ŽIVLJENJE IN DELO
Pogovor z Markom Kocijanom, predsednikom obc. sindikalnega sveta
Saanoupravni sporasum o popojih ze isaposdovanje in o mintmalniih standardih 2a ttvljenjske In kultume raz. mere pri aapostovanju dalav-eev na obmoflju Ijubljanskih obcin, ki je bdH v jBvrni raz-pravi do toonoa >enuarja, Je dototl ltoncno podobo. O jaw-ni razpravi in nadaiynjih na-V)Rah pri sprejemanju In uresnricev&nju tega pomemb. nega diokumenta srno se po-govarjaii t Markora Kocatfa-nom, predsedntteom obfiin. akaea sveta Zveae sindlkabyv BeMsmd.
»SindUcati menimo, da Je potrebno Temu seanoupravne. nw sporaaaimu dau v nafii politiend afetivnosti tereden poudarek. Predstavltfa namrec hfmfiaretno obliko samouprav-nega sporazumevRn'a o po pDjnh, t kat«rih naS delavec Afari in delfl.n
Kakfifn jr oanovnl c*U tega dofaumenta?
»2e prvif 61«n nam pave, da
so amotmejse zaposlovanje, vdsja prodiflctivnost dela, boiljsi zdvljenj'siki pogojii ter socialna varnost delavcev in obcanov osnovni smotri tega samouprawiega sparazuraa. E&ya osnovnih ciljev je tudl zagotavljanje in oblikovanije k&drovske pokttfce z reaultata gospodarjenja, njeno vQdjuoe-vanje v investictJske progm. me ter usmerjawje struktu-ralnih sprememb glede na racvoj gospociarskoga in druibenega dela ter sooialne varnosti delavca.«
Kako U dokutnent obvezu-Je organizacije zdruSenega dels oziroma podplsnlke teg* samoupravnega sporazuma?
Oi-ganizacije adsruzenega dela oziroma podpisniki bodo morali zagotovdtd pogoje za usmerjeno taposSavanje in ifflVbrazevanje ter druge mi-nimafrie standard** aa £iv-Ijenjske in kultume razme-re delavcev. Naloga sindika-ta je, da se aavzaime za spre-
jem tega pomarabnega doku-meota v organiaaci|Jah zdru-zenega deia. Sindikati smo se posebno zainteresirani za uresnicevantje tega sporazu. raa, saj ze nekaj let traja Wtka za zagotovitev minimal-niii standardov in zrvljenjsJtih in kultumih raaaner delav. cev. Sporafium dolofia, nt primesr, pogtuje, ki aagotav-ljaiJo reSevanje staruxvanj-skega vpi-^mja delavcev v skladu z razmerami na ob. mo6Ju oibetri rrwsta LJifelje-ne. Opredeljeni so tudi po-goji, ki zagotavlijajo prehra-no delavcem, pogoiM, kit orao-go6ajo vkljueevanje delavcet v kultume in druge aktl-vno-sti ter uptwabo uslug vz©oj-nov&rstvenih. vzgojnoiaoibra-zevalnih, admvstvenih in dru-gih   orgatiizacij.
Kako in kdaj se bodo ti minimalni standard! uve)J«-vili?
»O tern govoou 36. 61en, k3 pravi, da se glede na obstctje-Ce stanje v I^jubljanii vsem delavcem zagotowi minimaine staiKxvanjske pogoje najfcas-neje do kanca 1978 leta, ob-rok hrane med delom takoj, oirganizimnje celodnevne pre-brane delavcev, lei iive v po. gojah tninimalnih stanovano-sklh suwd&rdov, najkaeneje do konca 197a ifd.«
KakSna jr naloga osnovnih organizacij sindikata pri tern samoupravneni   sporazumu?
HTrenulno osnovne organi-atcije smdiikata vodtijo pola-Uftno aikciijo za sprejem tega dofcumenta. O tern smo se pogovorili ze na aktlvih pred-sedniikov osnovnih arganiza-cij sindikata. Osnovne arga-niaacy© inorajo do 38. aprilo zakljuSiti razprave o tern sporazumu, ki ga bodo potem sprejeli zbori delavoev in hkratj isvolUd podpisnika Podpis samoupravnegQ spo-razuina   bo   22. aprila 1977,*
V. BEZNIK