fiortl.MilAfc InwUt* ithjja I« *«Ци * Men-
tiii u 1)Г<" рчлПЈвИЈ* V« ,]<нч r n Til* Irt-k * . - k . ta |»>1 It»U . . 4 „ - .
RA i'rtrt	.
I*4i jmAli;
Za v« l*t» tu gl. -
'S vol Ma ..
ti um irU * .. 1»«» ••
fUlniftva in j, * B0«p(»tlli n (Herren	«< llT
O/.nnnllit:
Z* iiAvjdnu 4«*jilapn ■
TT*1o m plačaj« r, kr .čt tutisn» ikr.il, f. kr. če *f tisk* Hirat. i kr. tf •« tisku Skril-rti:t pismmfce «n pl.iL'u jfjl) p • prostoru.
V.A ч*лк tiiifk je pUiat-katflk {■irrnprlj i E& 3«lr.
Kokiipiai »r цс vručnju, dopisi ii .tj s» blagii*uljuu fmi kujejo.

V Mariboru 23. januarja ISfiO.
Теоцј II.
* 0 11 i i- i i i.
Iz Trata 20. januaija, Zagotevljam Vns, tin na vsem, kur se jo pisalo o zopetnej iistano-Itvi nekdanje Ilirije. ni dosti resnice. Dopisniki v časnike so resnico zelo pulili morebiti nalašč zato, ila so se dopisi zdeti vnžnrji. \ tndi skoraj gotovo Napoleonova Ilirija Se na misli ni bila, in sedanji ministri pač sumi ol. sebi take reči ne sprožijo; tn sodi lehko vsak, kdor premišljuje njihova dela in njihov tnid; Jato ne bodimo prelahko verni, tla ne bomo žalovali za izgubljeno nadejo. Res ni № pa je, da to misel v srcu nosijo slovenski državni
\ekiij vprašanj in ona prošnja.
Na dopis iz Ljubljane v (i. St. našega lista v kterom so pripoveduje, da je č. f-nsp. dr. Bleiweis zn časa deželnega zliora v klubu nasvetoval adreso ali resolucijo zarad zedinjenja Slovencev, kakor menda tudi na naš članek: „m alo važni predmeti* v 7. št. — odgovarja gosp. dr. Jati. Bleiweia v zadnjih Novicah sani. Njegovo razjasnilo so nam toliko važno zdi, da ma na tem mestu od besede do besedo prostor odločimo iu uoktero pohlevno opombo in vprnSanju zraven postavimo. Dr. H. piše kot kluba prvomestuik:
r Dolžnost do narodnega kluba me veže, povedati očitno, da ni res,
'S^tanci in da so nadejajo, da se vtelesi. Naj Vam to nekoliko razložim: da bil kdo družnikov mojih v klubu nasprotoval mojemu predlogu o resoluciji --	■	— —i-'" —»".i«ii»i>nv za zcdiujeuje Slovencev z a rad tega, da je stvar „nevužna." Ilailogi mojih
prijateljev, ki važnost zediustva tako temeljito cenijo kakor vsak drug, in to no še le od lani, bili so vse drugi, mnogovrstni in tako tehtni, da sem po parlamentarnem ohičnji brez daljega upora sa udnl nasprotnemu soglasnemu mnenju prijateljev svojih,"
Iz razjasnila razvidino: pervič, da jo g, dr Bleiwcis res adreso ali resolucijo nasvetoval, za kar jo naä list govoril čo prav „še lo od lani" ; drugič da so bili drugi narodni zastopniki kranj. Slovencev kakorSvetec Tornau itd. res zoper adreso ali resolucijo; tretjič izvorno, da narodni zastopniki vendor spoznajo, da zeudinjenje ni malo važen predmet, in četrtič izvemo da so imeli razloge za svoje ravnanje iu sicer „mnogovrstne in tehtne."
O prvem, dn jo namreč dr. Blei weis nasvetoval to, kar bi se bilo tudi po naši misli storiti imelo, ne bomo govorili, teinuč bralce zavračamo na uno, kar jn bilo že v članku v 7, številki rečeno. Isto tako o drugem iu tretjem izvedenji. Vendar kar s« četrtič omenjenega tiče, da so razlogi, kteri so nasvet dr. Bleiwoisov podrli, in sicer v soglasji podili, „i mnogovrstni in tehtni," vriva so nam po sili vprašanje: Za božji čas, kaj so ti razlogi tuko „tehtni", da bi nas ubogo uezas topniško ljudstvo s svojo težo v nadlego spravili, ko bi so nam pokazali in povedali? Kaj imamo Slovenci tako skrivnostno politiko iu tako skrivnostno razloge, da ni, da bi se javno povedali? Kaj volilci, ki vidijo da izvoljeni poslanci drugo pot hodijo, kakor so obljubili, niso toliko vredni, da Iii so jim razložilo zakaj tako ? Kdo ve, morda bi potem mislil ta in ta, ki je zdaj nasprotnega mnenja, da so Cehi iu telo 1'oljuki s svoju resolucijo prav za prav neumneži proti nam Slovencem, da so glavni grešniki zoper „mnogovrstno tehtne" razloge. Ali morda tista večina, ki je bila enoglasno zoper dr. Bloiwoisov nasvet, meni, da ros na vsem Slovenskem vse kar leze ino grede, ui druzega, kakor političen otročaj , kteremu mora skrben oče, naroden klub, prikrivati razloge svojega vedenja, ali kteri ne umo teli razlogov in mu jih ni treba vedeti?
Ce vse to ni tuko, zakaj ne bi ta soglasna klubova večina, kteri se je moral dr. Jan. Bleiweis udati po šegnh „parlamentarnega* življenja (vsa čast parlamentarizmu in disciplini, kednr nista škodljiva), — zakaj, vprašamo vljudno, ne hi mogla klubova večina to mnogovrstne in tehtne razloge
Rio je sredi meseca decembra pr. leta, kn sejo nekdo naših rodoljubov razgovarjal z našimi poslunci ■<> slovenskoj politiki. Ko jo sprožil besedo o združenji vseli Slovencev, odgovorili so mu oni. da je to nemogoča reč, ker bi temu ne nasprotovala !e vlada, temuč tudi Nemci in celo Poljaki iu Cehi. Ptovdarjali so poslanci, da Čehi stoje na zgodovinskem stalu, iu da se moramo tudi mi naslanjati nu enako podslombo, ker sicer ne dosežemo ničesar. Tako mnenje so izrekli poslanci; mi vendar ne vidimo vzrokov, zarad Serih hi se upirali naši slovanski bratje najbolj goreči in najpravičniši želji ubogih Slovencev, iu sicer toliko manj, ker njim naša združitev ne more iitodovati, in ker tudi njim ne more biti vse cnnko, nli so razcepljeni , ali združeni. Aku je njim najkoristniše zgodovinsko pravo, nam jc pa narodno, Alto se hodomo mi veselili, če se »polnijo njihove -želje, zakaj bi oni bili Sovražniki narodni naši ideji? Sicer pa so nam še zelo verjetno zdi, da ln «cd Nemci Ilirija več nasprotnikov imela od Slovenije, kajti za brati Nemci Bčetiliastogluvi" Sloveniji darovanimi, vziliguol bi se silen krik in vik.
Potem se je obrnol govor na nekdanjo Ilirijo in poslanci so kazali da za to misel upajo pridobiti Poljake, Čehe in Tirolce. Več se o tem ni govorilo; dalo pa jo to povod „Wamlererju", da jo veliko predaleč soguol in svetu neresnično novico oznanil, da vlada oubiljne premišljuje zopet na dan poklicati Napoleonovo Ilirijo. — Kar mislimo mi o Sloveniji in Iliriji, to smo že večkrat izrekli ua drugem mestu, ponavljamo tukaj le to, da bi Slove-.nija leliko vsem mišim željam ustrezala. da bi ona bila krepka hramba naši Narodnosti in skupni državi; Ilirijo pak, čo tudi nas bi trdneje združila in Bain več moči dala, vezat, zadržavnt iu zbndal bi vedno tuj, nepotreben ži-telj med tem, ko bi jej bila odtrgana ena penita slovensko Stirttko. Mislimo tudi, da smo že dosti darovali, kor se jo toliko naše dežele, vzlasti na severu potujčilo, ker so so šiloma od pas odtrgali benečanski Slovenci, kor nam je Madjar zajel brate ua Ogcrskem: da no bi zdnj, ko tako hrabro in po konci koraka §. ISt. in jo nuni Slovencem tako prijazen in radodaren
---da ne Iii zdaj smeli zahtevati: Združito nas, kolikor nas jo še,
saj smo vam dali vie več, nego sveto pismo od krivičnika hoče.
Govorilo so je pri tej priliki tudi o Trstu in njegovi okolici; toda e torn in o ru m zdaj še molčati.
N arodopisne slike Iz natega naroda.
ScWIill j P 1.1 Hft.,1 T»,
II. Slo v e u sk a v as.	ki rniiar lih «» •» »le.
Nit. pn+g.
Stari zgođopisee Prokop pripoveduje, tla so Slovenci raztreseno (emi/i«iSijc} stanovali. Ali kočo s tem sainn lo reči, ila niso v vočili mestih, pač pa pu vaseh živeli, kdo more to razsoditi! t 'o bi pa donos kdo hotel olteni pisati, bi moral reči, da se velike skupno slovenske vasi lo bolj pri vjclioduih — bolj raztroäena stanovišča pa bolj pri zapadiiih Slovencih nahajajo. Gorati svet zapadnega dela Slovenije ni kraj za veliko skupne vasi. Zijačaj slovenske vasi je tedaj le pri vzhodnih , liolj v ravnem stanujočih Slovencih na tanko izražen; in zato so boilem posebno nu ta kraj Slovenije oziral, ki mi jo tudi iz lastnega oče vida I,'olje poznan, nego severno-ZSjjadui,
Veliko slovenskih vasi vzhodno Slovenije je postalo iz eno v zadrugi (kornunionu) živeče družine. Broj zadružariuv se jc nainic s časom pomnožil, treba jc bilo več stanovanj, več hramov postaviti, iz eno zadruge so kakor roji pri bečolicali, nove mlade zadružice so oddelile, in tako je nazadnje i* ene zadrugo velika vas postala. Še dan denes su po Slavoniji, ki jc bila nekdnj, kakor sam ukudeiuikttr Kurelac pripoznava, po Slovencih obljudena, nahajajo veliko vasi, v Itteriii so nahaja lc po dvoje troje priimkov ali osebnih imen. Da, čul sem pripovedovati, da so vasi po Slavoniji, v kterih imajo vsi vuščani le ono isto ime. To jo gotov dukuz , da so vsi iz isto družine proizsli. In sploh so stanovalki iste vasi mod seboj lo za „rodjnke" kličejo, t. j. za ljudi, ki so si v rodu ali v žlaliti. Tudi imena takih vasi pričajo, da so iz ene fnmilijc izrastle. Navadno je njih ime nominativus pluralis, izlazeči na inči, enci, unci, unci n. pr. Uelatiuei Moškonjci in enaki; kar toliko pomeni, kakor da so nekdaj v njej stanovali očaki Belatin, Moškonj s svojimi družinami. Vasi s takimi imeni najdemo posebno veliko v Podražim, od Ptuja dole do Donave, naj več pn na malem Štajerji in okoli Va-raždina. Posa v i c i ina шcnje takih imou , v primorskih straneh jih pa spet. srečamo, to dn no tako gosto kakor vzdolž Dravo, In še deuos vidimo, da
bogatin grad, ki ga jo sezidati dal, rad po sebi naiinonqje. Cislajtanski Slovenci so sc v teku časa mnogo bolj pomešali, nogo hrvaški iu ogniki, pa tudi pri njih so še denes da za mnogo rodovine iz njih imen določili, v ktorein kraji, v kteri vasi so nekdaj njih očaki živeli. Tako n. pr. so Zdol-äeki gotovo iz tistih vasi iu krajev poizšli, kterim so Zdnlo pravi; Sloinšeki iz Sloma itd. Celo natanko bi se to določiti dalo , čo bi mi imeli osebni in topograflčni leksikon.
Naj popreje si bodem prizadeval naslikati slovensko zadrugo, kakor se n. pr. povsode po civilnem Hrvaškem najde, terato sliko čestitemu bralcu pomagal si domišljevnti, nn kak način jo iz ene zadrugo cela velika vas poslala. Kakor šo denes kajkavaki Hrvnti, alt da jih z genetičnim imenom imenujem: Slovenci po civilnem Hrvaškem v zadrugah žive, ravno tako so gotovo tudi oislajtnnski Slovenci nekdaj zadružno živeli. To se vsaj logično doducirati more. .Mimogrede naj omenim, da so se zadruge v novejših časih jako razdevat: začele, in v ononi stoletji morebiti ne bo nobene več. Temu jc posebno lo krivo, kor so z Bachovim državljanskim zakonikom niso v soglasje spraviti dale. Zadružno življenje bi zahtevalo celo drugo načelo uegu je bilo tisto, na kterom se je avstrijski državni zakonik osnoval, Nekteri so veliki protivniki zadružnega življenja, ter vso njegovo istinite in navidezno hibe proti njeinu kot orožje obračajo. Jaz sem nasprotno velik pri-vržonik zadružnega življenja, in sicer zulu, ker v zadrugi vidim sliko staro-slovunsko komunistično občine. Ko se jo vetroj staroslovansko občine pod uplivoni idej germanskega in romanskega sveta do svojega temelja razdjal, tačas je ta komunistični vstroj iz občine v fumilijc v zadrugo pobegnil, ter se v njih do nas živih neoskrunen ohranil. Socijalno vprašanje začenja tudi že na naša vrata trkati, in bo tako dolgo trkalo, dokler se ne. bo do dnevnega reda spelo. Tačas so bodemo po naših zadrugah ogledali, pa jih najbrž no bode nikjer več naiti. Pridržavam si, o slovanskem socialnem vprašanji, pozneje svoje misli razodoti.
Na Hrvaškem se še denes najdejo zadruge broječe 40—60 glav, pojedino celo, ki jih imajo 120 do lüO. V vojniškoj pokrajini so zadruge za vzdignenje vojsko velika korist, kajti iz mnogobrojne zadruge so brez velike škode zn gospodarstvo lahko dn 10—1Г> mož vzdigniti.


na papir spraviti 'i .Notici" l>i »sera Slovencem prav zelo ustregle, ko Iii jili hotele objaviti. In ko Im jim morda .Novice' onega prostora ne privoščile, v kterem nam čez pol večnosti pripovedujejo, kar je Kroiner ali pa Dežmau neslanega vrteničil: i no, .SI. N." bi tehtnim razlogom rail kakSeu kotiček v
last dal, fo drugačo ni.
Iu tako stavljumo tej kluWi večini slovensko-pohlevnu prošnjo: n»j nas Slovence vendar razveseli s temi tehtnimi razlogi. Saj menda vendar niso podobni darovom T Pandorini skrinjici? Menda niso tnkc vrste, da bi vsi razkadili 10 v nič, ko bi so jim skrinjica klubova odprla /
Dve volilvi na slovenskem Štajerskem
ste razpisani. Za volitev kmetskih občin volilnega okraja Celjskega , kteri obsega poprejänjc politifno okraje Celje, Vranjsko, Gornji grad, Šmarje, Laški trg in Konjice je določen dan prvega marca za volitev v C'elji. Za volitev kmetskih občin volilnega okraja Maribor, ki obsega prejšnjo politične okraje Maribor, Slovenska Bistrica in Št. Lenart pek je določen dan sedem- in dvajsetega februarja v Mariboru.
Vzrok, znkaj bode v teh dveh volilnih okrajih treba zopet voliti, jc znan. V prvem je odstopil g. dr. Razlag od poslanstva, v mariborskem okraji pak nemška večina štajerskega deželnega zbora ni potrdila volitve g. dr. [) o m i n k u ä a. — Kar so tiče savinske doliue, nimamo straha, da hode zopet Slovenec voljen ter da bodo s tem v novič tistim, ki шш očitajo, da naše ljudstvo nič 110 ve o naših tirjatvah, pokazali, da je narod za nami. Vendar naj Slovenci tudi tam v preneskrbni gotovosti zmage nc drže rok križem, temuč naj bodo paziti in delavni. V evangeliji beremo, da je bil hudič iez noč priiel in zasejal plevela med pšenico.
Bolj nevarno stanje za Slovence jo v mariborskem okraji, ne samo ker je bliža nemške meje, temuč ker vemo , da si bodo poncinfeiii Slovenci in Nemci vso prizadevali in ves svoj vpljiv na pomaganje poklicali zoper slovenskega kandidata. Vendor nevarna je sutuaoija tndi tukuj le potem , £e Slovenci samo v bogu očeta zaupamo in si brez dela iti gibanja damo tla izpod nog izpodmekniti. Treba jo da so pripravljamo, da nismo zaspani. Nas Slovencev j« malo. En naroden zastopnik več ali menj, to pri nas ni vse eno, lo jc važno za vso našo reč. Zatorej na to volitve že zdaj opominjamo.
Od Slovencev mariborskega volilnega okraja pričakujemo, da vedo, kako jim jo z dejanjem odgovoriti na to, da je Štajerski deželni zbor napak iskal pri zadnji volitvi, kjer so imeli slovenski glasovi večino, in volitev ovrgel, Pričakujemo da bodo svojemu prvemu glasovanju zvesti ostali in menimo, da jim jo ime So v spominu, za ktero so svoj slovenski glns dali.
Ob priliki več o tej zadevi.
Dopisi.
Ie VranjlkegA, IS.jati. — Just. — Svojeiuu poslednjemu dopisu imam šo dodati, da je naši čitalnici izvoljen za podpredsednika vseskozi po-šleni in vrli g. Kasp. Šotu, župan v (irnäkivasi in ukrnjni odbornik, za odbornike pa gg. Kratijo Šentak, veliknposestnik, obö. svetovalec iu okrajni odbornik na Vranjskom, M. Koren, kaplan v Braslovčah in Martin Krašovec, posestnik iu obf. svetovalec pod Tubroiu, Za namestnika g. g. Jožo Muzi, posestn. in obč. odbornik in Jernej Voh, kaplan na Vranjskem,
Včeraj smo imeli prvo besedo. Jalto slabo vreme je bilo krivo , da
Od ilaleč je zadruga s svojimi innogubrojiiinii poslopji sličnu mali vasici, kakor se n. pr. v gorenjskih hribih najde, colo ker Slovenec rad vsako poslopje za sehe stoječo postavlja. Hiša za sebe stoji, konjak zn sebe, svinjak /a «obe, hrani za sebe, vsaka komora za sebe, iu šo nekaj drugega za sebe, kar jo za vsakdanjo potrebe, kal' mi pa estetika hrani s pravim imenom povedati. Vsa ta poslopja so s plotom zagrnjena, ki so odznduj proti polju na široko ml pre. Proti eesti ima plot navadno po dvoje vrat, ena tik drugih. Ena vrata so mala za ljudi, druga pn velika za živino in vozove. Ko sem prvokrat so kot dijak po zemljah ogerske krone tastran IJouuve pupotoval, se mi jo posebno to čudno zdelo, ka sem videl na kmetih v slabili plotih povsod tako velika in čvrsta vrata. Plut jo bil časih raztrgan in deloma podrt, z eno besedo tako slab, da šo detetu prelaza vbraail ui, vrata v njem so pa bila kakor na trdnjavi. To se mi jo tim bolj čudno zdelo, kor sem bil v mojem rojstnem kraji le na hibnste leso navajen. Jaz hi djal, da to pride brž ko no od tegn, ker so je v starih časih v zemljah ogersko krone duvek od vrat plačeval, ki so se na velika in inula ločevala. l>n bi se ta davkovui predmet dovoljno vidljiv predstavil, je v navado prišlo velika in čvrsta vrata postavljati. In res, So denes se najdejo dvoriščna vrata, ki ho veča nego sama hiša, navadno so colo enako rimskim slavolokom s posebno streho pokrita.
/«družna hiša, ki je, djal bi, tako rekoč metropola vseh drugih v krogu stoječih poslopij, ki naproti njej v razmerji poddružnic stoje, je pre-rej prostorna, t. j. široka in dolga; zmerom je pa le razizomim, nadstropnih nisem nikjer našel. V njej stanuje kučo-gazda, in ta je zmerom naj stnreji celo družine. On je glava celo zadruge, njemu se morajo vsi dmgi sodru-žuni pokoravati, on edini ima pravico vse druge v strah prijeti iu v strahu držati.
Na cesto gleda zadružena hiša zmerom ie s pročeljem (stirnfront), v pročelji ima zmerom lo dvojo oken, ki so vidita po dnevi kakor dve črni, po noči pa kakor dve žaročo oči. Trojo ali več oken v pročelji, to so zelo redko prikazni,_ Starinska hiša jih nobena nima. Strešne svisli —na Kranjskem paž, na Stirskem pajža imenovane — nad oknoma so navadno za kakega pol rppcliša čez-nj stoječe, in 7 deskami zabite, V toni znbitku so iz-
se zunanji udje niso mogli tako obilo vdeleliti, kakor je bilo namenjen vendar je jia bil tako zanimiv večer, da so vsi nazoči bili najbolje vol , Predsednik g. L S, je bil tako bolan, da iz hiše ni smel, podpredsednik K. Š. zadržan, in tako je predsedoval najstarši med udi, tajnik g. J. S. Govornikov jo bilo dovolj, pa tudi izvrstni govori so so vrševali. Doklamov, je tudi gospa Gradišnikova, vrla domorodkinja. Eden g. govornikov j, spomin imondana/ — „blažena mu pamjatl" — Antona Slomšoka si govor v ravnili iu prenašal Slomšokovo jasno domoljubnosti avodočujočo „Grs neoiškutarjev." In tn je ravno najprilcžnejšu reč bila , ker naši nasprotni, tako grdo po svetu trobijo in nam v torbo tiščijo, da Sontamo, ako smo avoje narodnesvesti gotovi in po ti «vesti narodnost pošteno gojimo. lk brali smo si: ne s „kamenjem« — ne s „pestjo" — ne s „žuganjem" — , z „obrekovanjem* — ne z „razd ranljivostjo" — ampak „z uma s vitli; moče m" — se boriti za pravo, za reč istinito. Le toliko še za denes, 1! nasprotniki — rokodelcem žugajo, ako pristopijo k čitalnici, jim hočejo de, odtegniti. Več in natančnejšo o tem in enakih značajnih del drugo pot. -Mi pn smo si storili pri sveti „troliojuici, ki so tako milo in ponosno razi ja v naši prekrasni dvorani, prisego, neemahljivi biti v zvestobi do „cesar našega in domovine premile". — Na zdar!
Iz Novega meeta', 21. jan. [Izv. dop.j Neka poredna farna ras ghiša, da so novomeški kaziuarji — žalostna jim majka! — mislili napri viti nn „kapiteljskem marofu' velik takor, pri kterent hi bili z dolgimi g, vori in strašnimi debatami — ako suemo to ropoto brez grelm tako imen, vati — svojo „verfassungstreue" jiokazali. Ali sreča, ta sovražna sreča, ji; ni hotela mila biti.
Skličejo v kazino velik zbor, da se posvetujejo, kako bi bilo to rt mogoče izpeljati, in ravno, ko je predsednik sejo odprl iu zbor za „vol ziiblig" konstatoval, poči v oknu šipa; skozi vbito okno pa je med zbor to liko škodljive meglo prišlo, da božji ljudjo drug druzegu niso videli. — L kaj mislite, knj je storila ta megla ?
Ravun ko angel proroku Bileainu, du je izraelsko ljudstvo blngoslu vil, kedar bi ga bil moral prekleti, tako jo storila tudi ta megla našim slat nitn nemškutarčkom, da so morali nehote govoriti za slovenski narod. Mam kdo, ki bi bil rad kakovo psovko čez Slovence izrekel, moral jih je hvalit in lako je v srcu drugače mislil, ko z jezikom govori). In zbor, kteregi namen jo bil sklicati tabor „verfassungstreuerjev", se jo enoglasno izgovori — to se ve da brer, debat — proti taboru.
Pa naj reče sedaj kdo, da nečuje božja previdnost nad vsemi ljudmi Knj bi hili naši knzinaiji storili, ako bi no bil hog poslal tako čutvorni meglo z —
Napravili bi liili tabor lin slovenski zemlji, in ves svat bi se bil Zi-vzel tor rekel: „Saj je vendar le res, da v Novomcstu Nemci prebivajo,' Tn tabor bi bil so ve da tak, da bi ga inemogredoč štironogec nc bil povohal, ali naš ljubi „Tagblatt" bi bil o njem gotovo tri mesece same „leil artikeljno" prinašal, ter ga skušal po vsem svetu slavnega storiti.
Ali kakor i 11111 ta megla, ki se pri nas vlači na eni strani slabo lastnost razdjanja, tako trna po drugi etrani tudi lastnost pospešitve. V ieti primeri, v kteri škoduje nemškutarski reči, tudi pospešuje narodno. Iz Novogj mesta ne zveste v .Slov, Nur." bog ve kaj, zato tudi ne morete vedeti, kak" se narodna reč pri nas razvija,
Tista gosta megla je posebno našo šolsko mladino epodbodla, da jt stopila na prste in ravno takrat, ko so nemškutarji po nji največ trpeti, ravno takrat, pravim, ju iincln na naše dijake tali vpliv, da so se povzdignili visoko nad druge slovensko dijake, da, nad slovensko čitalnice, s tem. da so napraviti v proslavljanje Prcširnovega rojstnega dno besedo in pri tej
rezano navadno po dve lini t, j. okna, ki so ne zapirajo. Memogrede omenim, da gro zaljubljena slovenska deklica po noči raila v to lino stat, v zvezde gledat in vasovalca pričakvat. Narodna pesem pravi, da „reče deklica, da gro spat, gre pa lo v lino stat." No mara, da je noša lina ono isto, kar pri Srbih „visoki čurdaki", ki so tolikokrati v njih narodnih pesmih »opominjajo. Ta lina ima pa So en drug namen, ona ni samo za po-nočne sestanke zaljubljene deklico , nego ona prav prozaično dim lijak nad»-mestuje, Ptuji touristi se v svojih potopisih posmohujejo iz našega naroda, češ , ka nima dimnjaka na strelu. Ua bi pa touristi vedeli, da so dira zato skoz svisli napeljuje, ker se na na hiši meso suši, bi morebiti palčko, ki jo taki radi nad našim narodom lomijo, spet skup stikali. Pri cislajtanskili Slovencih jo sicer malo kmečkih hiš, ki 110 bi svojega dimnjaka skoz streh« speljanega imele, nasprotno je pa pri Ogenkih in Hrvaških Slovencih, ki veliko svinj rede, in pri njih je malo hiš najti, ki bi imele dimnjak skoz streho izpeljan.
Stopimo zdaj skoz mala vrata na zadružno dvorišče. Čudili so bo-deuio velikemu prostoru, ki so za dvorišče, v narodno-gospodarskem smislu rečeno, potrati. Ce je zadruga količkaj veča, je dvorišče toliko, da bi se lehko cela kompnuija soldatov po njem sem ter tje vežbaln. Na sredi dvorišča stoji neko poslopijčje, ki ga jaz kot štajerski Slovenec nisem na prvi mah prepoznal. Na čotirih od vseh strani odprtih lesenih stopali je streha, pod streho je pa iz ilovače narejena podolgovata na pol cilindrična stvar. Naj bolj je še podobna grobu kake egiptovsko mumije, ali pa tistim pokritim nosilnicam, ki jih po bolnišnicah imajo. Kaj jo to? ho radovedno čestiti bralec prašal, ravno kakor sem tudi jaz prašni, ko sem prvokrnt tu vidil. To je peč, v kteri se kruh za celo zadrugo peče; iu sicer je ta peč samo in nalašč za kruh narejena. Ker so vsa poslopja sploh skoz le lesena, že vat-nost proti ognju zahteva, da peč za kruh ni v kakem poslopji, zlasti ker je za nmogobrojno zadrugo treba pogosto kruli peči. Tako peč ima vsaka zadruga, še pn drugih nezadružnih hišah se gostokrnt najde.
Zadružna hiša stoji po dolgem (l&ngeufront) v dvorišče, ki je na drugih straneh obdano ali z živinskimi stajami, ali pa s tako imenovanimi komornim, /a stajami io bolj na polji pa stoje stogi sena in slamo. Sto-
priložnosti nabrali 3G goldinarjev za Vodnikov spominek. Da so se pri tako
malem številu, pri tako slabem materialnem stanji na 70 iztisov .Glasnika" »uročili _ kakor pozvrmo iz zanesljivih virov — jV storila tista megla,
j''
ki
v nasprotnem taboru toliko k v ara napravila. To pa še našim domorodniin dijakoin'oi bito zadosti; niso še hoteli mirovati, dokler se ni slednjič čudo-tvorna megla sama zoper nje obrnila.
Še eno besedo, v spomin Vodnikovega rojstnega dne je nnmerjala naša mlade/ napraviti, in res so bili že na gotovem — ali po naključhi so nekteri odborniki čitnlničini, ki so v tem počenjanji hoteli lo nekako postavljanje zapazili, vso to ovrgli, in naše dijake, prihodnjo mulo Slovenijo hote ša popolnoma i« Čitalnice izključiti,
Kani bo tako ravnanje pripeljalo si utegnejo gospodje kmalu sami ■izjasniti, mi pa le toiiko rečemo, da sc naša mladina ne bo dala i/, poti ktero je nastopila, odvrniti, naj so tudi celi orkani zoper njo vzdignejo in todi v prihodnje ho še morebiti marsiktoro Čitalnico s svojim ravnanjem oirnmotiia, - kajti ćudotvorna megla i г njo vred osoda jej jo mila.
Iz Tr»ta, 20. jim. -r. Pri nas že dalj čnsn gre glas, da narodni naš bataljon na veliko jezo srditih naših sovražnikov ostane kakor brambovski bataljon , in da dobi častnike iz stojno vojske, „Primorec" je razglasil to za gotovo; vendar so nam zdi, da tudi to šo ni gotovo; kei nič o tem ne vedo še tam, kjer hi moralo najprej znano hiti.
Pretekle dni se je vršila tista znamenita sodniška preiskava, ktero jo napeljal vladni komisar, magistrate uradnik, g. llratič zoper barkolsko čitalnico in g. Ceguarja. Obravnava jn bila v slovenskem jeziku, ker so zu-toženci tako zahtevali. V založbi je g. Bratič trdit, da se je čitalnica ne-p06taviiD odprla, da ni imela dovolitve poklicati udov skupaj, da niso bila potrjena prnvila itd.; pozabil pa je pristaviti ta modri mož, zakaj pri tacih okolinostih ni ravnal po postavi in prepovedal skupščine. G. Cegnarja je tofcil zurftđ njegovega govora, kterega, knkor je sam rekel, ni tunel! Pre-itkava je do pike dokazala, da je bilo vse, kar so je v čitalnici godilo, postavno , da so nobeden ni v ničem zagrešil, razen — g. Bratiča, kteri šo vstati ni hotel pri živijkilcih nn cesarja, 0 tem gospodu utegnem Vam še marsiktero lepo povedati.
Našo okokolico je živo rodoljubjo popolnoma prešinilo. V nedeljo s« jo zopet slovesno odprla nova kmečka čitalnica v Skeduji. Ljudstva je polno skupnj privrelo, če ludi je bila huda burja, navdušenost jo bila velika, red najlepši. Ko so rojanski čitulničarji šli na to slovesnost, žvižgali so jim pri kavam „Chiozza" v Trstu zbrani Lahi; čitalničarji pa so zaklicali; „Živio!" razvili prapor in šli mimo njih svoj pot. V nekterih dneh se odpre Čitalnica v Koloniji, tržaškem predmestji, na dunajski cesti, 10 minut hodä od tržaške čitalnice. Tudi v Boljuncu in nu Brežini jih bomo kmalu imeli. Kmečko unšf ljudstvo je v resnici izvrstno ljudstvo. — Drugikrat kaj druzega; imam še težek koš.
Politični razgled.
da delavci v fahrikah ne delajo več kakor tO ur na dan in da mciij ko 14 let stari se ne smejo v fahriko jemati. Nasvet se jo izročil posebnemu odboru.
Konferencija v Parizn se ni končana. 20 t. m, jo bila zopet seja. Skleneuo je bilo, da ho imel prvosedoik nalogo grški vladi izročiti deklaracijo, ktero jo večina vlasti potrdila. Konferencija ho čakala, kaj hode odgovorila grškn vlada in potem Se le določno sklenila svoje obravnave. — Kakor hoče nova .Presse" vedeti, upajo diplomati, da hode Grška uklonila se. Ko hi se pa ue, pravi, bodo konferencija silila jo ravnali so po njenih sklepih. Oblasti se boje pri volji Francoski prepustiti siljenje.
Poštanski listi pripovedujejo, da je grof Hi sm a r k skrivaj popoto-vnl v Peterburg.
Kako so bo Srbija vedla, ako ee hoj vnamo med Grško in Turčijo o tem so različno poveduje. Zdaj si v Srbiji stoji dvoje mišljenje nasproti. Kun stranka, ki Iii jo narodno imenovali, ni šo pozabila nesrečnega Koso-vega polja, kjer je bilo srbsko ime po Turkih poteptano. Druga stranka pa se boji izgubiti prijateljstvo г Mngjari. Srbska vlada so še ni popolnoma odločila. Kakor je pa videti po obnašanji novega srbskega vladnega lista „Jedinstvo*, upanje je, da so hode vlada k narodni stranki nagnila, kar mora vsak Jugoslovan lo žoleti.
- Zastran poljskih tirjatev je bito hojo ministersko posvetovanje, v kterem je prvosedoval cesar sani. Ker že poljski poslanci niso mogli nič zvedeti, kaj so je sklenilo, ugiblje so, da je sklep za Poljako neugoden.
V	Bukarestu so romanski radikale! napravili Bratianu na čast velik banket, pri kterem se jo mnogo govorilo zoper tlačenje llomanov nn Ogerskein. Tudi Romaucc iz Erdeljska je bil pričujoč in jo ognjeno govoril o zatiranji pod magjarskim gospodstvom vzdihajočih Romanov.
V	vzhodu so oborožuje vedno, Prebivalci črne goro, kterib vladika se zdaj v Petrogradu posvetuje, najraje bi prccoj udarili na Turke, ker so še zarad uravnave mejnikov med Ornogoro in Turčijo razdraženi. Turki tudi dobro sprevidijo, ter nameravajo ineje oh Črni gori s trdnjavami zavarovati. Te dni jo zarad početka tega dela prišel Bluein-paša v Sarajevo. V Bolgariji se snujejo uporna krdela in Romanijo gloda Turčija tudi z neziiupnimi očmi.
Kaj •/. grškim zazporom Turčija namerava pove „Oponion Nationale: „Turčija t>i rada krhe, ki jih je dobila na otoku Kreti, zbrusila iu v očeh svojih podložnih zopet dobila videz vojaško moči, ki jo skupaj drži. Ob enem želi osamelo Grčijo napasti in pobiti, da v prihodnjo no hi mogla vezati so s Črno goro, Srbijo in tlruzimi slovanskimi narodi. Če jej ho to izpod rok šlo, lotila se bo Turčija že prihodnjo leto Črne gore in protila Srbiji in Romuniji,
Tisoč Grkov, ki so do zdaj v Turčiji živeli, jo preselilo so v Grško.
Od ruske meje so piše, da Rusija v Podoliji iu Besarabiji zbira vojake, kteri so z vsemi za vojno potrebnimi pripomočki preskrbljeni iu dobro oboroženi.
S pismom 29. jan. je imenoval Nj. velif. cesar dvajeet novih do smrtnih udov gosposke državne zbornice, — Po nasvetu hrvaškega ministra Bedekuviča so imenovani za ininistorijalne svetovalce dr. Kmorih Šuluj, Ivan Car (dozdaj visi hilježnik varaždinskega kotara) in za iniuisterijalua tajnika Jurij Krestič in Daniel Stnnkovič.
V državnem zboru jo poslanec Groholski v imenu Poljakov stavil na ministerstvo interpelacijo, kedaj misli poljsko resolucijo zboru v ustavno
Razne stvari.
* (0 „Narodovi" tiskovni pravdi) pričakujemo še iz Celja obširnega popisa tožbe državnega pravdilika in zagovora vrednika „SI. N." A. Tomšiča. Razprava jc trpela od devetih do čez poldne. Vrednik je tirjal slovensko razpravo. Pa ker državni pravnik menda ni posebno izurjen v slovenskem jeziku, skleneuo je bito, da smo sicer vrednik slovenski zagovarjati se, tožnik in sodniki puk bodo obravnavali nemški. V tacih razmerah in ker obravnavanje predložiti. — Dr. Rosor jc predlagal naj se postavno prepove, I jc bil vrednik Л. Tomšič brez zagovornika, torej ni hotel, da hi njegov za-
pimo naj poprej v občo zadružno hišo. Prodno v njo pridemo, moramo skoz podstenje. Ker morebiti nektorim bralcem, posebno zapadnim Slovencem no bo poznano, kaj je podstenje, hočem to opisati, kolikor se s peresom opisati da. Laglje bi se za oči se ve dn, z malimi risi načrtati dalo, pa to za list, ki ni ilustriran ne gre. Tudi med Stirskimi Slovenci podstenje ni povsod pu-znano. Streha stoji za kake tri cepelišča čez hišo ven , ter jo zarad voce stalnosti s stopi podprta. Prostor, ki je med temi stopi iu pa hišno steno, se imenuje podstenje, Časih drži dolž cele hiše, časih je pa krajše. Podstenje je tedaj neki pokriti hodnik, djul hi, neki portikus pred hišo. Navadno je do oprsja z deskami zabit, više gori pa zmerom odprt. Jaz bi djal, da jo podtteiije specifično slovenski značaj v stavbi. I.e škoda, da ga naši stnv-bini mojstri celo zanemarjajo. Na Hrvaškem se še povsod najde, ua Stir-skem pa le še pri stare ji h hišah, pri novejih zidanih ga nikjer več ni. In vendar bi mogel razumen zidarski mojster kaj estetičnega in zraven tudi praktičnega i., njega narediti. Če jo Švicar znal iu vedel svoj narodni stavbeni zlog ostetično razviti, zakaj no hi tudi mi našega mogli. Ču morebiti še nobeden naših mojstrov ni o tem premišljeval, hočem zadovoljen hiti če беш s to opazko kterega ua raztnišljevanjo u tem predmetu podtek-nil, in tako ua narodni stavbeni zlog napotil. Co druga na podstenji ni, je gotovo sklednik z jedilnim orodjem, ali pa kakšna druga polica. Ne morem si kaj, da sklednika ne bi še posebno omenil, iu sicer ga zato šc posebej uapominjam, ker sem ga še pod vsakim podstenjem tako gotovo viseti videl, kakor je amen na konci očenaša gotov. I/, podstenja se pride še le v pravo vežo, ki je pa sploh Se mala, ker jo deloma podstenje nadomestuje, Zadružna soba jo lepo prostorna. Okolu iu okolo za stenami in okrog peči so hrastove klopi, navadno so v samo steno vtrjene. V starinskih hišah se malo stolov
obroči za kot priklene nn. Nemci na svojem narodu vso hvalijo, ali je hvalo vredno, uit pa ni. Tako so n. pr. s tem hvalijo, da no nekdaj njih očaki se radi po medvedovih kožah valjali, ter podpirajo si rdočelaso kuštravo glave z lakti iz dolgega časa zijale pasli. Na tcui vatlu hočem tudi jaz našemu narodu eno hvalo odmeriti, ter reči, da se rad na peči valja , posebno po zimi, kader se delo pretrga. Na topli peči ležati, pa skoz okno gledati, kako okolo božiča zunaj krivec s snežinkami kolo pleše, hogoie to ni nič merijo ugodno iu nič bulj slavno , nego so po medvedovem kožuhu valjati.
Naš narod si jo od nekdaj svoje hiše rajo iz lesa tesal, nego iz kamenja zidal, iu to ju tudi vzrok, da mi nimamo sknrnoheuib stavbenih ostankov iz naše stare dobe. Cehi svoje trdnjave so si stari Slovani, kakor nam zgedovinopisci poročajo, iz lesa stavili.
Kakor sem že omenil, stoje okrog dvorišča zadružne komore. Komora jo spalnica enega k zadrugi spadajočega zakonskega para. Ker so tedaj komore lo zgolj spalnice, zato sestoje onoetalno samo iz četirih sten, vsaka stena ima eno majhno okence, in pred vrati je mulo podstonjn, in kterega so tudi peč loži. Kaderkoli so zadruga za en novi zakonski par pomnoži, se mora nova komora postaviti. Komor je tedaj toliko pri zadrugi, kolikor jo zakonskih parov. Časih so držo druga druge, najraje se pa vendar lo vsaka zn sebe samostoječe postavi. Od dulfič bi človek mislil, da so beielnjnki. V enakih komorah je, kakor oča Homer pripoveduje, v Troji stanovalo Prijamovib petdeset zetov z njegovimi hčerami, in petdeset sneh z njegovimi sinovi. Če se ženska glava iz ene zadrugo v drugo zadrugo v z am o ž vdaje, dobi razen navadne „bale" šb kakšno kravico, druge dote na pr. v gotovini pa nikdar ne, naj jo zadruga še tako bogota. Na Hrvaškem
najde, ampak le klopi na iksnih nognh stoječe. Da je miza velika za veliko j tedaj na kmetih ni težko nevestice zbirnti, vse so si v tem onake, da nobena družino, tega mislim, ini ni treba äc posebe reči. Razen že omenjenih dvehjdote nima. Moško glavo so le redkokdaj iz domače zadrugo v druge ženijo.
oken ua cesto držečih, ima zadružna soba še eno, ali tudi dvojo oken, ki ua podetenjo iu na dvorišče gledata. Kader god pa sem jaz v kakšni zadružni sobi bil, zmerom sem občudoval ogromno-veliko peč. Ona je v resnici mali plati. Ko da bi bila veliki budodelnik, stoji z dvema, tremi železnimi
(.Dalje nasi.)