Štev. 49. (Tek. račun s pošto. C. C. con la Posta) V Trstu, petek 2. decembra 1927. - Leto V. Izhaja vsak petek dopoldne. Izdaja konaorcij Malega lista. Naslov : Mali list, Trieste, ca-sella oentro 87. — Ura<1: Via Imbriani 9-111. Odgovorni urednik : dr. L. It ti It C K. POSAMEZNA ŠTEV. 30 STOTINK. NAROČNINA za celo leto 10 L., pol leta FrL., četrt leta3 L. - IZVEN ITALIJE celo leto 24 L., pol leta 12 L., četrt leta 5 L. MALI TEDNIK ZA NOVICE IN POUK. ICENA OGLASOV m OBJAV 1 Cl' ‘ 3pcu 4 Tj. Pri b3S,e nri in Vratni 1 'rtta) ,uivO KNJIŽIC« ■ ■ . BO*/. “ LJUBLJANA v- ..JUk^aS Iiuiiiivini UliKAMI 50 st. beseda. Pri stalnem oglašanju primeren popust. Mali koledar. Petek, 2. decembra: Bibijana. — Sobota, 3.: Frančišek Ksaver; Lucij — Nedelja, 4.: druga adventna; Barbara; Peter Zlatorek. —- Ponedeljek, 5.: Saba (Sava); Krispin. — Torek, G.: Nikolaj (Miklavž). — Sreda, 7.: Ambrozij; Aga-ton. — Četrtek, 3.: brezmadežno spočetje J). M. — Petek 9.: Levkadija. — Sobota, 10.: Lavretanska M. b. MALE NOTICE. Mohorske knjige so prišle. Goriška Mohorjeva družba je začela razpošiljati knjige za leto 1927. Člani dobijo pet knjig: 1. Ol> srebrnem studencu, povest spisal Franc Jaklič. 2. Kako zdravimo živino, spisal dr. Anton Ravnik, živinozdravnik. 3. Za domačim ognjiščem, spisal Filip Terčelj. 4. Zgodbe sv. pisma stare zaveze. 5. Koledar za l. 1928. Razen tega dobijo udje molitvenik «Kam ereš» vezan, za 2 liri, molitvenik «Reši dušo» z velikimi črkami pa za 4.70 L. Knjige je družba že začela razpošiljati. „Tolminci“ g-redo! «Tolininci» so velik, krasen roman, ki ga je spisal naš rojak profesor dr. Ivan Pregelj. Izšel je ravnokar v Gorici. Obsega nad 400 strani. Stane, v knjigarnah 8 lir; člani Goriške Mohorjeve družbe ga pa dobijo pri poverjenikih za 5 lii;. Trgovcem. Ljudska pratika, ki se je med občinstvom v par letih že dobro udomačila, izide tudi za 1. 1928. Gg. trgovci, ki jo žele razprodajati, naj nemudoma pošljejo svoje naročilo na upravo Malega lista, da bomo mogli takoj pratiko odposlati, ko pride iz tiskarne. Pogoji prodaje so isti kot lani. Sovjetska diplomacija. Poslanik Rusije v Rimu, Kamenev, je bil odpoklican, ker je pristaš Trockega. Na njegovo mesto je imenovan Tomo-njakov. Kako delajo. Zadrye čase začeli so v Jugoslaviji nagajati italijanskim časopisom. Pakete listov, ki prispejo s pošto čez mejo, agenti poberejo brez postavne zaplembe in brez določenega reda. Enkrat poberejo, drugikrat puste naprej. Tako se pritožuje «Piccolo», ki meni, da to delajo zato, da ne bi branje italijanskih listov jugo-vanskemu ljudstvu oči odprlo, da ne bi spoznalo, kako slaba je politika prijateljstva s Francijo. Visoko odlikovanje. Predsednik francoske republike je odlikoval jugoslovanskega ministra Marinkoviča z velikim križcem častne legije. Tudi nekateri drugi jugoslovanski diplomatje so bili istočasno odlikovani ob priliki podpisa zvezne pogodbe med Francijo in Jugoslavijo. Poslanik Spa-lajkovič je oficir častne legije. Tudi Jugoslavija je odlikovala nekatere francoske diplomate. Komltašl obstrelili odposlanca Drufitva narodov. Društvo narodov je poslalo na bolgar-skogrško mejo svojega odposlanca v osebi švedskega polkovnika Lidla. Preiskati je imel dogodke na meji t. j. vpade ko-mitašev. Toda komitaši so tudi njega napadli in obstrelili, tako da je komaj ostal žiV. Nov župan v Ljubljani. Za župana v Ljubljani je bil izvoljen dr. Dipko Puc, rojak s Primorskega. Saijiwoi med tatovi. Spomini londonskega teijnega policista. Londonski tajni policist piše v velikem angleškem listu spomine iz svoje dolge službene prakse. Nesramni, a tudi polni humorja so bili vlomilci, ki so pokradli celo vrsto poročnih daril ter na vozu odpeljali vso (ibalo» in sicer v središču Londona. Naslednji dan so nevesti vrnili album za pesmi, ki je bil deloma že popisan. Na prvo prazno stran je tat napisal tole voščilo: «Želim Vam, da bi imeli v bodoče več sreče, kot pa ste je imeli doslej ». Neki vlomilec je med drugim nevede ukradel tudi zvezek čekov. Kakor znano nima ček prav nobene vrednosti, dokler ne nosi podpisa lastnika bančnega računa. Okradeni lastnik je prejel dan po vlomu zvezek vrnjen in posamezni čeki so bili izpolnjeni takole: 1000 funtov za dobrodelni zavod vlomilcev; 1000 funtov za penzijonat vlomilcev; za obsojene vlomilce v zaporih 100 funtov kot priboljšek; 500 funtov za popravljanje in obnovo vlomilskega orodja; 10.000 funtov za dom umobolnih policistov. V prejšnjih časih se je mnogokrat pripetilo, da so vlomilci prišli v spalnice ter tam spečim možem pobrali obleko v upanju, da bodo v žepih našli denar, ali druge vrednosti. Ko se je nekaj sličnega pripetilo nekemu londonskemu meščanu, gotovo ni mislil, da bo svoj suknjič še kdaj videl. A glej, v dveh dneh ga je do- bil po pošti, seveda brez vplačane poštnine, v zavoju pa je bil ukradeni suknjič brez žepov. Na suknjiču je. bil pritrjen listek z napisom tičema so vam žepi». Ta je imel namreč navado, da je vse pospravil iz žepov, kadar je legel spat in tat je jezen, ker ni nič dobil, potrgal žepe in suknjič vrnit. Neki vlomilec je med drugimi stvarmi ukradel tudi dnevnik, a ga v par dneh vrnil. Napisal je: Sreda. Sel v posteljo ob 11. Spal kot prešič in smrčal kot pujsk. Četrtek. Se prebudil ob navadnem časa. Budilke nisem slišal. Pri pregledu našel, da je že ušlar. Tudi denarnica, žepna ura, prstani in obleka je «šla». Gotovo so bili vlomilci tu. Petek. Dnevnik dobil, drugih stvari najbrže ne bom več videl. I)va vlomilca sta po storjenem «delu» šla v kuhinjo ter se tam dobro imela pri šampanjcu in dobrih jedilih. Naslednji dan pa sta vrnila izvijač za odmaševanje s pripombo, da naj gospod oprosti, ker sta ga pomoloma vzela seboj. Pokradla sla pa drugih stvari v vrednosti 500 funtov. Neki vlomilec je potem, ko je izvršil veliko tatvino, bral v časopisu, da je bila okradena vdova, ki je v enem tednu zgubila moža in dva otroka. Ta vest ga je tako ganila, da je vse prinesel nazaj, na zavoj, v kateren so bile dragocenosti, je pa napisal uObžalujemn. m jU MIHEC UH JAKEC Nova vlada v Belgiji. Socialisti v Belgiji so zahtevali skrajšano vojaško službo, dasi že tako znaša eno samo leto. Generalni štab je bil na-dal.jnemu krajšanju nasproten. Ker socialisti niso odlegli, je vlada odstopila. Nova vlada se je sestavila brez socialistov. Zima in zverjad. V okolici Maribora je neki Perko ustrelil divjega prašiča, težkega poldrugi stot. Na jesen je le vrste zverina kmetom veliko škode napravljala. Iz Hercegovine pa javljajo o volkovih. V nekem selu so volkovi vdrli v vas in raztrgali 32 glav goveje živine. Drugod je*volk napadel ovce na paši. Pastir je šel pogumno branit, pa je zver planila nanj in ga po hudem boju usmrtila. Nedovoljena podjetnost. V Poli so odkrili tajno fabriko tobaka. Čuvaj poljedelskega vrta, Dellabernardi-na, je gojil na vrtu precejšnje število tobačnih sadik. Kupoval pa je listje tudi od kmetov, ki so se s pridelovanjem pečali. V svojem stanovanju je Dellaber-nardina obdelaval tobak čisto po predpisih, ga rezal in deval v zavitke, katere je prodajal. Policija je našla pri njem za kakega pol stota pripravljenega tobaka. To so mu pobrali in ga zaprli. Pri neki Mariji Barbieri v Balah so našli potem še pol stota tobakovega listja; tudi to osebo so gnali v zapor, tobak pa zaplenili. Smola na debelo. Po nalogu okrajnega glavarstva so pri Omišu v Dalmaciji napravili lov na volkove, ki so zadnji čas povzročili kmetom obilo škode. Lova se je udeležilo 1000 poganjačev, 35 lovcev in več logarjev. Lov so priredili v dolžini 4 km in širini 3 in pol km, vendar niso ubili nobenega volka, t Železnica v Bakar. Bakar je obmorsko mesto nedaleč od Sušaka. Železnica pa vozi le visoko zgoraj po robu in tako pristanišče Bakar nima prave železniške zveze zlasti za tovorni promet. Zdaj so začeli graditi progo do morja k pristanišču. Iznajdba. Mlad španski jezuit, pater Almeida, je znašel nov električni akumulator. Prednost novega akumulatorja je v tem, da je razmeroma veliko lažji. S te vrste akumulatorji bo mogoče goniti vlake, tako da odpade potreba žične napeljave pri električnih vlakih. Iznajdbo so preskušali Angleži, ki jo bodo tudi prvi izrabili. Pri nogometu še Dunajčan podivja. Dne 13. novembra se je vršila zaključna nogometna tekma med dunajskim Rapidom in praško Sparto za srednje-evropski pokal. Igri je prisostvovalo nad 40 tisoč ljudi. Igrači so se zavedali odločilne tekme in so tako Čehi kakor Dunajčani igrali skrajno sirovo. Enemu igraču so baje celo zlomili nogo. Obsodbe vredno pa je vedenje občinstva, ki je po tekmi udrlo na igrišče, ozmerjalo češke igralce, ko jim je bil poklonjen pokal, in jih dejansko napadlo, ko so zapuščali igrišče. Kamenje je deževalo na Sparto, o kateri sicer vsi dunajski listi pišejo, da je igrala precej ostro, da pa si je pokal zasluženo priborila. Težak kamen je* zadel kapetana Kado v sence in ga ranil, da je krvavel. Ko so se češki igralci umaknili v kabine, je pobesnela publika razbila vsa okna in, še pozneje, ko so se igralci odpeljali z avtomobili, je deževalo kamenje na nje. Dunajski češki list pravi o tem, da se kaj tako gnusno odpornega na svetu ne najde zlahka. Niti ljudožrci v najtemnejši Afriki se ne morejo obnašati bolj prostaško kakor se je obnašalo dunajsko občinstvo ta dan. Dunajčani so bili doslej na glasu vljudnih in prijaznih ljudi, ki vedo, kako se je treba obnašati napram tujcem. V 100.000 dnevih daljši dnevi. Ameriški profesor Browne je izračunil, da postaja dan vedno daljši. V desetih letih se podaljša dan za desetinko sekunde, v 100.000 letih za eno sekundo. V geološki zgodovini zemlje so to seveda veliki zneski. Profesor Rro\vne pravi, da je to odkritje med največjimi v zgodovini matematične astronomije. MIHEC : Že tešlco čakamo na ljudsko pratiko JAKEC: Je vse napravljeno in jo že tiskajo. ZANIMIVOSTI. Suša v južni Afriki. Med najstrašnejšimi nesrečami, ki neredko obiščejo južne afriške kraje, je suša. Letos je uničila veliko tamošnjo deželo Kap. Računajo, da je poginilo vsled suše okrog tri milijone glav govedi. Nad 1)000 doslej premožnih poljedelcev je obubožalo. Brez vere ne gre. V šestih letih francoske revolucije so napravili 15 tisoč 479 zakonov, naredb, odredb, zapovedi in prepovedi. A vse ni nič pomagalo. Voditelj revolucije, zloglasni Robespievre, je sam priznal: «Brez vere ne gre!» — In znani sovražnik Cerkve in Kristusa, Voltaire, ni hotel nobenega uslužbenca, ki ni bil veren. Bal se je namreč, da bi ga, ker brez vere, ne umoril. Jeklene hiše. Nemške jeklarne bodo pričele z izdelovanjem jeklenih hiš. Izgotavljale bodo zaenkrat tri vrste hiš: hiše s tremi sobami, hiše s štirimi sobami in hiše s petimi sobami. Prva vrsta bo stala (iOOO mark, druga 8000, tretja pa 10.000 mark. Nevarne gosenice. Iz Jugoslavije se poroča o nevarnih gosenicah, ki delajo na hrastih silno veliko škode. Znano je, da naši mizarji dobivajo za fino pohištvo hrastovo lesovino iz Slavonije: za cerkveno opravo, sLole, oltarje je to najlepši in najboljši les. Zdaj se poroča, da bode morebiti vsa Posavina, pokrajina vzhodno od Zagreba na obeh bregovih Save, izgubila svoje hrastove gozde. V te gozde se je namreč kakih 30 let sem začel naseljevati neki nevarni metulj (Sclnvammspinner). Sicer se škodljivi metulji ponoči lahko uničujejo z ognjem, v katerega plamen lete, a pri tem metulju se je dognalo, da leti proti plamenu samo samec, samica pa ne; le la ostane na svojem mestu in nanaša svoja neštevilna jajca naprej. Ko torej ogenj ni pomagal, so začeli debla krtačiti s krtačami iz žice, mazali so debla s katranom, kar je seve za ves gozd zelo drago in mudnoi delo. Sicer ptice: škorci, senice, šoge in kavke to goseničjo zalego pridno pobirajo, a le dotlej, da so site, gosenic je pa preveč, in ptic premalo. V okrajih Leskovac, Gravovac in Ka-rakuzi se je menda L 1925—1926 uničilo 1225 kg goseničjih jajec, a še je ostalo toliko gosenic, da so hrastje v obsegu 3500 oralov popolnoma oglodale. Ko te gosenice gredo čez polja ali travnike seve tudi vse pojedo. Mesto Brod je moralo že 1. 1911 posekati 52.000 hrastov, ki so se bili posušili, ker so jih gosenice tako hudo objedle. Drugod je bilo 1. 1924 1800 oral popolnoma oglodanih hrastovih gozdov. Uničilo se je na ta način menda že 1,75 milijonov kubičnih metrov hrastovine. Kako je i Albanija in Italija. Koj po izvršenem podpisu zvezne pogodbe med Jugoslavijo in Francijo, prišla je novica, da sta 22,. novembra v Tirani podpisali daljnosežno prijateljsko in brambeno pogodbo Italija in Albanija. Za Italijo je podpisal poslanik v Tirani, Ugo Sola, za Albanijo pa ministrski predsednik lliaš beg Vrioni. Tukaj podamo bistvene točke pogodbenega besedila: «Italija in Albanija, ki želita znova podčrtati in okrepiti zveze solidarnosti, ki srečno obstojajo med obema državama, ter posvetiti vse svoje sile, da odstranita vse povode, ki bi utegnili kaliti mir, obstoječ med njima in drugimi državami, ki priznavata dobrine učinka tesnega sodelovanja med obema državama in znova potrjujeta, da so interesi in varnost ene držaje tesno spojeni z interesi in varnostjo druge države: sta se odločili skleniti predstoječo pogodbo o brambeni z.vezi, katere edini namen je ustaliti naravne . odnošaje, ki srečno vladajo med njima, in zagotoviti si politiko mirnega razvoja. Čl. 1. Vse pogodbe, ki so bile sklenjene po pripuščenju Albanije v Družbo narodov, ostanejo točno in zvesto v veljavi v tistih mejah, kakor jih predvideva njihovo besedilo, tako da bo vladalo med obema narodoma in obema vladama iskreno in popolno prijateljstvo, da si bosta nudili medsebojno pomoč v tem zmislu, da bo vsaka izmed obeh uglednih strank podpirala interese in koristi druge stranke z isto vnemo kakor običajno podpira svoje lastne. Čl. 2. Med Italijo in Albanijo bo obstojala nespremenljiva obrambna zveza za dobo 20 let. Obe stranki bosta posvetili vso svojo pažnjo in vsa svoja sredstva za jamstvo varnosti obeh držav in za medsebojno obrambo proti vsakemu zunanjemu napadu. čl. 3. Vsled obvez, prevzetih v prejšnjih členih, bosta obe pogodbeni stranki postopali sporazumno za vzdrževanje miru in počitka. V slučaju, da bi eni izmed obeh grozila vojna, katera ni bila od nje povzročena, bo druga stranka uporabila vsa izdatna sredstva v svrho, da se ne le odvrnejo sovražnosti, ampak tudi zajamči pravično zadoščenje ogroženi stranki. čl. 4. Če ostanejo vsi poskusi za mirno spravo neuspešni, tedaj se vsaka izmed uglednih strank obvezuje deliti usodo druge stranke s tem, da postavi na razpolago svoje zaveznice vsa vojaška, finančna in ostala sredstva, s katerimi razpolaga, in ki so koristna za odstranitev konflikta, kadar zahteva ogrožena stranka podobno pomoč. ________________PODLISTEK.___________ Kako je Smrekar deklo vdinjal, pa ženo dobil. (Priredil Svitoslav) Smrekar iz Zlatega polja jih je imel že nad trideset. Njegovo posestvo je bilo največje; kakšnjih 50 oralov njiv in travnikov in potem pa še čez 30 oralov dobro zaraščenih gozdov in še nekaj — precejšen kupec bankovcev. Kaj ne, lahko je včasih malo bolj trdno stopil! Manjkalo mu je le nekaj, zdelo se vam gotovo ne bo čudno, saj manjka vsakemu kmetiču, ki ima obširno posestvo; namreč delavcev je imel vedno premalo, pa «boljše polovice«, Smrekarice še ni poznal. Ko mu je umrl oče, se je prav po gorenjsko napucal in potrkal pri Bogataju. A smola je smola. Smrekar je dobil ((košarico»T To je prišlo navihancem prav; s slamnatimi venci so lepo okrasili in prepletli vso košaro, na vrhu na pripeli listek s sledečo pesmico: Smrekar iz Zlat’ ga polja se ženit je šel, n n košek dobil 'f; po poti, ko spet se je vračal domov, denarce zapil je. 3 politiko. čl. 5. V vseh slučajih, ki so predvidevani v členu 4., se obvezujeta obe pogodbeni stranki, da ne bosta brez medsebojnega sporazuma niti zaključili niti pričeli pogajanja za mir, premirje ali odmor. Čl. 6. Ta pogodba je bila podpisana v štirih izvirnikih, od katerih sta dva sestavljena v italijanskem, dva pa v albanskem jeziku. Čl. 7. Ta pogodba bo registrirana pri Družbi narodov. O Besedilu pogodbe je dodano še posebno pismo, ki sta ga pisala oba prva podpisnika drug drugemu kot v zagotovilo in boljše umevanje pogodbenih določb. Pismo se glasi tako: Če bi ostali vsi poskusi za odvrnitev grožnje proti eni izmed zaveznih držav s strani tretjih držav potom mirnih sredstev neuspešni in bi bila ta, ne da bi izzivala, napadena, ter bi potemtakem postala potrebna prošnja za vojaško pomoč zaveznice v obrambo napadene stranke, tedaj bo prevzel vojaško povelj-ništvo nad zveznimi močmi v Albaniji najvišji poveljnik albanskih sil, v Italiji pa najvišji poveljnik italijanskih sil. Ob podpisu miru bodo morale zvezne sile, ki so prihitele na pomoč drugi državi, povrniti se v domovino z lastnimi sredstvi in v roku, ki jim bo določen od najvišjega poveljnika, pod katerega povelj-ništvom so služile na zavezniškem ozemlju. Obe pismi tvorita sestaven del ita-lijansko-albanslce zveznoobrambne pogodbe ter bosta ratificirani in potem registrirani skupno s pogodbo. Rumunske zmede. Nova zmešnjava je nastala v Rumuniji s smrtjo Jonela (Ivana) Bratiana, vsemogočnega ministrskega predsednika. Bra-tianu je sicer bolehal že dalj časa, vendar je vršil svoje posle in nikdo ni pričakoval, da bo umrl. Kar nenadno se mu je poslabšalo, imel je angino v sapniku. Zdravniki so ga operirali, toda zaman. Dne 24. novembra je šel pred sodnji stol božji dajat račun o svojem hiševanju. Bratianu je bil v Rumuniji kakor pokojni Pašič v Srbiji. S previdno in krepko roko je vodil državo skozi viharne čase. Tekom svetovne vojne so Nemci zasedli deželo, h koncu pa je Bumunija pridobila razmeroma velikansko ozemlje: na Ogrskem vso Erdeljsko, ob Donavi Do-brudžo, na ruski meji Besarabijo. V notranji politiki so nastale težave zlasti z dogodki v kraljevi družini, o katerih smo nedavno pisali. Bratianu je znal vkljub vsem neprilikam držati vajeti v rokah in strahovati opozicijo. V zunanji poli- Smrekar iz Z!at’ga polja, to čeden je fant pa silno bogat je; ugriznil v ženitno bi jabolko rad, prekisel ta sad je. Smrekar pa je trdno sklenil ostati vse dni (dedig pa frej». če so se pa prikradle v njegovo glavo misli, da bi bil čas za ženitev, takoj mu jih je pregnal saj za pol leta spomin na ozaljšano košarico. In vendar je marsikatera dekle na skrivnem želela postati Smrekarica, saj je bil ta mlad, bogat in zal, pameten in pošten, delaven in varčen, pa vendar ne skopuh. In če je Smrekar kedaj obiskal kakega soseda, takrat je pač marsikatero srce hitreje utripalo, češ, morda ima govoriti z očetom «kakšno» besedo. A France je vedno govoril le o kmetijstvu, o živinoreji, o lesni kupčiji, malo pojamral, da je pšenica pod vsako ceno, ker njega več stane, ko so posli tako dragi. Da. posli, s temi je imel vsako leto največje križe. Do svetega .Turja se ni veliko menil, potem so pa bili ze vsi oddani. Tako je moral prebiti leto s tremi deklami, ko bi jih moral imeti vsaj pet, in dvema hlapcema, ko je vendar za pet možkih dovolj dela pri hiši. Delali in potili so se torej sami in ob koncu leta je nesel tiki se je naslanjal na francosko skupino in držal za Malo antanto. V zunanjem svetu je njegova nenadna smrt vzbudila skrb, da ne bi se zdaj, ko njega ni več, politika Rumunije obrnila proč od Francije in Male antante. .V prvem trenotku po smrti Ivana Bratiana je zgrabil za vladne vajeti njegov brat \mtila. Seveda je v parlamentu opozicija temu nasprotna, vendar utegne Vin tila Bratianu vsaj za nekaj časa ostati na krmilu. Govorilo se je tudi o povratku princa Karla v Rumunijo, a za enkrat se to še ni zgodilo. Razmere na Češkem. V češkem državnem življenju je prišlo zadnje čase do važnih izprememb, o katerih velja naše bralce poučiti. Minister Beneš. Zunanji minister Beneš bo kmalu zapustil svoje mesto in prevzel zopet vodstvo svoje stranke. Beneš je že med vojno v tujini deloval za češko samostojnost. Pridobil si je veliko znanstva v najvičjih političnih krogih Evrope. Dokazal je pa tudi velike naravne zmožnosti za vodstvo državne politike. Tako je bil on poleg Masaryka najvplivnejši češki državnik. Masarvk in Beneš sta tudi velika osebna prijatelja in imata domalega slično naziranje o kulturnih, socialnih in političnih zadevah. Ko je bil Masaryk izvoljen za predsednika republike, je postal Beneš zunanji minister. To mesto je obdržal v vsaki vladi. Seveda je tudi njegova «Narodno-socialistična» stranka imela vedno ozir do njega, da ni vladi delala sitnosti. To lepo družinsko razmerje se je zadnje čase omajalo. Proti sedanji vladi so češki socialisti in komunisti v najstrožji opoziciji. Znano pa je, da opozi-cionalne stranke vselej lažje agitirajo med ljudstvom, nego vladne. Opozicio-nalci lahko zabavljajo do mile volje na vlado, davke, vojsko. S tem si pridobivajo pristašev za prve prihodnje volitve. Komunisti so znali svoje opozicionalno vreščanje vselej izrabiti proti narodnim socialistom. Zato si je ta stranka tudi zaželela svobode, da bi lahko vsaj nekaj časa mrcvarila vlado po shodih in utrdila svoje stališče med volilstvom. Tako se je zgodilo, da je «Narodno-socialna« stranka stopila v opozicijo, njen najodličnejši mož, Beneš, pa je ostal član vlade, lo pot ga je še obdržal Masaryk s svojim velikim osebnim vplivom, a dolgo to ne bo več trajalo. Beneš se boji, da če ostane trdovratno pri vladi, izgubi moč v svoji stranki; stranka bi ga lahko še izključila kot nepokornega člana; tako bi za prihodnje volitve ne imel več upanja, da ga kdo vzame pod streho; znašel bi se na cesti kot navaden zasebnik. Da se mu ne pripeti kaj takega, Smrekar precej bankovcev v hranilnico, in prinesel vsakemu poslu dobro novoletno darilo. Zato so ga pa posli tudi radi imeli in le redkokdaj se je kdo postavil po robu. In kadar ga je kdo zapustil, takrat je bil Smrekar zmeraj v nemali zadregi. Bilo je v nedeljo, sredi predpusta. Po pridigi so dejali gospod župnik: ((Osebe, ki so se oglasile, da žele prejeti zakrament sv. zakona, so sladeče:....» Kot tretjo nevesto so oklicali Smekarjevo veliko deklo in gospodinjo. Malo je manjkalo, da Smrekarju ni postalo slabo, ker o tem še sanjal ni. ((Najboljšega posla zgubim. Kje dobim sedaj gospodinjo? Kaj, ali bi se ne dal morda iztakniti kakšen zakonski zadržek?« Vse te in podobne misli so se podile Smrekarju po glavi. Nobena «žavba» ni pomagala. Žalostno je gledal Smrekar, ko so mu odpeljali najboljšega posla. Kmalu se je pokazalo, kako dobra gospodinja je bila Micka. Snažnost in red, čistost in točnost je izginila iz hiše, nobena stvar ni bila na svojem mestu; kosilo, večerja nikdar o pravem času. Posli so pričeli godrnjati; a najbolj je bolel ta nered Smrekarja samega. Tuhtal in tuhtal, je kje bi se do- mu kaže stopili začasno spet na vodstvo stranke. Tako je torej prišlo, da bo prej ali slej češko-slovaška republika prvikrat v življenju menjala zunanjega ministra. Kramarž. Kramar je bil nekoč v avstrijskih časih zelo veljaven politik, voditelj Čehov. V novi republiki je njegova stranka močno opešala in Kramar je prišel v pozabljenje. On je imel nekoč velika posestva na Krimu, katera so boljševiki zaplenili. To ga je nagibalo, da je hotel češko politiko obračati na sovražnost proti bolj-ševikom. Češki državi pa to ni kazalo. Kramar se je začel bratiti z generalom Gajdo in delati vladi preglavice z oznanjevanjem fašizma. Pa za fašizem na češkem ni pravih tal. Vlada je znala Gajdo ukrotiti, Kramarža pa je pridobila na svojo stran, da je spremenil vso dosedanjo politiko in se pridružil vladnemu taboru. Slovaki. Kramarž je storil vladi veliko uslugo, ko je privabil Hlinkovo slovaško ljudsko stranko v vladni tabor. Slovaki so bili ves čas v najhujši opoziciji proti vsem vladani, ker niso hotele nič slišati o slovaški avtonomiji. Letos je na obeh straneh napetost odnehala in Hlinkova stranka je dobila delež pri vladi. S tem seveda niso zadovoljni vsi Slovaki. Nekateri bi hoteli še nadalje zabavljati. Poslanca Juriga in Tomanek sta zapustila Hlinko in začela proti njemu izdajati nov opozicionalen časopis. Tako je nastala resna nevarnost, da se Hlinkova stranka razcepi in izgubi dosedanjo udarno silo. Švehla. Mož, ki je razvoj češke nostranje politike napeljal v te tokove, je ministrski predsednik Švehla. On je načelnik najmočnejše stranke, agrarne ali kmečke, ki nosi tudi naslov ((republikanske«. Pokazal je veliko spretnost v politični in parlamentarni taktiki. On zna vse stranke izrabljati in drugo pfoti drugi pošiljati v ogenj, 'sam pa skrbi, da se krepi njegova stranka. On ima svoj delež pri Beneševem odstopu, pri Kramarževem preobratu in pri slovaškem prelomu. Qn je res ministrski predsednik ne le po milosti strank, ampak tudi po svoji odlični sposobnosti za tako težavno mesto. Ko Masaryka ne bo več, bo po vsi priliki švehla zasedel mesto predsednika republike. Po čem je lira ? Dne 30. novembra sl dal ali dobil: Za 100 dinarjev 32.35 L « 100 čeških kron 54.45 » » 100 franc, frankov 72.35 » » 100 švivarskih fr. 354.— » « 100 nemških mark 439 » 100 avstr, šilingov 259.— » » 1 dolar 18.36 D >■ 1 angleški funt 18.36 » bila kakšna dekla, ki bi bila dobra gospodinja. . Smrekar je šel k Brezarju. Prijazno, so ga sprejeli. «No, kaj dobrega boš pa povedal, France?« ga je vprašal Brezar. »Eno besedo bi rad z vami govoril«, je odgovoril mirno Smrekar. Takoj je zapustila Brezarica in dekleta sobo. Smrekar je malo čudno pogledal za njimi. «Brezar veste, gospodinja se nu je omožila in brez gospodinje ne morem biti. To je križ s temi posli, kmalu bodo redkejši kakor cekini, saj moiam že sedaj skoro ves svet prekucniti, predno dobim enega, ki mi bode všeč. Mislil sem, pri Brezarju imajo štiri dekleta, povprašaj tam«. Strašno prijazno mu odgovori Brezar: ((Pravzaprav potrebujem dekleta sam doma. Veš, da bi prašal kakšen drugi n. pr. tam-le Leskovarjev, to bi mu pokazal vrata; a tebi jo pa že dam, saj bo to nam v čast, v veliko čast«. «žal vam ne bode, boste videli, da ne. Dekletu bom dal vse, kar ji bo treba in na par goldinarjev po vrhu tudi ne bom gledal«. “Tega, France, ne bo treba — dela in Kaj nam z dežele pišejo HARIJE. Z ozirom na dopis iz Harij priobčen v »Malem listu« dne 28. oktobra, štev 44., prosimo, da priobčite sledeče vrstice: V imenovanem članku se naniigava, da se je ropa na škodo Žnidarja in Zaličnega udeležil domači fant, čigar oče je vsled tega dejanja prišel ob pamet. To ne odgovarja resnici. Imenovani oče je res bolan, toda njegova bolezen ne izvira iz sinovega greha pač pa je že več mesecev .stara. Njegov sin je bil res vsled sumnje zaprt, a kmalu potem oproščen, ker se je izkazala njegova nedolžnost. Glede tatvine šestih kokoši, čes da so 1-1 i : i>wl I I \r MICI 'T v daljno Ameriko? Saj se dobi tudi v bližini zemlja za obdelovanje, kjer bi bili bolj med svojimi, kakor tani na tujem. Vina se je pridelalo v Šempasu približno na polovico lanske množine. Pa letošnje .je bolj okusno in kar še več velja: zelo močno, precej močnejše od prejšnjih let. Cena gre od 180-220 L za hi. Imamo še precej dobre kapljice, kupci le pridite ponjo. Naša farna cerkev je v notranjosti dobila novo lice. Okusno jo je preslikal g. Seljak iz Hudejužne. Zgodnji sneg je zapadel po naših gorah o Sv. Martinu, na prišlo .ie spet gorko v našo prijazno občino Budanje in pogledaš spotoma našo lepo cerkev, obstaneš začuden: pred cerkvijo vidiš gručo fantov med sv. mašo stati, med njimi tudi pobaline od IG ali 17 let. Sam ne veš presoditi; ali so kristijani ali niso. G. župnik jih večkrat opominja, naj gredo noter, pa nočejo slišati. LOKEV. Neka oseba ima v najemu napravo cestnega gramoza. Cestna uprava plačuje za kubični meter gramoza 25 lir, najemnik pa plačuje delavcem samo po 15 lir. Ali ne bi bilo boljo, da bi delavci sami dobiii tistih 25 lir, ki so trdo zaslužene? Kaj morajo bili povsod mastni vmesni zaslužki? V tem slučaju dobi posredovalec med cestno upravo in delavcem 40% tega, kar uprava izda za gramoz, delavec, III * •------ r^vv...v I fantov, gospodinja in njena hčerka — kakor trdi pisec imenovenega članka — je pal sum na pošteno družino, ki ni v nobenem stiku s kurjimi uzmoviči. Želeti !>i bilo. da se dopisnik v drugič bolje niformira, in <*a imenuje imenoma krivce. Res, da je tudi pri nas ljulka med pšenico, kakor je več ali manj povsod, da bi se pa radi par izjem smatrala vsa vas za tolovajsko gnezdo, kakor jo je naslikal dopisnik v Malem listu, pa vendar ne gre. Blagovolite gospod urednik priobčiti' te vrstice v Vaš list, da se naša vas pred svetom opere sramote in, da se je ne bodo bali tujci. H arijci. O. ur. Nimamo nič proti vsebini zgornjega popravka, vendar mu jemlje teh-lovilost dejstvo, da se pisec oz. njegov informator ni podpisal. Mi hočemo v vsakem slučaju vedeti, kdo nam piše, naj bo že to prvi dopis, ali odgovor nanj. Iz BREGA. V nedeljo 20. nov. je sklicala Kmetijska zadruga redni občni zbor v gostilno pri žerjavu. Članov šteje zadruga okoli 100 in precejšno število se jih je udeležilo zbora, tako da je bila dvorana nabito polna. Reda g. predsednik pri vsi dobri volji ni mogel napraviti pri zborovanju. Pregledovalci so očitali blagajniku. da je zaračunaval škropilnice dražje, kakor jih je kupil. On trdi, da to ni res in da bo pregledovalce tožil. Zdi se, da .ie njihovo nasprotvo proti blagajniku bolj osebnega značaja. Opravičeno bi vprašali, kje je bil predsednik in drugi odborniki, da bi pustili blagajnika delati po sv^ji glavi. Slednjič pripomnimo Se to, da bi po našem mnenju zadruga lahko veliko koristila kmetovalcem, a morala bi imeti strokovnjaka, ki bi jo povzdignil. O. ur. Po našem prepričanju bo le ško-