintlalti II M gojitev iMin — za umivanje gh ve svoj zdravniško priporočeni gorko in mrzlo zračni Hiišilni aparat Sual brez nad-leine vročine. Ne provzročuje skrčenja las. Vpliva dobro na pospeševanje rasti las. Zalosa vsakovrstRlh vpietK sinlenih Id zmetanih lai Oddelek u damo h separatnim vhodohi, r i Slav. občinstvu naznanjam, da sem otvoril v svoji hiši v Kranju, Savsko predmestje štev. 37 (tri banje in eno'prsno kopclj). ki bo od danes naprej odprta si. občinstvu vsak dan od 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer. i4l-i> Mrzla kopelj 40 vin., gorita (30-350) 80 vin., gorka prsna kopclj 1 K za osebo. Priporoča se Matija Ažman mizarski mojster v Kranju. L Pod to snamko je aponati prodajalne, y katerih se prodajajo samo Singerjeri šivalni stroji Singer Oo., ako. draž. ia šivalne stroje 33-85 Kranj, glavni trg 192. Svarimo s tem najnujnejše svoje odjemalce pred Šivalnimi stroji, ki jih ponujajo druvi trgovci pod imenom »izvirne Singercsi. Ker mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki »izvirni Singerjevi stroji, kvečjemu iz starih rabljenih, iz tretje rok« dobljenih Šivalnih strojev, za katere ne moremo niti prevzeti kakega poroštva, niti doposlati l po • minili delov. i 69-9 Tonnies tovarna za stroje, Železo in kovino-livarna v LJubljani priporoča kot posebnost sage in vat stroje za obdelovanje lesa. Francis - turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-genera-torski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro. Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 71-49 Ivan Jax-a v Ljubljani Dunajska costa 17 priporoča svoje najbolj primane šivalne stroje in kolesa '.enlki se dopoSljejo ns zahtevanje zastonj, j$cydUtv Najbolje za zoba Ml i a lekiriH o. K. davitika KmH Najcenejša in najhitrejša vožnja (e s parniU .Severnonemškega Lloyda' iz Bremena v ]few»york s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm n., Kronprini Wllhelm, Kaiser Wilhelm der Grosse. — Prekomorska voinja traja 5 do 0 dni Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino le pri EDVARD TAVČAR -JU v Kolodvorskih ulicah it 35 nasproti občuznane gostilne «Pri starem Tiilerjn*. Odhod ii Izubijane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postreibft poltena, realna in solidna. Potnikom, namenjenim v zapadne državo kakor: Colorabo, Meiiko, Culifornija, Arizona, Utah, VVjoming, Nevada, Oregon in Washington nudi nase drultvo posebno ugodno in Izvaa-redno oeno čez Oaldeitoa. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno, Tu se dobivajo pa tudi listki preko Bal timore in na vse ostale dele sveta, Ukor Brazilija, Ruha, lluonos Airee, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd. 186—41 1K Mor IjlU kakao ta Sokol ado, Uma bodi p ripon>»aa Ivana floffa -Kakao tolife t .»bi, i. toraj najlaia | oia d i koli laprtoati ln Ja ob n»Jo okum tartOM pooonl ki Ima najmnoj toliSa r tobi, baten, »a iiomuJ •«» Priitan famo ■ Imanom It »n ■•it In ■ larjo raratrtao laamkn. Zarojlpo '/tkgdOrlnaijev » » . 60 » Pobira lo ponod. Ugodna prilika! Samo 3 goldinarje slane poštna pošiljka brutto 5 kg (50 do 60 kosov), pri izdelovanju neznatno poškodovanega, lepo zbranega, po cvetju dišečega w baletnega mila ~m (vijolica, španski bezeg, šmarnica, breskvino cvetje i, t. d.) Razpošilja proti povzetju podjetje MANHATTAN Budimpešta VIII, Beieredigasse 8. Aleksander Ambrožič urar ln trgovec na Bledu dalje vsakovrstnih stenskih in budilnih ur, verižic, prstanov, uhanov i. t. d„ 79-16 vse po najnižjih cenah. krojaški mojster Radovljica it. 41 Jesenice it. 20 priporoča cenjenemu občin stvu svojo delavnico v iz-delovanje vrat oblek II gospodo, uradniških uniform, salonskih, turistov-skih ln kolesarskih oblek in ogrinjal ter havelokov. Vodno bogata zaloga angleškega, francoskega in tonskega sukna. Naročila se iirrihijejo po najnovejšem kroju točno in poceni. Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro in natančno mero se jamči. Specijaliet v izdelovanju frakov in salonskih oblek, lato tam se dobe tudi vsakovrstni tki-■Uri in Jota talki najboljšega izdelka ter se sprejemajo tudi popravila, im-6 Zahvala. Gospod Hioko Suttner, urar in trgovec, je daroval ob priliki preselitve iz Kranja v Ljubljano tukajšnjemu pevskemu zboru 50 kron. Za ta blago-dušni dar, ki je prida njegove posebne naklonjenosti napram pevskemu zboru, se mu najiskrejnejs« zahvaljuje Pevski ibor ISO cNarodne čitalnice* v Kranju. Lepo, močno lidano, skoro novo posestvo (vilo) s hlevi, sadnim kostanjem, zelenadnim vrtom ter 2 johi travnika, njiv in kozolci, vse pri hiši z najlepšim razgledom na dobrem, čistem zraku, za letovičarje posebno ali pa za gostilničarje s koncesijo, radi bolezni takoj prodam ali pa celoletno v najem oddam pO dogovoru, 166-2 Naslov pove upravnistvo »Gorenjca.. Podpisana uljudno naznanjam slav. občinstvu, da sem zopet $ HAAff AlfMft Ali A «*! Ha-J J. katero bodem vodila pod najboljšo oskrbo. Na razpolago imam tudi sobe za prenočevanje tujcev, dalje bode vedno skrbljeno za okusna gorka in mrzla jedila ter za izvrstno vinsko kapljico. Za mnogobrojni obisk se priporoča flna Urinšek 161 4-1 gostilnlčarka. pfaff-otfi Šivalni stroji so najboljši za družinsko rabo. Šivajo, pošlvavajo, vežejo. — So nedosežni na obrtne svrhe. — Šivajo naprej ln nazaj. — nar Teko na krogljicahl ~w Glavno zastopstvo: Frančišek Tschinkel LJubljana mestni trg 19. 181-6 Kočevje na gradu. piVoVarna G. iUer-jevili iiillcf priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno marčno in na baVarsKI način Varjeno pWo 1 39 2 sobi v hiši št. 110 nasproti župni cerkvi v 162 Kranju se takoj oddasli. 2-1 Prvo In največje Sfelfit voina kolesa, šivalno stroje in zraven spadajoče stvari Mittler « Co., Dunaj Zm/5 Hittalberf itrau« 27 priporoča svoja dobro znana in priljubljena ohlapna kolesa. — Bogato ilustriran cenik z 128 str. za 1. 19G6 se posije zastonj in poštnine prosto, tičejo se zastopniki in prekupovalci v vseh delih drfave. 47-9 20 Kron nagrade dobi oni, koji zve za zločinca, ki je odnesel napisno tablo tvrdke Singer t Co. pri kolodvoru v Kranja. 153-2 Angleško skladišče oblek 0. BemaMć 106-11 IjnMjana, Ravnokar sem dobil bogato zalogo najnovejših jesenskih in timskih oblek za gosi ode, gospe, dečke in deklice, kakor tudi ovratnic (kolje) za gospe in gospodične vsake barve najnovejše fazone. Vse po čudovito nizkih cenab. Posebno primerna prilika za nakup oblek šolski mladini. Priznano najboljša, po najnovejših izkuinjah hlgcnijc sestavljena in večkrat odlikovana kozmetična ustna voda. Dobiva se prt gg. I. KraSo vicu, A. Tre v 11 u ter gospej Jerici Morlf. Izdelovalec: O. Seydl, Ljubljana, Špi-talske ulice 7. 76-4H VtB OS Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem založil poleg šivalnih strojev in koles tudi veliko iigotovljeiiih oblek za gospode in dečke dobrega dunajskega izdelka v veliki izberi. Obenem naznanjam, da se dobe kolesa popolnoma nova •d 65 gld. naprej, šivalni stroji pa ie od 45 gld. naprej. Velike važnosti je tudi stroj ia pletenje nogovic, spodnjih Jopic i. t d., ki je zelo pripraven za vsako večjo družino, na katerem se lahko v enem dnevu naplete 6—8 parov novih velikih nogovic; tudi stare se lahko podplete zelo hitro. Pouk preskrbim vsakemu cenj. kupcu brezplačno ter se ga lahko nauči v teku 4—6 dni. — Umetno vezenje in pletenje na šivalnih strojih se poučuje vsak dan v moji hiši zastonj. — Da so šivalni stroji, kakor „Adler", „BobDin", „Ringšif* i. t. d., katere prodajam jaz, ravno tako dobri in še celo boljši od drugih strojev, koje prodajajo druge tvrdke. Vrhutega so pa moji stroji še 20 °/» cenejši. To pričajo mnoga zahvalna pisma od boljših krojače v in šivilj, ki so kupili stroje pri meni. Priporočam se si. občinstvu, da se ozira pri nakupu na mojo zalogo, kjer se najbolje in najceneje kupi, ter prepriča, da so moju zagotovila resnična. ■ tovrcnc Rebolj v pranju, giiM trg it, 189. priporoča svojo veliko zalogo praVib 5Vicarsl(ih žepnih ur vsake vrste, dalje budilke, ure i nlhalom, prstane ln verižice i. t. d. po najnižjih cenah. Popravila se izvršujejo v lastni delavnici, točno in po nizkih cenah. Precizijske ure kakor: Schaffhausen srebrna od gld. 19*60 naprej,