Z37. Ma.
V Ljubljani, v sredo, 15. oktobra 1913.
XLUI. leto
.Slovenski Narod" velja:
v Ljubljani «elo leto. . pol leta . • četrt leta . na mesec •
na
dom dostavljen:
. . . . K 24—
12 — 6-—
v upravnlšrvu prejeman:
celo leto.  . • • 9 m • K 22*—
pol leta ••••••• , 11—
četrt leta . . 5-50
na mesec   •••«•• • 1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. VrtdnlstTO 1 Enaflova allom it. 3 (v pritličja levo,) telefon it 94.
Izhaja vsak dan zvečer izvzemšl nedelje in praznike«
Inseratl veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., ra dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inseratl L t, cL, to je administrativne stvari
-—— Posamezna itevilka velja 10 vinarjev. ————
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon it. 85.
.Slovenski Narod' velja po poŠti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto....... K 25-—
pol leta .•••«••   . 13'—
četrt leta....... 6'50
na mesec  •••••«  • 2*30
za Nemčijo: celo leto ... .   - K 30*-
za Ameriko in vse druge deiele: celo leto ....... K 36«—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka, Upravnistvo (spodaj, dvorišče levo). Knaflova ulica H 9, telefon tt 83.
Cilji in upanja.
Sest let klerikalne strahovlade Je torej kranjska dežela prestala in misliti bi bilo, da ji bo tega za enkrat zadosti.
V teh šestih hudih letih se je prebivalstvo kranjske dežele lahko prepričalo, kako nevarno in škodljivo je, če se eni sami stranki izroči vsa moč, če se eni sami stranki da priliko delati kar hoče brez ozira na želje in potrebo drugih strank. Kamorkoli pogledamo, povsod vidimo, da delujejo najbolje in najuspešneje tisti parlamenti, kjer nima nobena stranka sama zase večine, ampak je za vsak sklep potrebno, da se vsaj nekatere stranke med seboj sporazumejo. V takih parlamentih seveda tudi ne manjka bojev, tudi tam so nasprotja, ki se krešejo, ali s svojo voljo ne more nobena stranka zmagati proti vsem drugim, vedno so prisiljene med seboj sklepati kompromise. Kompromis pa je podlaga vsega življenja, samo potom kompromisov, samo s popuščanjem od obeh strani, se dajo velika nasprotja in mala navskrižja izlepa poravnati. Nasprotno pa je le treba pogledali na Ogrsko, kaj nastane, če dobi ena sama stranka vso moč v roke in hoče vladati po svoji volji in proti vsem drugim in brez ozirov na druge stranke in njih volilcev. V ogrskem parlamentu ne morejo priti do miru in do dela, ker vlada vedno le ena stranka, ki druge ob zid tišči. Proti početju sedaj vladajoče stranke je nastal vihar, da se trese že hrib v Budi na katerem stoji kraljevski grad ... In kaka korupcija je nastala iz tega, da je vsa moč v rokah ene same stranke. Vse krade in goljufa. Dan na dan prihajajo v javnost nove take korupcijske afere. Milijonske so goljufije in tatvine, ki se gode; Človeku se kar lasje ježe, ko čita kako kradejo ministri in visoki dostojanstveniki . . .
Tudi pri nas na Kranjskem smo zdaj šest let prenašali klerikalno strahovlado in bilo je tako, kakor je na Ogrskem . . . tista nasilnost, tista korupcija . . .
Zdaj se začenjajo priprave za nove volitve v deželni zbor.  Če bi
bilo slovensko ljudstvo politično zrelo, če bi znalo samostojno misliti in bi ne stalo pod vplivom duhovskih zapeljivcev, potem bi bila sprememba v deželnem zboru prav temeljila in klerikalni strahovladi za vedno konec. Toda na to ni misliti in na to razumne stranke tudi ne delajo.
Volilni boj na Kranjskem pravzaprav ne bo strankarski boj, nego boj za pravico in poštenje, boj za postavo in pravičnost, boj proti na-silstvu, proti krivici, proti samopaš-nosti, proti goljufijam in lopovščinam klerikalne stranke. To ne bo navadni volilni boj za mandate, nego plemenitejši boj, pri katerem se pojde za najvažnejše pogoje vsega našega javnega življenja. Će ne pade ta sistem nasilnosti in krivice, ta sistem goljufije in lopovstva pri teh volitvah, potem čakajo deželo kranjsko tako strašni boji, kakršne imajo ua Ogrskem z vladajočo Lukacs-Tisza-Khuenovo bando tatov in sleparjev.
" Sistem, ki so ga uveljavili klerikalci, sistem strahovlade, zatiranja, bojkotov, goljufije, ta sistem, čigar nositelji so Šusteršič, Krek in Lam-i.e, ta infamni sistem bo padel — to jc velik cih" seaanjih deželnozborskh volitev, to je cilj, ki se bo dosegel, če ne zdaj, pa pozneje, na vsak način in za vsako ceno, pa naj postane boj tak, kakor je bil časih v Makedoniji.
Težko je reči, koliko je upanja, da se približamo temu cilju pri letošnjih deželnozborskih volitvah. To tudi ni odvisno samo od števila mandatov, ki jih dobe nasprotniki klerikalcev, nego tudi od tega, kake kvalitete ljudi bodo klerikalci kandidirali v dež. zbor. Na vsak način bi pa bil dosežen popolni uspeh že s tem, če bi klerikalci izgubili toliko mandatov, da bi ne bili več sami zase gospodarji deželnega zbora m deželnega odbora, nego da bi se morali pri vsaki stvari prej sporazumeti s katero drugo stranko. To je cilj, ki se da doseči že pri letošnjih deželnozborskih volitvah.
Jutri v četrtek ob 8. uri zvečer vsi na
javni ljudski shod v M\ in.
Razmere pri c. Sir. sodiščih Celju.
Slučaja Kacjan in Cajnko sta razburila celo slovensko javnost, ker je justična uprava v področju celjskega okrožja s tem jasno pokazala, da hoče sistematično izpodriniti dG-mače slovensko uradništvo na škodo pravosodju, na škodo ugledu sodišč med slovenskim ljudstvom in na korist nemškim privandrancem, ki s svojo domišljavostjo in prepotent-nostjo presedajo celo že poštenim Nemcem, ki med nami stanujejo.
Sistem justične uprave je jasen in ima v prvi vrsti namen: prestrašiti in odvračati absolvirane slovenske pravnike, da ne vstopajo v državno službo.
Več kot 90% slovenskega dija-štva, posebno slovenski pravniki, so, kar se tiče premoženjskih razmer, revni. Že v višjih razredih gimnazije se morajo boriti s financijalnimi težkočami in skrbeti za kruh sami.
Na visokih šolah postaja pomanjkanje še občutneje, ki ga le deloma blaži delovanje naših slovenskih podpornih društev, ki jih slovenska javnost še vedno nezadostno podpira. Koliko našega dijaštva gre po visokošolskih mestih brez večerje spat, koliko jih strada po cele dneve in prezeba pozimi v nezakur-jenih prostorih! Res, skoro neverjetno in za slovenskega dijaka častno spričevalo je, da jih vpričo teh razmer več ne obupa, da vkljub neznosnemu življenju vstrajajo in dosežejo cilj, ki so si ga stavili.
Kako željno vsak pričakuje dneva, ko svoje študije dokonča, da vstopi potem v službo, da pride vendar enkrat do rednih dohodkov in do kruhaI
Absolviranih slovenskih pravnikov je toliko, da bi lahko preplavili vsa sodišča na slovenski zemlji. Saj zdrava pamet in razum bi zahtevala, da sodijo ljudi v posameznih krajih oni, ki so iz naroda izšli, ki poznajo šege in navade domačega prebivalstva, ne pa tujci, ki poznajo naš narod kot »VVindische« le iz zagrizenih nemških časopisov, ki so jim razmere med našim narodom španska vas
in ki niti našega jezika ne razumejo.
A ko vstopi slovenski pravnik v državno službo, kakšno razočaranje! Delati mora vedno več kot njegov kolega kurzovec, delati mora slabše stvari, izpolnjevati mora natančno uradne ure in druge uradne dolžnosti, ki so za gospode Nemce le na papirju in za katere se ti ne brigajo dosti. Vkljub svojemu delu pa mora vedno poslušati očitanja raznih svojih nemških predstojnikov; ti g« kvalificirajo že tako, da višje instance, ki jih po sestavi dobro poznajo, lažje s Slovencem obračunajo in ga preskočijo.
V tem in takem je sistem sedanje justične uprave; da svoj namen lahko doseže, je jasno, kajti koliko je enih naših mladih mož, ki bi se po celi vrsti let pomanjkanja in stradanja, ko so srečno dokončali svoje študije, hoteli podati v sodno službo, kjer jih čakajo nova preziranja in kjer bi morali kot hlapci delati, ko pa pride čas imenovanj, jih preskočijo. Zato si vsak Slovenec dobro premisli, predno vstopi v državno službo v področju justične razprave.
S slučajema kot Kacjan in Cajnko torej doseže in skuša doseči justična razprava svoj prvi namen: odvrniti slovenske pravnike od vstopa v sodno službo. Ta namen se sistematično izpolnjuje že na Kranjskem pod Elsnerjem, še strožje na Štajerskem; o Koroškem sploh ne govorimo, ker tam v zasmeh osnovnim zakonom Slovenec pri državnih uradih sploh nima pristopa.
Drugi namen, ki ga justična uprava zasleduje s svojim sistemom, je, uničiti in omejiti slovensko ura-dovanje pri naših sodiščih, v kolikor se o istem sploh še more govoriti. Slovenski uradniki so še toliko pošteni in imajo toliko razsodnosti, da občujejo s strankami na sodiščih v onem jeziku, katerega se stranke poslužujejo.
S slovenskimi strankami govorijo slovensko, pišejo v tem jeziku zapisnike in tudi sodbe. Z nemškimi strankami občujejo v nemškem jeziku, kot je to edino pravilno načelo, primerno sedanjemu času in najpri-mitivnejšemu poj'movanju dejstva, da ima vsak državljan pravico, se pri uradih posluževati svojega jezika.
Ti, in ne nemški sodniki so torej predvsem usposobljeni, ter z ozirom na njih korektno postopanje poklicani, uradoVati po naših slovenskih pokrajinah.
Nemški sodniki-tujci prinesejo že v državno službo seboj lastnost, ki je po gotovih glavah edini predpogoj za hitro avanziranje: namreč mržnjo in sovraštvo do slovenskega jezika.
Kako naj Človek, ki jezik in narod, med katerim živi in od katerega kruha masti sebe in svoje, zaničuje, potem nastopa v uradih?
Kako se naj kurzovec, ki se je v zloglasnih kurzih — seveda mastno plačan za svoj trud — navadil par slovenskih besed, sporazume s slovenskim ljudstvom?
Iz dejstva, da sodniki ne razumejo strank, stranke pa ne sodnikov, nastajajo dvoumja, se besede napačno protokolirajo in imajo navadno popolnoma drug pomen kot oni, v katerem so bile izgovorjene. Škodo iz tega, da kurzovci slovensko ne znajo, ima le naše ljudstvo.
Ce bi pregledali arhive spodnje-štajerskih in koroških sodišč, našli bi lahko sto in sto zadev in sodb, ki so bile v škodo našemu ljudstvu izrečene radi tega, ker sodniki niso zadostno razumeli slovenskih strank. Na tem mestu je treba pribiti dejstvo, da jc znanje slovenskega jezika pri kurzovskem naraščaju za razmere popolnoma nezadostno. Ne zadostuje namreč za občevanje s slovenskimi strankami le par besed, temveč treba jc v našili krajih temeljitega znanja slovenščine.
Tukaj, gospodine Pittreich, bi bilo hvaležno polje za vaše delo, tukaj bi lahko spoznali razliko med Inteligenco slovenskih in nemških sodnikov, tukaj bi se lahko prepričali, da trditve, ki ste jih o slovenskih sodnikih pred par dnevi rekli poslancu dr. Vcrstovšku, niso resnične, temveč da se vse lepe lastnosti, katere pripisujete našim sodnikom, v resnici prav trdno drže vaših ljubih kurzovec v. Kajti da bi morali naš slovenski sodni naraščaj glede inteligence in pridnosti sploh primerjati s kurzovci, bi bilo za nas žalostno in nečastno. Da so duševno naši ljudje daleč nad   kurzovci,   tega ne more
LISTEK.
Onkraj crnožoltlh mejnikov.
V. (Konec.)
O Rusu trdi Nemec, da je pijanec in »Wuttki«, kakor je Nemec — bogvezakaj — popačil besedo »vod-.ka«, je za nemško karikaturo Rusa tak neobhoden pritikljaj, kakor za kajikiranega Nemca pikelhavba in Viljemove muštace. Prepričan sem pa, da ljudstvo na Ruskem ne izpije nič več, nego na Nemškem. Statistično so celo že dokazali, da Nemec izpije več alkohola. Če si na kmetih možaki ob nedeljah privoščijo svoj »ravš«, je to obžalovanja vredno, ni pa nič hujšega, kakor isti pojav v kaki bavarski, kranjski ali angleški vasi. Če bi pa sodil po izobraženstvu, kar sem ga mogel opazovati, bi moral zaključiti, da je Rus najtreznejši človek med vserni narodi. Ljudje v Peterburgu radi mnogo in dobro jedo, a navadno k obširnim obedom — ničesar ne pijo! Prav ničesar. Nekateri si naroče hkoncu kozarec čaja, nekateri pijo k jedi vrč — limonade. Da, limonade! Le poslušaj, kranjska pijana duša. Tudi zvrne kdo 'pred obedom en »rjunok« (mali likerski kozarček) vodke, a nič več. Pivo ali vino pijo bolj tujci, Rus pa, kakor re-
čeno, ponavadi sploh nič. Nisem mogel tega razumeti; bilo je vroče in komaj sem čakal, da najdem lokal, kjer bi bilo dobiti piva in našel sem ga — čeprav ne lahko. Kdor je pil pivo, je skoro vedno govoril nemško. Rusi pa so jedli, jedli — a nič pili, kvečjemu malo čaja ali limonade. Ali ti ljudje ne poznajo žeje? Tudi vode na pijo, so se je čisto odvadili, ker je peterburška voda (vodovod iz Nje-ve!) taka, da dobiš drugi dan z 99% gotovostjo najlepši legar, če jo piješ. Rabijo jo le za kuho in pranje; le delavci in prosto ljudstvo je je toliko vajeno, da jo pije navadno brez škode. Mogoče je immunizirano po prednikih, ki so se z legarjem že do-bojevali. V vežah hiš in v javnih parkih je povsodi kositrast zaboj z napisom »Kipjaščenaja vada«, t. j. zavreta voda, in zraven je kozarček. Tam sme vsakdo piti. Ali pa hišnik tudi res vsak dan vliva notri zavreto vodo, to je drugo vprašanje. Rus ne čuti nobene potrebe po hladnih pijačah. Mladi ga in žejo mu gasi vedno le čaj, čeprav je gorak. Pije se ga brez ruma in bilo bi ga tudi škoda mešati, ker tako krasnega čaja ne dobiš nikjer več v Evropi. Toliko žejen nisem bil še nikdar, kakor na Ruskem. Imel sem na mizi v svoji sobi vedno steklenico zavrete vode (tudi v Carskem ni vodovod zanič), a bila je gorka in obstana. Razveselil sem se pri obedu piva v steklenicah, a bilo je gorko! In pri tem imajo tam
na vrtu krasno ledenico, v kateri stoji cel dan surovo maslo, meso itd. Da bi pa pivo ali celo vodo djali hladit, jim še na misel ni prišlo. Šele na mojo izrecno prošnjo so naročili zaboj s steklenicami naravne kiselice »Narsan« in pri zjutranji kavi ter pri obedih sva imela z ženo na mizi vedno tudi tako steklenico, ohlajeno v ledenici. Hvala Bogu! Domačim pa ni bilo po navadi prav nič za to, da bi si s to ohlajeno pijačo pogasili žejo. Na carskoselskem kolodvoru je elegantna velika restavracija, kakor so po ruskih kolodvorih sploh v navadi. Vse je prvovrstno, le pivo v steklenicah (od soda ga sploh nimajo) jc mlačna mlakuža in Rus, če ga sploh pije. pije to mlakužo z najza-dovoljnejšim obrazom. »Čelavjeku« (da pravi Rus natakarju »čelavjek«, se nu* zdi ravno tako, kakor če Nemec reče o kaki ženski »das Mensch«) sem moral vselej posebej naročiti, da hočem ohlajenega piva; in vslužno mi je prinesel pivo v šampanjskem hladilniku, polnem ledu. Restavracija, ki slovi radi dobrega piva, je Lejnerjeva ob Policijskem mostu ob Mojki na Njevskem. Prvotni lastnik je bil Nemec (Leiner), zdaj pripada podjetje takozvanemu »tovarišestvu« natakarjev te restavracije. To je tam navada; natakarji se zdrižijo v podjetje in so sami svoji gospodarji in uslužbenci. Restavracija je v prvem nadstropju, ni lepa,  a prav dobra tudi za neruski
okus. Včasih so imeli ondi plzenjsko pivo, zdaj imajo monakovsko — malo čašo po 3G kapjejček! Domače pivo je večinoma od tvrdke Djurdin (gospa Diurdina je bivala menda včasih že v Ljubljani). Državno monopolno žganje, »vodka«, je, kakor so mi Poljaki v Varšavi trdili, dveh vrst. Miiejša je za Ruse, Poljaki imajo pa lajše ostrejšo. Je to prav dobro brezbarvno rženo žganje, ali pristna slivovka je boljša. Še moj pokojni stric, ko je po dolgih letih obiskal bil domovino, se ni mogel načuditi dobroti naše siivovke, češ takole bi v Peterburgu prodajali po pol rublja kozarček. Glavna ruska Iikerska tvrdka je Šustov v Moskvi. To je tudi edina tvrdka, o kateri sem opazil, da razobeša povsodi svoje reklame. Na vseh postajah za parnike po Njevi in raznih postranskih kanalih najdeš naslikan napis: »Konjak Šustova«. Pil sem jerebikovca te tvrdke, rdeč liker, ki je imel naravni kislikasti okus jere-bikovih jagod." Steklenica je imela napis, f'a je ta jerebika »nesrav-njennaja«, t. j. neprekosljiva. Kislota pravzaprav za liker ni po mojem okusu; liker mora biti sladak, kakor so holandski ali poljski. Kar se po boljših lokalih izpije vina, je ponavadi šampanjec, rensko, bordojsko ali burgundsko. Doma smo pa pjli pravo rusko, namreč krimsko vino, ki je razmerno ceno in izvrstno. Belo je tako, kakor prav dober vipavski riz-
ling, a močneje, in črno je tako, kakor izredne močan bordo. Držal sem se črnine.
Severnjaki mnogo jedo in ljubijo težko kuhinjo. Izpočetka sem bil ves nesrečen in sem pri vedno z najfinejšim obloženi mizi stradal, ker se mi je jed v 48 urah uprla. Polagoma sem se že malo privadil in ko so opazili, da nam marsikaj ne gre, smo dobili dosti jedi, ki se prilagalo tudi našemu okusu. Jedi so ponavadi pretečne, prezabeljene za nas. Za izgled: »Blinji«. Kaj je to? To so neke vrste omleti v velikosti malih krožnikov iz debelega težkega testa in pridejo, cedeči se masti, v kateri so st cvrli, razprostrti in drug na drugem naloženi na mizo. Na tak blinj naste-Iješ čezinčez za prst na debelo najboljše ikre (kavijarja), poliješ to najprvo s topljeno smetano in nato še z raztopljenim maslom. Jaz jih nisem mogel jesti; kavijar ljubim sploh le kot delikateso, par zrnic na koščku žemlje. Rusi pa po tej jedi kar udrihalo. Stara gospodična, ki je bila tudi pri tistem obedu, nas je drugi dan —. vsvesti si pritrdila — vprašala: »No, kako so Vam blinji teknili? Kaj ne? In kako dobro se po njih spi.« Da ima kaka jed. Če ni maka vmes, lastnost povzročati dobro spanje, tega dotlej nisem vedel. Pod pirogi sem si vedno predstavljal neke paštete s haširanim mesom. So tudi taki; a oni, ki se jih navadno k juhi dobi* so drugačni. Izgledajo kakor krofi ali bob na naših žegnanjih; ko sera pa
0A
nihče tajiti in kdor to taji, govori ve-doma neresnico.
Kot ljudje pa bi vsaj pričakovali, da bi nemški sodniki, če že slovensko ne znajo, vsaj dostojno in vljudno s slovenskimi strankami postopali. A kako se godi? Naše ljudi silijo sodniki k temu, da govore, če znajo le par besed, nemško, nemško se zapisujejo slovenske izpovedi prič, nemško se delajo sodbe, če so se obdolženci zagovarjali slovensko. Proto-kolarično pa kurzovci zadnji čas delajo sploh vse tožbe in zapisnike izključno nemško in se ne brigajo za jezikovne naredbe za sodišča v celjskem okrožju. Višje instance to mirno trpijo, kurzovcem raste greben in nI daleč več čas, ko bodo kurzovci s svojim temeljitim delom postavili celo pravosodje na glavo. Potem bodo prišli časi, ko bo pri sodiščih vedno dosti smeha, ko bodemo »ribali Savo«, in se s svojimi zahtevki lahko »zaleteli na civilno-pravdni razred«.
Dobro v spominu nam je še nastop predstojnika okrajnega sodišča, ki je slovenskemu koncipijentu, ki ga je slovensko v uradu nagovoril, zabrusil v obraz: »Sie wissen, wer ich bin, ich verbiete mir in meiner Kanzlel zu politisieren.«
Tako netaktnost si dovoli predstojnik urada, katerega se poslužuje 98% slovenskih strank.
Ekscelenca Pittreich, aH ste slepi, da ne vidite kako kopljejo nem-« ški sodniki jamo justični upravi?
V prihodnjem članku bodemo govorili o personalnih referatih pri c. kr. sodiščih v Celju in o duševnih zmožnostih nemških sodnikov, ki jih Fittreich povzdiguje v nebo.
Štajerski deželni zbor.
Gradec, 11. okt.
Pri današnji seji je bilo kakor pri vseh dosedanjih. Po prečitanju neštevilnih prošenj, predlogov in interpelacij dolgočasno enakomerno glasovanje o odkazu poročil deželnega odbora odsekom. Vse to gre gladko, ker nemške stranke po očividnem dogovoru vse sprejmejo, kar predlaga deželni odbor. Slovenski klerikalci, ki so Nemcem baje, kakor njih časopisje farba, strah in trepet, molčijo dosledno kakor karpi in za vse glasujejo, kar večina predlaga.
Velikega pomena je pa bila današnja seja, ker se je sprejelo in od-kazalo finančnemu in naučnemu odseku med drugimi poročilo deželnega odbora, ki priporoča ustanovitev meščanske šole v Žalcu. Poročilo obsega tudi besedilo tozadevnega zakona, ki se naj pa predloži cesarju v potrjenje šele tedaj, ko se dobijo sredstva vsled državnih preodkazov ali z zvišanjem doklad. Ta določba je sicer nekoliko hudomušna, ker je iz iste spoznati kopito, češ, če hočete šolo, glasujte za zvišanje doklad. Če bi bili Slovenci pred tremi leti slednji zahtevi pritrdili, dovolili bi bili Nemci z obema rokama še več nego meščansko šolo v Žalcu. Prihranila bi se pa bila ogromna škoda, ker je izostalo nad 1 milijon kron brezobrestnih posojil za vinogradnike in več milijonov kron podpor za okrajne ceste vsled trme klerikalcev, ki so pa danes tako krotki, da Nemcem iz roke zobajo-
Tudi danes so socijalni demokrati nekoliko markirali opozicijo in zafrkovali Nemce in slovenske kle-
rikalce zaradi sklenjenega premirja, h kateremu pa socijalni demokratje niso bili pritegnjeni.
Tudi slovenska napredna stranka o tajni pogodbi ni podučena, toda poslanec dr. Kukovec je v ponedeljkovi seji zavzel tozadevno drugačno stališče, nego socijalni demokrati, ki se še zategadelj vedno kujajo. Dr. Kukovec je namreč v svojem govoru o zadolžitvi dežele izjavil, da ga skrivnosti dogovora ne zanimajo in da je vesel, da o njih nič ne ve, ker mu je svoboda ravnanja ljubša nego tajnost tega dvomljivega dogovora. Da bi Nemce v zadrego spravil, je v današnji debati socijalni demokrat Resel govoričil, da Žalec ni dovolj slovenski, nakar mu je dr. Kukovec ob splošni veselosti zaklical: »Poznanje krajev nezadostno!« Blamažo bi si bil Resel lahko prihranil, če bi se ne bil tako nerodno dotaknil prepovedanega sadja.
Tudi pri določitvi dnevnega reda za prihodnjo sejo je bilo precej živahnosti. Glasovati se ima namreč pri isti o draginjski dokladi za učitelje,* pred to točko pa o zvišanju do-klade na pivo, da se zasigura tozadevni dohdek. Razumljivo je, da se socijalni demokrati branijo z ozirom na delavstvo proti temu davku. Tozadevni predlog o spremembi dnevnega reda je bil po govorih poslancev Resla in dr. Schacherla seveda odklonjen. Pričakovati je pa vsaj poskusa obstrukcije socijalnih demokratov pri sklepanju o zvišanju do-klade na pivo, saj je že v finančnem odseku Resel dve uri o tem govoril.
Danes je bila prebrana udi interpelacija poslanca dr. Kukovca o premeščenju nadučiteljev K n a f 1 i -č a in P u 1 k a iz navideznih službenih ozirov, v resnici vsled spletk dr. Jankoviča in »celi deželi objektivnega« dr. V r s t o v š k a. Z ozirom na blamažo, katera je zadela deželni šolski svet pri upravnem sodišču v ti zadevi preteko soboto, se pojasnilo napeto pričakuje.
ta brambna reforma.
Med vladama je prišlo do sporazuma glede brambne reforme. To je zadnja novost v tem vprašanju, ki je brez dvoma za avstrijske davkoplačevalce največje važnosti. Če izvemo sedaj, da se je določilo zvišanje na 31.300 mož, je edina tolažba, da se vladi nista zedinili na še večje zvišanje, ker bi se končno zgodilo vendar vse, kar bi zahtevala vlada, ne oziraje se na življenske potrebe iz-mozganega avstrijskega prebivalstva. Od zgoraj omenjenega zvišanja odpade 16.500 mož na skupno vojsko, 1500 mož na vojno mornarico, 7300 mož na avstrijsko in 6000 mož na ogrsko domobranstvo. To zvišanje ima namen izvršiti sledeče:
1. Zvišanje mirovnega stanja stotnij v obmejnih pokrajinah, ker se je baje pokazalo, da bi pri takem zvišanju ne bilo treba, kadar zapiha kak veter čez mejo, poklicati rezerviste pod orožje. To je zelo lepo rečeno, gotovo pa je, če bo kak Srb ali Črnogorec prislonil albanskemu roparju zaušnico, da bodo morali naši rezervisti še vedno imeti pripravljene culice, da gredo na letovišče v Bosno, Hercegovino in Slavonijo.
2. Izboljšanje razmer pri oddelkih s strojnimi puškami.
3. Povišanje števila moštva pri artileriji, kavaleriji in tehničnih če-
tak pirog pregriznil, je bila v enem kuhana, nezabeljena repa, pomešana s kolarabami, v drugem pa kuhano korenje. Pri nekem obedu so prišle na mizo v obliki lončkov izdolbljene v maslu na trdo zacvrte žemlje, na vrhu napolnjene z razsekano šunko in smetano, znotraj pa s surovim tekočim jajcem. Kdor ljubi surovo jajce, temu se bodo cedile sline. A meni se gabi jesti seksualno protoplazmo, četudi je od kokoši. K vsaki prikuhi, v juho, na pečenko, devljejo koper. Solato jedo s smetano, kvečjemu s citronovim sokom. Olje se jim gabi, enako so kar plašno gledali, ko smo vprašali, če ničesar ne zabeljajo s svinjsko mastjo. Belijo le s surovim maslom. Prikuhe, krompir, karfijola, kolarabe itd. pa prihajajo vedno le
zgolj kuhane, nezabeljene na mizo. Pač pa prineso posodo z raztopljenim maslom za zalivanje. Da zna med vsemi narodi kuhati kavo pravzaprav le Avstrijec, je znana stvar. A take krasne smetane in takega mleka pri nas ni dobiti. Še danes se mi pa skominja po neki pol metra dolgi ribi, ki se imenuje sig. Sig živi kot pol morska, pol sladkovodna riba v njevskem ustju. Dobi se ga naprodaj prekajenega in njegov okus je zmes okusa kielskih šprot, morskih in naših postrvi.Nekaj strašno finega. Kosti ima le malo in se lepo belo meso kakor žamet lušči z ogrodja.
Domačega sadja nimajo tam gori skoro nič. Jedli smo vsak dan velike množine varšavskih jagod in ne-
kega posebno aromatičnega sadu, ki je pol jagoda, pol malina. Prodajajo pa le velike vrtnarske jagode, naših planinskih gozdnih jagod nisem videl, dasi je na Finskem baje vse rdeče od njih. Kakor skOro vse, je tudi sadje v Peterburgu silno drago. Ob Njevskem stoji moderna, velikanska granitna palača delikatesne tvrdke bratov Jelisejevih; celo pritličje tvori eno dvorano, v kateri so najokus-nejše stvari kakor v kaki razstavi nakupičene na dolgih mizah; na enem koncu šunka in klobase, drugje zopet ribe in kavijar, potem bomboni in pecivo in zlasti lepo je sadje. Deset prav lepih, debelih breskev v košarici stane 8 rubljev. Nekoč sem tam »pomagal« svoji teti nakupiti par stvari za obed; račun je bil 35 rubljev! Kupili smo tudi malo moskovske šunke. Je prav dobra, malo preslana. Je se pa na Ruskem, kakor v anglosaških deželah, tako, da je glavni obed proti večeru. Zjutraj smo dobili belo kavo z raznim pecivom, maslom in medom. Opoldne zajtrek, obstoječ iz kake mrzle in gorke jedi ter deserta, ob pol sedmih zvečer je bila »včlika žlica«; predno smo šli spat — in tam se hodi vedno pozno v posteljo — smo pili še čaj, jedli maslo na kruhu, domačini pa najraje »prosto kvaš«, t. j. kislo mleko. Če bi bil dolgo tam ostal, bi bil prišel domov rejen kakor kak prelat.
Dr. M. Zamik.
(Sledi VI. članek.)
tah. Pravijo, da je sila potrebno zvišanje števila topov, ker ima Nemčija 60 do 80, Francoska 72, Rusija pa 64 topov pri pehotni diviziji.
^ 4. Domobranstvo naj se spravi na isto višino kakor armada, da ne bo ljubosumnosti med častniki in da si ne bodo mogli med seboj očitati, češ, ti imaš za pet soldatov manj kakor jaz. To bo seveda prav izdatno podprlo slogo med armado in domobranstvom, kar mora seveda avstrijskega davkoplačevalca strašno veseliti.
Da se vse to ne bo zgodilo naenkrat, marveč šele tekom treh do petih let, je zopet stvar, zaradi katere zahteva naša vlada Iovorjev venec. Seveda vladi vse! pa če se avstrijski državljan v svoji redki fižolovi juhi ne bo mogel naslajati na divnem pogledu na lorberjev listek!
Tako daleč smo namreč že prišli, da bo avstrijska renta kmalu zaostala za albansko in kaj nam pomaga potem teh 31.000 novih vojakov, če pa v slučaju vojne ne bodo imeli skorje kruha! Z okostnjaki v solda-ških hlačah domovini ni nič pomaga-nega in če bo pošiljal rezervist svojo lenungo ženi in otrokom domov, da si kupijo kruha, bodo parade brez svetlih čevljev in zapeljivo se bleste-čih knofov.
Deželni zbori.
Tirolski volilnoreformni odsek je svoja dela toliko pospešil, da mu je treba samo še napisati paragrafe. Potem bo imela zbornica čast sprejeti novi zakon, cesar pa bo zakon sankcioniral šele po Novem letu. Tirol-cem se torej ne mudi tako, kakor našim klerikalcem; — dobro znamenje, — gotovo v kasah še ni take suše, kakor pri nas! Sicer pa sta si Tirolec in kranjski klerikalec močno sorodna, saj bodo tudi tam fretarili s proračunskim provizorijem.
V solnograškem deželnem zboru so sprejeli zakon o volilni dolžnosti.
Gališki deželni zbor seveda še vedno ne more priti skupaj, tolažijo se pa, da se bo morda sestal po Vseh svetih za štiri ali pet sej, da se konstituira, izvoli permanentni volilnoreformni odsek in sklene zasilno posojilo. _
Volitve na Dunaju.
Sodni dan! Framazonstvo na tleh! Sijajna zmaga križa! Na Dunaju se dela dan, kamor pogledaš, je vse — črno! To je bil včerajšnji dan za dunajske krščanske socijalce, dan veselja, ko se jim je posrečilo v kompromisu z nemškimi nacijonalci in z nasilstvi in pritiskom primanev-rirati za svojega kandidata dr. M a -t a j o 9015 glasov, med tem ko se je socijalni demokrat z 8455 glasovi izognil nesreči, da bi moral trgati hlače v parlamentu! Svojo zmago so krščanski socijalci z nacijonalci primerno praznovali, da so obljubljali Zidom vislice in peli cesarsko pesem in »Die \Vacht am Rhein«.
Kavi panamski škandal na Ogrskem.
Kakor smo že poročali, se ogrski politični in finančni krogi bavijo že dalj časa z vprašanjem, je-li bo dobila Splošna transportna akciiska družba od Tiszovega kabineta koncesijo za hazardno igralnico na otoku Sv. Margarete v Budimpešti, Dalj časa se že govori, da Tisza ne misli dati te koncesije. Omenjena družba se čuti za oškodovano, ker je že pred dalj časa, še za časa Lukacsevega ministrstva, izplačala v svrho, da dobi to koncesijo, ogrski vladni stranki en in pol milijona kron za volilni fond, kakor tudi nekaterim prvakom vladne stranke po 500.000 kron.
To akcijo je vodil ministrski predsednik pl. Lukacs sam, ki se je v pismeni pogodbi napram družbi zavezal, da za ta milijonska izplačila vladni stranki dobi družba koncesijo za ustanovitev igralnice. PI. Lukacs je celo preskrbel tO, da bi bil v slučaju, če bi on hitro umrl, državni tajnik zavezan izročiti akcijski družbi podpisano koncesijo, ki je pripravljena v Lukacsevi pisalni mizi.
Po padcu Lukacsevega kabineta so obiskali trije člani ravnateljstva te družbe, med njimi tudi zet barona Fejervaryja, Karel grof Kornis, kot predsednik družbe, bivšega ministrskega predsednika pl. Lukacsa ter ga vprašali, kaj da bo z obljubljeno koncesijo. Lukacs je odgovoril: »Poskrbel sem za to, da bo moj naslednik izpolnil obveznost napram vaši družbi. Grof Tisza se je zanimal za vašo zadevo, ko je bil še predsednik poslanske zbornice in ko sem bil jaz šef kabineta.« Par tednov na to je šel eden izmed članov predsedništva v tujino, da bi tam placiral del nove emisije akcij. To pogajanje je dovedlo do re-
zultata in z nekim konzorcijem v Bruselju je bila sklenjena ugodna pogodba. Kmalu nato pa je konzorcij sporočil budimpeštanski družbi, da je dal potom belgijskega poslaništva na Dunaju predložiti grofu Tiszi vprašanje, je-li zajamčena ugodna rešitev koncesije, nakar je grof Tisza baje odgovoril, da koncesije ne dovoli in da ne  sprejema obveznosti Luka-
csevih.
Akcijska družba se je nato obrnila na vladno stranko, naj ji vrne poldrug milijon kron in pa ostale milijone, ki so jih dobili posamezni Člani vladne stranke. Ta korak je pa do danes ostal brez rezultata. Denarja niso vrnili ti ogrski panamisti. In tako je zopet dokazano, da živi Tiszov kabinet, ki se le malo razločuje od Lukacsevega, ne le moralno, temveč tudi finančno od umazane dedščine po Lukacsu. Tako ne pride madžarska vladajoča klika iz blata. In če pogledamo te umazane razmere naOgr-skem, tedaj moramo nehote priznati, da nismo na Kranjskem prav nič na boljšem. Grof Tisza s svojimi trabanti je najboljši učitelj in vzor našim klerikalcem.
" diskih za krivci.
(Dopis.) Sofija, 12. oktobra.
Ozračje pri nas se je jelo polagoma bistriti. Ljudje so pričeli polagoma uvidevati, da bolgarske nesreče niso toliko krivi zunanji sovražniki, kakor v prvi vrsti oni faktorji doma, katerim je bila izročena usoda bolgarske države.
Javno mnenje je jelo sedaj razmišljati o vzrokih nesreče in iskati krivce, ki so zagrešili katastrofo, ki je spravila Bolgarijo na rob, maloda-ne popolnega propada.
»Slovenski Narod« je o tem vprašanju razpravljal že pred tedni in s prstom pokazal na tiste, ki so zakrivili bratomorno vojno ter s tem spravili Bolgarsko skoro ob vse sadove sijajnih zmag v borbi proti Turkom.
Da so bile te vaše informacije absolutno točne, to dokazuje polemika, ki se je sedaj razvila v bolgarskem časopisju o vprašanju, kdo Je zakrivil vojno s Srbijo in Grško.
»Slovenski Narod« je označil za-glavnega krivca generala S a v o v a, odnosno onega, v čegar rokah je bil Savov kot poslušno orodje.
Ta trditev odgovarja povsem resnici, kakor je razvidno iz članka, ki ga priobčuje v »Miru« poslanec dr. Boris V a z o v pod naslovom »Državni prevrat in odgovornost zanj«.
V tem članku piše med drugim: »Vlada Ivana E. Gešova je bila
odločno proti vsaki vojni, a še bolj proti vsaki avanturi.
Dne 29. maja 1913 je sprejel car drugega za drugim vse načelnike opozicijonalnih strank, ne da bi bil o tem obveščen ministrski predsednik Gešov. To je bil predznak, da se pripravlja ministrska kriza. Izkazalo se je, da so vsi načelniki opozicijonalnih strank svetovali carju, naj prične vojno. Imeli so to pravico, toda za te svoje svete morajo nositi tudi popolno odgovornost. Med onimi, ki so carju nasvetovali vojno, je bil tudi bivši ministrski predsednik in načelnik demokratske stranke dr. Mali-n o v, ki je to par dni kasneje sam priznal takratnemu finančnemu ministru Teodoru Teodorovu, poudarjajoč, da bi se nikdar ne bil izrekel za vojno, ako bi bil poučen o dejanskem položaju.
Z demisijo ministrskega predsednika Gešova je car dobil svobodne roke, da si lahko izbere za svetovalce take, ki so bili za vojno in za avanture. Toda kriza se je končala s tem, da je ostal na krmilu isti kabinet, samo s to razliko, da je dr. Da-nev prevzel mesto ministrskega predsednika.
V novem kabinetu so imeli prijatelji odstopivšega ministrskega predsednika Gešova, fanatizirani za mirno razrešitev vseh sporov, večino.
Kabinet je bil sestavljen z izrecnim programom, da se morajo vsi spori z zavezniki rešiti na miren način. Sicer pa je bila oseba finančnega ministra Teodora Teodorova v tem kabinetu živ protest proti vsaki misli na kako avanturo.
Za hrbtom te vlade je izdal gene-ralisimus Savov dne 19. junija 1913 pod št. 5327 ukaz generalu Ivanovu, naj vse potrebno ukrene, da napade in osvoji Solun.
Dne 27. junija 1913 je izdal Savov pod št. 23 vsa potrebna navodila za vojno proti Grški in Srbiji.
Dne 29. junija 1913 pa je izdal general Savov zapoved pod številko 5596, v kateri je odredil med drugim: »Izvršite na nanjenergičnej-ši način napad pri Lefferi in Čajazi in vztrajajte neomahljivo na teh postojankah ... Jutri bo četrta armada generala Kovačeva na vsi črti napadla srbsko vojsko.«
■      Drugi dan, dne 30. junija 1913, je 1 generalisimus izdal pod št. 5647 novo zapoved, v kateri je pojasnil, zakaj da je ukazal pričeti z vojnimi operacijami.
Čim je vlada dr. Daneva izvedela za povelja, ki jih je izdalo vrhovno poveljstvo, je zahtevala, da se ustavijo vojne operacije, in je podala demisija
Kako je to, da je vrhovno poveljstvo pričelo z vojnimi operacijami, ne da bi za to vprašalo vlado? S kakšno pravico in pod čigavo odgovornostjo? Na noben način ni moglo to storiti pod odgovornostjo vlade, ki je odločno proti vojni!
Ne, pod temi pogoji ne more biti odgovoren za bratomorno vojno kabinet, ki je bil na krmilu 9. jun. 1913.
Odgovorni so oni, ki so, prezirajoč državne zakone, pričeli z avanturami. Krivo je vrhovno poveljstva
V nasprotnem slučaju bi morali priti do sledečega absurdnega zaključka: Vlada bi morala imeti svoje generale, ki bi bili pripravljeni nastopiti s svojimi divizijami proti generalom vrhovnega poveljstva in proti vrhovnemu poveljniku samemu.
Izvršen je bil torej državni prevrat, a izvršitelji tega prevrata se sedaj ne morejo skrivati za ministrsko odgovornostjo...
Izvajanja dr. Vasova se krijejo popolnoma z informacijami, ki jih je svoje časno priobčil »Slovenski Narod«.
Glavni krivec je general Savov in ni izključeno, da postavijo moža še pred vojno sodišče, seveda ako ga ne bo ščitila močna carjeva roka.
Kakor izpričuje proces proti polkovniku V. Petevu, je državna oblast že jela postopati proti neodgovornim oficirjem, zato se lahko tudi prigodi, da bo ob koncu koncev nastopila tudi proti odgovornim voditeljem- _
Pol stoletja Sokoistva.
Na slavnostnem zborovanju ob priliki petdesetletnice Ljubljanskega Sokcla je čestital v imenu Srbov Ljubljanskemu Sokolu Srb dr. Srd-jan Bud^savljevič v sledečem govoru.
Dragi bratje in sestre!
Tudi mi srbski Sokoli smo prihiteli v belo Ljubljano, da vam čestitamo k petdesetletnici ustanovitve vašega Sokola. Storili smo to tem rajši, Ker vemo dobro, da vam je teh petdeset let vašega obstanka preteklo v marljivem, energičnem, vztrajnem in požrtvovalnem delu za našo sveto sokolsko stvar. Vaše delo, to smemo danes s ponosnim celem reči, je prineslo mnogo uspehov ne samo za sokolstvo v Ljubljani, marveč za celo slovensko sokolstvo. Svest sem si, da ne govorim neresnice, če pravim, da bi slovensko sokolstvo danes ne bilo ono, kar je, da ni bilo Ljubljanskega Sokola. Da ste vi, bratje slovenski Sokoli močni, zmagoviti, ste pokazali na naši lanski sokolski olimpijadi v zlati Pragi, kjer ste si priborili prvo in tretje darilo.
Pa mi nismo prišli samo zato sem, da vam čestitamo k današnjemu vašemu slavju, marveč smo prišli tudi zato, da vam povemo, kako globoko obžalujemo, da ni bilo mogoče, da bi bilo prišlo v preteklem letu, da vam čestita k petdesetletnici na tisoče in tisoče Sokolov iz vseh slovanskih krajev. Zakaj to ni bilo mogoče, to mi vsi dobro vemo. Če je bil morda vzrok tej zabranitvi bojazen, da se v tem velikem historičnem času ne pokaže pred celim svetom, da smo mi Slovenci, Hrvati in Srbi en narod, ene misli, povemo onim, katerih se tiče, da nam morejo ne enkrat, marveč sto in stokrat zabraniti naše zlete, mi pa ostanemo vendar en narod, ker eno smo bili, eno smo danes in eno bomo v pii-hodnjosti. Se vedno pa upam, da nam bo čez leto dovoljen zlet v Ljubljani. Če se to ne izpolni, naj ve in si dobro zapomni gospoda, ki o tem odloča, da je širok in velik slovanski in velik in prostran jugoslovanski svet in da bomo dobili mi čas in kraj, da se bomo vsi v siogi in edinstvu sestali. (Viharno pritrjevanje.)
Se enkrat vam, bratje, čestitamo, da ste nam zdravi, zdravi, zdravi!
Štajersko.
Iz Celja. Stavba novega p o s i o p j a za višjo gimnazijo, ki jo je dobila dunajska tvrdka Wayss, naglo napreduje in bo Še pred zimo pod streho. — V d o m o -branski vojašnici se je z nožem zabodel v srčno stran rekrut Franc Hofer, kmečki sin iz Sem-riacha na Srednjem Štajerskem.
Iz Celja. Pred okrajnim sodiščem se je včeraj v tajni obravnavi razpravljalo o znani tožbi mestnega policijskega stražmeštra Prettnerja proii bivšemu mestnemu odgonjaču Winkclhoferju. Slednji je bil po § 487. k. z. obsojen na 6 tednov zapora.
Premeščanje učiteljev iz službenih ozirov na Štajerskem pred upravnim sodiščem. Deželni šolski svet štajerski je bil lani Radoslava Knaiiiča, nadučitelja na Gorici prestavil iz službenih ozirov v Dobje brez vednosti okrajnega šolskega sveta Gornjegrajskega. R. Knaflič se je bil proti temu pritožil na naučno ministrstvo, ki je pritožbo zavrnilo. Zavrneni se je s slovensko spisano pritožbo zatekel k upravnemu sodi-jču, ki je dne 11. oktobra 1913 naredbe naučne uprave razveljavilo in iz-reklu, da pritožnik ni bil dolžan se naredbam podrediti. Naučno ministrstvo je pri obravnavi zastopal, ker njegovega premeščenja ni predlagala seja šolskega sveta, slovenščine zmožni tajnik, ki je v zasebnem po-govoiu omenil pritožniku slovensko govoreč, da Slovenci v svojih vlogah na naučno ministrstvo redko uporabljajo svoj materni jezik. Pre-meščenje se je zlasti radi tega razveljavilo, ker ga je predlagal okrajni glavar baron Mtiller natihoma brez seje okrajnega šolskega sveta. Po-dobnm premeščeni je bilo lani v deželi več, no zdaj se je to nezakonito ravnanje deželnemu šol. svetu zajezilo, premeščenim pa se je izvojeva-la moč, zahtevati povrnitev vse škoae, ki se je komu s tem provzro-čila. S to razsodbo so se zavarovale pravice učiteljstva in okrajnih šolskih svetov na Štajerskem, a na Kranjskem le tedaj, če obsega tozadevni zakon za Kranjsko enake določbe kakor oni za Štajersko. Tolsto velja za vse ostale dežele tostranske državne polovice. Razsodba se bode v »Učit. Tovarišu« dobesedno priobčila.
Ormoški okrajni zastop — ne bo mogel delati, ker središki občinski odbor ni hotel voliti svojih zastopnikov. Središčani so vodili, kakor se nam piše pri tem koraku prilično sledeči razlogi: »Pred vsem je trg Središče nezadovoljen z odmero števila svojih zastopnikov. Prava (ne fingirana) davčna moč mesta Ormoža napram oni, ki jo ima trg Središče, ni tolika, da bi se dalo Or-možanom 5, Središčanom pa samo 3 zastopnike. S tako razdelitvijo se je nemški vpliv v ormoškem okrajnem zastopu silno povečal na škodo slovenske stvari. Dalje so se razmere v ormoškem okrajnem zastopu tudi še v slovenski večini tako iz-premenile, da bi ne bilo pričakovati koristnega dela, osobito ne v prid spodnjemu okraju in trgu Središču. Dosedanji okrajni zastop se je smatral samo za gospodarsko korporacijo, ki nima namena niti volje delati kakršnokoli strankarsko politiko. V dokaz služi to, da so se volili v razne odseke in zastope vedno le sposobni možje brez ozira na njih politično mišljenje. Tudi sedaj so žeieli vsi razumni možje v okraju, da ti se naj v skupini veleposestva in kmečkih občin postavili in izvolili skupni kandidati, porazdeljeni pravično in dejanskim razmeram odgovarjajoče po celem okraju. Na ta način bi se delalo enotno za celi okraj, slovenska večina bi ostala kakor doslej kompaktna in imponirajoča Ali klerikalci so nahujskali osobito volilstvo zgornjega okraja z geslom: »Nobenega Središčana voliti!«; postavili so po tem geslu tudi svoje kandidate in z njimi zmagali. Očivid-no je, da bi prihodnji okrajni zastop delal proti spodnjemu okraju in osobito proti trgu Središču. Da se takim nezdravim razmeram pride v okom, trg Središče ne bode volil svojih zastopnikov. Krivda, da pride cesarski komisar, ne pade po vsem tem na Središčane, ki so želeli v ormoškem okrajnem zastopu vedno sporazumno in res slovensko delo, temveč na one neznačajne hujskače, ki so iz sebične častiželjnosti ter strankarstva to delo lahkomišljeno onemogočili. Posledice si naj pa oni zaslepljeni volilci, ki so hujskanju proti Središčanom verjeli in ga poslušali, samim sebi pripišejo.« Prav je tako, Košar ji in nekateri duhovniki ne bodo komandirali ormoškemu okraju! Zabavno bo sedaj gledati dolge nosove klerikalnih »zmagovalcev«!
Razpisano je mesto učitelja ali učiteljice na dvorazredni ljudski šoli v Ožimju pri Kozjem, 3. plačilni razred. PioŠnje do 3. novembra.
Koroško.
Osumljen požiga. Okrajnemu sodišču v Sent Vidu so izročili posestnika Ferdinanda Petručnika iz šentviške okolice, ker ga sumijo, da je zažgal iz maščevanja posestvo svo-
jega svaka Ivana Koglerja.
Mlad žepni tat. Na sejmu v Volšperku so zasačili 16Ietnega po-sestnikovega sina Franca Pavlica, ko je ukradel hlapcu Andreju Grass-lerju iz žepa uro z verižico, vredno 20 kron. Ujeli so ga pri mostu in ga odpeljali na sodišče. Pri žepni preiskavi so našli pri njem še eno srebrno uro. Fant je priznal, da je ukradel to uro pred 14 dnevi nekemu neznanemu pijancu.
Zagonetna smrt. V hlevu posestnika Farla v Sent Vidu ob Glini so našli mrtvega hlapca Ivana Sprin-gerja. O njegovi smrti ne vedo še nič gotovega. Nekateri trde, da ga je pobil z vilami delavec Matija Kenčnik, s katerim sta se prejšni večer prepirala. Kenčnika so zaprli, on uboj odločno zanika. Drugi pa so mnenja, da je Springerja ubil konj v hlevu.
Aretacija dveh nevarnih vlomilcev. V zadnjem času so se v Celovcu vedno b<#j množili manjši vlomi. Samo od zadnje sobote do ponedeljka je bilo izvršenih 7 vlomov. Policija ni nikakor mogla priti vlomilcem na sled. Končno je zvedela policija, da leži v deželni bolnici nek sumljiv dečko Šporn, ki je ranjen na roki. Vsak dan ga obiskuje njegov tovariš, ki tudi ne vzbuja posebnega zaupanja. Posrečilo se je stražnikom, da so aretirali oba neznanca, ravno ko sta hotela zapustiti bolnišnico. Po hudem boju v stražnici so jih ukle-nili in izročili sodišču. Preiskava je dognala, da je dozdevni Šporn oni Jereb iz Podgorja, ki je pobegnil meseca julija iz prisilne delavnice v Ljubljani. Njegov tovariš pa je znani Pavlic, ki je pobegnil iz zapora v Cirkovcu. Oba sta se potikala delj časa po Kranjskem, Koroškem in po Štajerskem, kjer sta izvršila nebroj vlomov, napadov in tatvin, nakar sta se napotila v Srbijo. Ker jih tam niso pustili čez mejo, sta se vrnila na Koroško. Izvršila sta nato zopet nebrej tatvin in vlomov po deželi in v Celovcu. Pri njih so našli veliko v Celovcu pokradenih vrednosti.
Primorsko.
Goriški deželni zbor. V ponedeljkovi seji goriškega deželnega zbora so bile prečitane sledeče interpelacije: Glede razširj'enja meroiz-kušnega urada v Krminu in glede ustanovitve meroizkusnega urada v Ajellu in glede regulacije reke Av-če, (poslanec Ponton); glede naprave telefonskega omrežja v Vipavski dolini (posl. Kovač); glede imenovanja rednih članov v primorski zdravstveni svet in glede odškodovanja bratov Antona in Ivana Krivica za odstopivši svet za cesto Sv. Lucija-Kobarid (posl. Gregorčič) in interpelacija glede imenovanja učiteljskih moči na slovenski gimnaziji v Gorici (posl. Roje). Roje je tudi ostro kritiziral postopanje vlade pri odpustitvi dosedanjega ravnatelja združenih gimnazij dr. Bezjaka.
Nemška vsiljivost in breztakt-nost. Svoječasno se je ustanovilo v Gorici železničarsko pevsko društvo pod imenom »Gesangverein der Staatsbahner in Gorz«. Društvo je bilo nepristransko, v društvu so bili včlanjeni Nemci, Slovenci in ItaPja-ni. Tega društva so se hoteli Nemci popolnoma polastiti in pripraviti Slovence in Italijane do tega, da bi jim tlačanili v društvu in pomagali delati vsenemško reklamo. Pred vsem so šli in premenili naslov društva v »Deutscher Gesangsverein der Staatsbahner in Gorz«. Nato so priredili pod to novo firmo dne 7. sept. veselico ob priliki razvitja zastave društva in so povabili na to izzivalno slavlje najbolj zagrizena nemška društva iz sosednih nemških dežel. Ta veselica pa je izpadla zelo klavrno, kar posebno čutijo mošnjički pripravljalnega odbora. Seveda so se jim morali pod takimi pogoji in v očigled tej nemški nesramnosti izneveriti zavedni slovenski in laški železničarji. To društvo sedaj ne more najti niti prostora za svoj občni zbor. V soboto so se sešli ti nemški junaki »Pri treh kronah«, toda prišlo je toliko drugih gostov, da so se morali ti klavrni junaki umakniti. »Soča« piše tozadevno: Nemška nesramnost in predrznost na tuji zemlji se bridko maščujeta nad onimi, ki so hoteli osrečiti Gorico z nemštvom na debelo.
Goriška gostilničarska zadruga se je na svojem zborovanju, ki se je vršilo dne 10. t. m. odločno izrekla proti povišanji! deželne naklade na pivo.
Tržaško kolesarsko društvo »Balkan« v Trstu priredi dne 26. t m. III. dirko za jugoslovansko prvenstvo. Darila: 2 zlati, 4 srebrne pozlačene, 2 srebrni svetinji in trak za prvenstvo. Vpisati se je do 20. t. m. Dirkalo se bo ob vsakem vremenu. Proga:   Prošek pri Trstu-Krmin in
obratno. Na Prošeku bo koncert, razdelitev nagrad in ples.
Samoobsodba. Ivan Sancin v Skednju je dobil pismo, da mu njegova dekla, 221etna Ivana Hvala vsak dan kaj ukrade. O tem pismu je zvedela in je zbežala. Skočila je iz strahu v bližnji vodnjak, v katerem so jo našli šele drugi dan.
V proslavo Verdijeve stoletnice so med drugim napadli tržaški Italijani tudi Narodni dom. Policija je napadalce razgnala in je 7 demonstrantov aretirala.
Izginil je 181etni Ivan S vab iz Sv. Križa pri Trstu. Švab se je ponesrečil ali na morju ali pa se mu je kaj drugega pripetilo.
Ponarejeni avstrijski bankovci iz Amerike. Na poti iz Amerike v Trst je pozabil v brzovlaku iz Milana v Benetke potnik I. razreda v Kupeju zavoj, katerega je nesel sprevodnih na kvesturo. Tam so zavoj odprli in so našli-v njem za 20.0U" kron ponarejenih avstrijskih bankovcev. Pohiicah so nato gospoda, ki je ^avoj izgtitii, in ga na kvesturi aretirali. Pri njem so našli za 10.000 kron bankovcev, ki pa so pravi. Ponarejeni denar je bil namenjen za Trst, kjer ima neznanec, ki je Lah, gotovo tovariše razpeče-valce.
Pobegli blagajniški sluga. Blagajniški sluga tržaške »Banca immo-biliare«, Ivan Fossa, je pred kratkem poneveril več za banko iztiija-nih zneskov in je pobegnil. Izza avstrijske meje je pisal ravnatelju banke in ga prosil za odpuščanje s pri-stavkom, da njegove poneverbe ne presegajo 3000 kron.
Povratek reservistov. V Trst sta priplula parnika »Vila« in »Trie-ste« last družbe »Dalmatia« in sta pripeljala iz Metkovića 191, odnosno 600 reservistov, ki so prestavljeni v neaktivno stanje. Parnika so dirigirali v pomorski lazaret pri Sv. Jerneju, kjer ostanejo reservisti v petdnevni kvaranteni.
Družinska tragedija. Pred nekaj meseci se je nastanil v Trstu pri družini Car v Valdirivo trgovec Nikolaj Nikolaffi iz Blanceville. Pred leti je imel Nikolaffi doma ljubavno razmerje z 331etno šiviljo Agato Ciar-midoro, katere mož je bil obsojen na 201etno ječo. Živela sta delj časa skupaj, mož je bil v zaporu, in sta imela tri otroke. Ostala pa jima je samo ena hčerka, ki je stara sedaj 7 let. Nikolaffi je v Trstu pozabil na svojo ljubico in je začel ljubavno razmerje s hišno Frančiško Zovi. Ko je Ciar-midorova to zvedela, je prišla v ponedeljek v Trst in je obiskala nezvestega ljubimca. Prišlo je med njima do hudega spora. Zjutraj sta se zopet začela prepirati. Gospa Carova je šla v njihovo sobo, da bi jih pomirila. Komaj pa je vstopila, je potegnil Nicolaffi samokres in ustrelil Ciar-midorovo. Žena, zadeta v glavo, je ostala na mestu mrtva. Morilec je vrgel samokres v kot in je pobegnil. Carova je takoj poklicala policijo, ki je uvedla zasledovanje. O morilcu nimajo do sedaj še nobene sledi.
Tržaška porota. — Uboj v Pod-peči. — Poneverba 181etne zasebne uradnice. V ponedeljek se je vršila obravnava proti 261etnemu Josipu O I e n i k u iz Podpeči pri Dekanih. Olenik zna samo slovenski, obravnava se je vršila s pomočjo tolmača. Obtoženec je obtožen, da je dne 15. avg. letos povodom cerkvenega že-gnanja ubil svojega tovariša Antona Bordona s tem.da mu je zagnal v glavo težak kamen, ki je prebil Bordo-nu lobanjo, kar je povzročilo smrt. Olenik dejanje prizna. Trdi pa, da se on ni tepel, marveč je hotel pretepače pomiriti. Pri tem ga je udaril Bor-don tako silno na desno oko, da ie padel po tleh. Med tem ko se je pobral je pograbil kamen in ga vrgel v Bordona. Nesrečen slučaj je bil, da je zadel kamen Bordona v glavo. On ie videl, da je Bordon padel, takoj nato pa se je odstranil in je šel domov. Ob priliki aretacije je Olenik šele zvedel, da je Bordon umrl. Obtoženec s solzami v očeh. obžaluje svoj prenagljeni čin, h kateremu ga je do-vedla huda razburjenost vsled udarca Bordonovega. Bil je tudi poleg tega še precej pijan. V očigled temu prosi milosti in obljubi radevolje, da bo skrbel za nedoletne otroke pokojnega Bordona. Priče so potrdile deloma njegovo izpoved, deloma navajanja v obtožnici. Sodišče je stavilo porotnikom eno vprašanje v smislu obtožnice, dve vprašanji pa glede pijanosti. Porotniki so potrdili vprašanje glede uboja z 9 glasovi, zanikali pa so s 7 glasovi vprašanje glede pijanosti. Na podlagi tega pravo-reka je obsodilo sodišče Olenika na 18 mesecev težke ječe. — V torek se je vršila obravnava proti 181etni zasebni uradnici blagajničarki Vincen-ci P a v e s k i zaradi hudodelstva poneverbe tatvine. Paveska je obtožena, da je kot blagajničarka tvrdke Sc'^tti poneverila od strank vplača-,
ne zneske v skupni vsoti 2110 K 37 v in da je 1. 1912 v ravno isti trgovini ukradla za 1914 K 83 v raznega blaga, kakor platna, namiznih prtov, brisač, namiznih prtičev itd. Obtoženka poneverbo in tatvino prizna. Trdi pa, j da so jo k temu prisilile mučne razmere po smrti njenega očeta in pa njeni sorodniki, ki so vedno več zahtevali od nje. Solettiju je stavila predlog, da bi odplačevala škodo v mesečnih obrokih. Artur Soletti udi, da je oškodovan za 4015 K 45 v in da mu obtoženka ni stavila pogoja glede mesečnega odplačevanja. Obtoženka mu je hotela poneverbo prikriti, in on ji sedaj ne more odpustiti. Nato je bilo zaslišanih več prič, ki so potrdile, da je živela Paveska zelo skromno in da ni zapravljala. Nato je bila obravnava prekinjena in se nadaljuje.
Sokolski zlet v Dubrovniku. V nedeljo se je vršil tu prvi zlet hrvatskih in srbskih Sokolov v Dalmaciji. Zleta se je udeležilo tudi več organizacij iz Bosne in iz Hercegovine. Na kongresu so se vršile velike manifestacije za jugoslovansko edinstvo.
Srečno srečanje. — Prijetno iznenađenje. Pred nekaj dnevi je srečal vpokojeni srbski polkovnik Sava Dimitrijevič na cesti na Reki konto-ristinjo Elizabeto Katićevo. Mož je dekle precej časa opazoval, nato pa je stopil k nji in se ji je predstavil. Povedal ji je, da jo je spoznal po io-tografiji. ki mu jo je pokazal njen oče, večkratni milijonar Katic, ki je umrl pred 5 leti v Nišu. Njen oče je določil njega za izvrševalca njegove oporoke. Povedal je iznenađeni deklici, da obstoja njena dedščina iz več hiš v Belgradu in iz velikega veleposestva v okolici mesta. Mož je dal dekletu takoj več tisoč kron in potrebne listine, da se odpelje v liel-grad in prevzame dedšcino.
Vsi na shod!
izvrševali!! mM narodno-Bapiedns stranke
priredi
v četrtek, 15. oktobra 1913
dđ 8. zvečer v vsiiki dvoraD! Mestnega doma javen
ljudski shod.
Na shoda poročajo vsi bivši ljubljanski dež. poslanci o zadnjem :: zasedanju deželnega zbora.
Dnevne vesti.
+ Slovenska ljudska šola v Kočevju. Včeraj se je vršila na okrajnem glavarstvu v Kočevju razprava radi ustanovitve slovenske ljudske šole v Kočevju. Zaslišati so se morali starši, ki so vložili dotično prošnjo na deželni šolski svet. Kot zastopniki staršev so se udeležili razprave državni poslanec dr. R a v n i h a r, dr. K1 e p e c kot namestnik dr. Rajna, in Ante Beg. Od 49 prosilcev jih je prišlo 18, ki so zglasili 35 šoloobveznih otrok. Od prosilcev, ki so zaposleni v rudniku, ni prišel nobeden. Na čegav pritisk, je znano. V tem oziru je vložena kazenska ovadba na držav, pravdništvo. Ravno tako je iz v deželnem zboru vložene interpelacije znano, da so občinski redarji pustili stranke podpisavari izjave, češ, da odstopijo od svoje prošnje. To potrjujejo tudi včerajšnji graški listi, ki trde, da so bili staršem podpisi na prošnji za ustanovitev slovenske šole izvabljeni, da so starši ob »zaslišanju« izjavili, da niti vedeli niso, kaj podpišejo ter da so z ogorčenjem zavračali vabila za včerajšnje zaslišanje. Tudi trde graški listi, da so kočevski Slovenci podpisali neko okrožnico, ki se v njej izjavljajo proti ustanovitvi slovenske ljudske šole. Moramo si misliti, kaka nasilstva so vporabljali in s kakim terorizmom se je vplivalo na slovenske starše. Zategadelj je poslanec dr. Ravnihar dal na zapisnik ostro izjavo, koncem katere predlaga, da se zaprosijo kazenski spisi od državnega pravdništva o vloženi ovadbi, da se terja od kočevske občine omenjena okrožnica, da uvede glavarstvo strogo preiskavo glede imenovanega »zaslišanja« ter dostavljenja vabil slovenskim staršem po občinskih organih, da se predlože baje vrnjene dostavnice, da se izostali starši vnovič povabijo, ki naj jim glavarstvo dostavi vabila neposredno. Po tej izjavi, ki nanjo zastopnika mestne občine nista mogla drugega odgovoriti, kakor da jima ni znano, da bi se bile vršile nepravilnosti ob dostavitvi vabil, da pa nimata nič proti temu, če se starši vnovič vabijo, je vodja okrajnega gla-
varsva iz zaklenjenega predala izvlekel vrnjene dostavnice, na katerih se je v resnici kontroliralo, da so bile na njih od roke občinskega redarja pisane izjave strank, češ da odstopijo od vložene prošnje. Tableau! Na dlani leži, da stranke teh izjav niso dale prostovoljno in še bolj verjetno je, da niti vedele niso, kaj podpišejo. Zakaj kakor trdijo stranke, jim je redar samo dejal, da morajo vsled vabila priti na okrajno glavarstvo, da pa si lahko prihranijo to pot, ako podpišejo izjavo. No, našla se bodo pota in sredstva, da se bode kočevsko občino, zlasti kadar posluje v prenesenem delokrogu, naučilo pravilnega in zakonitega ravnanja. Nismo na Koroškem!
+ Kočevski Nemci nesmrtno blamirani. Včeraj smo omenili poročilo graških časopisov (»TagcsposU in »Tagblatt«) o akciji za slovensko šolo v Kočevju. Brzojavke v nemških listih so pripovedovale, da se je večina prosilcev pri uradnem zasliševanju izrekla proti slov. šoli, za nemški pouk in da se je cela vrsta podpisov izkazala za ponarejene. Ta brzojavka je bila datirana iz Kočevja z dne 13., a izšla je ponoči zjutraj dne 14. t. m., dočim se je uradi.o zasliševanje pri okrajnem glavarstvu
v Kočevju pričeto šcie včeraj 14. t. m. ob 8. zjutraj. Torej so vedea kočevski nemški poročevalci za izid uradnega poslovanja 24 ur preje, medno se je pričeio. Tako sigurni so bili, da bodo njihove hujskanje imele uspeh. Dobro, da so zastopniki slov. ^irršev zvedeti za nemške lumparije prej, kakor vsi Kočevarji ter je g. dr. Ravnihar ob koncu zasliševanja predlagal, naj okrajno glavarstvo do-žene, kdo je imel tako zasliševanje in kje se je vršilo. Ni namreč izključeno, da bi ne bili pri občinskem uradu izvršili samovoljno in protizakonito zasliševanje slov. staršev. Sploh je zastopnik g. dr. Ravnihar pri tej priliki razkril taka nasilstva občinskih organov in rudniškega oskrbništva, da je zastopnik kočevske občine, tajnik Parubskv zdiho-val, da je »sprachlos«. Več bo govorilo državno pravdništvo v Novem mestu. Pri zasliševanju so vsi došli prosilci vztrajali pri svoji prošnji ter so se vsi podpisi izkazali za pristne. Slavno c. kr. okrajno glavarstvo je bilo pozvano, naj uvede najstrožjo preiskavo proti onim, ki so zagrešili znane lopovščine.
-r Poslanec Hladnik, saj nI res!
V »Slovencu« zadnje sobote stoji, da je poslanec Hladnik zaklical poslancu dr. Tavčarju: Gospod dr. Tavčar, jaz sam sem vas slišal, ko ste rekli v županovi hiši v Žireh: Liberalcem groš, klerikalcem knof! To pa ni res. Gospod poslanec Hladnik, tega
vi niste slišali nikoli samega dr. Tavčarja izreči, ker sploh na dotičnem shodu niste bili. Dr. Tavčar je izustil to frazo, katerih se tudi vi, oziroma vaša stranka obilokrat v tej ali podobni obliki, a v tem smislu poslužuje za agitacije, pred hišo pokojnega župana Sedeja, eno leto po tega smrti začetkom septembra 1901 pred splošnimi deželnozborskimi volitvami, na katerem shodu pa vas g. Hladnik ni bilo in sploh nobenega duhovna, tudi proslulega, pozneje v Ameriko pobeglega žirovskega kaplana ne. Da, vi g. Hladnik ste bili na dr. Tavčarjevem shodu, ki se je vršil v hiši še tedaj živečega župana Sedeja za dopolnilno volitev po poslancu Lavrenčiču st. leta 1897. koncem oktobra. Na tem shodu pa ni bilo slišati nobene besede in se sploh m nič govorilo o groših in knofih. Vi ste pač takrat veliko govorili o tedanji zvezi liberalcev z Nemci kot izdajalci slovenskega naroda. To pa vas nič ne ženira, da ste zdaj vi in vaša stranka ne samo izdajalci, ampak pravi grobokopi slovenskega naroda. Tedaj vi teh besed nikdar niste slišali iz dr. Tavčarjevih ust v 2i-reh, ker takrat niste bili navzoči. Pobrali ste to obrano in sto in stokrat preoglojeno kost iz »Slovenca« ali sploh vaših poštenih listov, ali pa iz ust kakega dr. Lampeta, ki jo Je glodal in obračal, kako bi se dala najbolje porabiti proti političnim nasprotnikom, in poželelo se je še vam, da ste ugriznili še vi, da bi tembolj teknilo in da bi boljše držali med zobmi, ste pa rekli in se domišljuje-te, da ste sami to slišali. S tem pa niste ugriznili le kosti, ampak ste se Še sami pošteno vgriznili v ustna, ker neresnico govorite vi in potem pa še »Slovenec«, ko to piše. Pribito in lahko tožite: Vi tega sami niste slišali, ker na shodu niste bili.
+ Najnovejši klerikalni obreko-valec Ciril-Metodove dražbe. Iz Novega mesta se nam poroča: Tu imamo odvetniškega koncipijenta dr. Ogrizka, ki že nekaj časa obrača nase pozornost, vedno s takimi stvarmi, ki se jih navaden človek sramuje, klerikalcu pa pomagajo naprej. Posl. Jarc je tega dr. Ogrizka vpeljal s tem, da ga je jemal seboj na
shode.  Zda} je dr. Ogrizek že tako znan,  da kar sam nastopa  in vse očitneje kaze,  da hoče priti naprej. V nedeljo, 5. t m. se je ta nova klerikalna zvezda pojavila tudi v Šmi-helu,   kamor   so Žlogarjaši sklicali občni zbor »Slov. Straže«.   Na tem zborovanju je kot   glavni govornik nastopil dr. Ogrizek, ki se je predrzni! nesramno napadati tudi našo Ciril - Metodovo družbo. Na uvodnem mestu zadnje številke »Dol. Novic« najnovejši ta  obrekovalec ne imenuje naše družbe s polnim imenom — morda se je fantič  le zbal svojega šefa in njegove za Ciril-Me-todovo družbo požrtvovalno delujoče gospe soproge. Ampak ves napad tudi brez izrecnega  imena govori jasno, da ima obrekovalec v mislih le našo Ciril - Metodovo družbo. V tej dolenjski cunji, v kateri poleg Zlogarja zdaj le še Ogrizek zavija svoje umazano katoliško moralo, beremo med drugim   tudi   to-le ne-sramost: »Za slovensko ljudstvo torej gre in če zbere liberalna stranka še  toliko milijonov   za narodno obrambo, na drugi trani pa propagira nevero in z njo združeno nemoralnost, so vsi milijoni vrženi v vodo. Kaj bi nam pomagalo, če bi morda liberalci rešili na tisoče slovenskih duš iz nemčurskega žrela, ako jih pa ravno   isti  milijoni izročajo verskemu indiferentizmu   in z njim združenemu telesnemu propadu?«— Kot »dokaz« za to svojo nesramno obrekovanje navaja francoski narod, katerega propast po   dr. Ogrizkovi teoriji povzroča »verska indifirent-nost in z njo združena moralna pro-palost.« In po tem »dokazu« zagreši še eno nesramno laž: »Liberalci so v zadnjem času v neštetih slučajih dokazali, da oni niso sposobni reševati slovensko ljudstvo, ker so pisali po svojih časopisih na najostudnejši način in prostaško kršili vse zakone morale«... In »to so vzroki, ki so rodili »Slovensko Stražo«, ki hoče naše ljudstvo braniti ne le pred nemškim nasiljem, ampak ga hoče obvarovati tudi pred drugo večjo nevarnostjo, pred moralno propalostjo« ... Če se je Ogrizek preveč vtopil v mo-raliko profesorja teologije in morale »zvestega Janeza« dr. Kreka, da tako okrog sebe meče z moralno propalostjo, je to njegova stvar. A naša stvar pa je, da nam bo, kakor je tudi javno zagrešil obrekovanje, da naša Ciril - Metodova družba propagira »nevero in z njo združeno nemoralnost«, javno doprinesel za to svojo trdftev dokaze. Za enkrat pa mislimo, da je to največja moralna propa-lost za človeka, ki hoče biti vzor-ka-toličan, če brez dokazov na tak način proti   Ciril - Metodovi družbi hujska v krogu ljudi, med katerimi je to govoril in ki berejo katoliško cunjo »Dol. Novice«.   Koliko pa je vredna  gorečavernost   tistega dr. Ogrizka, ki nam očita verski indefe-rentizem, naj služi sledeči dogodek v pojasnilo: Po vseh cerkvah je zvonilo poldne. Po cesti gresta dva duhovnika (eden med njima višji cerkveni dostojanstvenik). Tik za njima pa pride iz neke zelo katoliške gostilne nek velik »goreč« katoličan, pod pazduho je nosil »Slov. Narod« in »Slovenca«. Cim se duhovniku odkrijeta in molita, je ta »goreči« katoličan naenkrat očividno nalašč zaostajal za njima — pokrit. Dokler sta duhovnika molila, je goreči katoličan za njima počasi stopical, kakor bi ga bilo sram, da je pripadnik tiste vere, v imenu katere duhovnika javno kažeta svoje prepričanje. Kakor hitro pa sta duhovnika spredaj odmorila in se pokrila, glej, to nenadno izpremembo.     »Goreči« katoličan zadaj njih jo hitro pobere   za njima, se napravi, kakor bi bil tudi on javno pokazal   svojo katoličanstvo, ko je po vseh cerkvah zvonilo poldne in ju spoštljivo pozdravi. Duhovnika sta ga sprejela kot enega svojih »verno - udanih« in višji duhovnik ga je celo povabil na poznejše svidenje. — V Šmihelu je bilo »žegnanje« in velika pojedina »božjih namestni-ov« ... Ta »goreči« katoličan je bil slučajno tisti dr. Ogrizek,  ki Ciril-Metodovi družbi očita, da propagira nevero in verski indiferentizem in to se je zgodilo  ravno   tisto nedeljo opoldne, ko je 3 ure pozneje isti dr. Ogrizek namesto,  da bi bil šel k popoldanski božji službi, šel raje na občni zbor »Slov. Straže«.
-f V idrijskih »Slovenčevih« novicah navaja dopisnik iz poročila kranjskega deželnega odbora o dežel nih zgradbah, oziroma prispevkih dežele k zgradbam v idrijski okolici podatke o izvršenih, oziroma nameravanih javnih delih. Res je nekaj prispevala dežela, a klerikalni dopisnik naj bi tudi navedel številke o dokla-dah, ki jih je idrijski okraj vplačal v deželno blagajno v zadnjih letih, pa bi se spoznalo, da je pravzaprav deželni prispevek majhen za javna dela v idrijski okolici, zlasti če upoštevamo prispevke za že izvršena dela,
kajti nameravana dela bodo najbrže le obljubljena pred volitvami. To posebno velja za kanomeljsko cesto. 2e lansko leto so klerikalci z vso slovesnostjo zatrjevali, da se prične giaditi, nato so svojo obljubo odgodili za letošnjo spomlad, a tudi ta je minula, ne da bi se bilo pričelo z gradbo okrajne ceste iz Spodnje Idrije v Kanomljo. Kmetje po kano-meljski dolini so postali že nezaupni napram klerikalnim obljubam, zato je bilo pač treba poudarjati klerikalne obljube znova. Z novimi volitvami v deželni zbor se mudi,zato morajo tudi klerikalci hiteti s poudarjanjem svojih zaslug za idrijsko okolico. Klerikalni dopisnik našteva prispevke za javna dela v idrijski okolici, kaj pa je dežela dala za mesto Idrija, to pa je pozabil povedati. In vendar bi to v idrijskih novicah opravičeno in predvsem smeli pričakovati. Dežela ni izdala za Idrijo niti vinarja, zato tudi previdno molče. Idrijske klerikalce bolj zanima klerikalna okolica, kakor pa njih rodno napredno mesto. Razni Kavčiči, Kristani, kaj radi besedičijo o gospodarstvu idrijskega mesta, a da mesto Idrija prispeva na leto v deželno blagajno nad 80.000 K deželne doklade, in ne dobi ničesar od dežele, to jih kaj malo briga. Tu preneha njihovo ogorčenje proti plačevanju doklad, oni le ne marajo plačevai občinske doklade, ki res vsa prihaja v korist občinarjem. Zato pa je treba delovanje teh mož prav presojati!
Odvetniška vest. Dr. Adrijan Zupančič, sin šolskega svetnika gosp. Vilibalda Zupančiča, je napravil dne 11. oktobra t. 1. v Gradcu odvetniški izpit.
*+ Šolska vest. Dr. Ljudevit Hauptmann, profesor na realki v Fiirstenfeldu je bil imenovan na državno realko v prvem okraju dunajskem.
— Umrl je snoči major v pokoju Matija Z i 11 e r e r vitez Časa Ca-valchina 87 let star. Pokojnik se je udeležil raznih bitk v Italiji m se je v vseh teh bitkah izredno odlikoval. Pokojnik je bil dober Slovenec in zvest pristaš narodno - napredne stranke. V času po potresu je bil vitez Zitterer član občinskega sveta ljubljanskega. Pogreb bo jutri ob 3. popoldne. Vrlemu možu bodi ohranjen blag spomin!
— Šestdeset let zdravnik. Danes obhaja vpokojeni železniški zdravnik gosp. Iv. T h o m i t z šestdesetletnico svojega zdravniškega delovanja. Čeprav je gosp. Thomitz star že nad 83 let, je še vedno čil in krepak.
— Iz občinstva. Po Ljubljani se izreka splošna želja, da naj bi ljubljanski »Sokol« ponovil svojo javno telovadbo. Mnogo občinstva je moralo v nedeljo oditi, ker ni dobilo več vstopnic. Zlasti se izreka želja, da bi se ponovili telovadni plesi, ki so pri javni telovadbi izzvali največje občudovanje.
— V proslavo stoletnice bitke pri Lipskem bo v petek na predvečer vojaški mirozov. Ob pol 9. zvečer bo vojaška godba igrala pred magistratom. V soboto ob 9. dopoldne bo v Zvezdi vojaška maša.
— Deželna zveza kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani opozarja še enkrat vse člane načelništva in prijatelje obrtniškega stanu na častni večer, ki ga priredi jutri v četertek zvečer v posebni sobi restavracije gosp. Fr. Kavčiča na Privozu na čast svojim častnim članom in vabi tem potom še enkrat k častni udeležbi.
— Vprašanje na c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu. Prijatelj našega lista nam piše: Pred prilično enim letom sem odposlal dopisnico na tvrdko Fran Zednik, Malin. Dopisnica mi je bila vrnjena z opazko, da je pošta Malin neznana. Dokazal sem lansko leto poštnemu uradu z dopisnico, ki sem jo dobil iz Malina, da obstoji poštni urad Malin. In letos zopet isto! Dopisnica mi je bila vrnjena z opazko: »Post wo?« dasi je na dopisnici samo slovenski naslov in samo slovenska moja štam-pilija. Ali nimajo v poštni ambulanci Trst - Dunaj nobene priročne knjige s seznamom pošt v Avstriji?
— Aeroplan nad Ljubljano. Včeraj nekako od 1. do pol 2. popoldne je krožil nad našim mestom aeroplan, ki se je naposled spustil na tla, kakor se je dalo iz mesta sklepati, na vojaškem vežbališču. Aeroplan se je dolgo časa zadrževal skoraj na enem in istem mestu in videlo se je, da je imel v zraku hud boj z vetrovi, pred-no je zamogel na zemljo.
— Zanimiva aretacija v Celovcu. Kakor poročamo na drugem mestu, se je posrečilo celovški policiji, da je prijela nevarna tatova, vlomilca in napadalca in sicer 311etnega Leopolda Jereba iz Podgorja, ki je pobegnil meseca julija iz ljubljanske prisilne delavnice, in 291etnega Ivana Pavlica iz Vodic na Kranjskem, ki je pobegnil iz sodnih zaporov v Cirkov-cu na Hrvaškem. Poleg že omenjenih, na Koroškem in po drugih so-
sednjih deželah izvršenih vlomov in tatvin, sta ta dva vlomila tudi v kamniško glavarstvo, dalje sta izvršila znani napad pod Rožnikom in sta vlomila v tobakarno na južnem kolodvoru v Ljubljani. Nevarna tička bodo pripeljali po izvršenih preiskavah v Celovcu tudi v Ljubljano.
— Vreme se kaže, da hoče biti lepo. Temperatura je vsled burje silno padla, mrzlo vreme pa je čisto »kakor led«. Po vrhovih Grintovca in drugih višjih vrhovih je predvčerajšnjim ponoči pobeli sneg, kar menda posebno provzroča izredno hitro premembo temperature. Vremenski proroki vedežujejo, da jp to znamenje lepe jeseni. Hočemo videti, koliko so vredne njihove »kunšti«.
Divjanje šulvereinskih otrok v Spodnji Šiški. Iz Spodnje Šiške nam pišejo: 2e opetovano smo opozorili merodajne činitelje, naj posredujejo, da se bodo otroci šulvereinske šole obnašali kakor ljudje. Odkar se je šola začela, ni več miru na cesti. Ti gojenci šulvereinske ponemčevalnice kriče in vpijejo, mečejo v slovenske otroke kamenje. In če nimajo drugega, nad čemer bi znesli svojo, v šul-vereinski šoli pridobljeno kulturo, tedaj kamnajo pse. Opozarjamo državno policijo, naj nekoliko nadzoruje Kolodvorsko ulico, kadar drve šul-vereinski otroci ven.
Most preko Save pri Sv. Jakobu je zaprt v veliko škodo prebivalstvu, ker je s tem oviran ves promet. Posestniki na desnem bregu Save imajo na oni strani polja, zlasti pa mnogo drv in stelje, a ne morejo preko reke, ker je most zaprt. In čemu je pravzaprav zaprt? Nihče tega ne ve. Most je bil zgrajen z velik, stroški in v pokritje teh stroškov se je morala pobirati mostnina, ker se od privatnikov pač ne more zahtevati, da bi v most vtaknili svoj denar, ne da bi imeli upanja, da bi se jim ta denar tudi povrnil. Seveda, most je prometno sredstvo in bi ga morala pravzaprav zgraditi dežela ter ga dati prebivalstvu v uporabo. Če pa je bil most zgrajen od privatnikov in če se je izkazalo, da je most potreben, bi morala dežela storiti vse, da prepreči, da bi se ta most prometu zaprl, in ako ne drugače, s tem, da ga sama kupi. To bi bila najenostavnejša rešitev, za katero so se zavzeli tudi prizadeti posestniki, brez razlike političnega prepričanja. Deputacija teh posestnikov se je tudi zglasila pri deželnem odboru ter prosila, naj se vendar enkrat že reši pereče vprašanje šentjakobskega mostu. Deželni odbornik dr. Lampe je takrat možem vse obljubil in jim v potrdilo svoje obljube tudi segel v roko. Toda ostalo je vse pri starem in most je še vedno zaprt. Seveda, mar je dr. Lampetu za kmeta, kadar ga ne potrebuje, on se raje briga za elektriko na Gorenjskem. Toda deželnozbor-ske volitve so pred durmi in gospodje bodo zopet potrebovali kmetske glasove. Stavimo, da bo takrat še sam Lampe prikrevsal v Št. Jakob beračit za glasove. Takrat pa naj kmetje v Št. Jakobu in okolici vržejo čez prag Lampeta in vsakega njegovega podrepnika!
Dajte delavcem zasluženo plačilo. Pod tem naslovom smo prinesli dne 26. septembra notico o Janezu Petelinu iz Notranjih goric. Janez Petelin je prišel danes k nam v uredništvo in predložil razsodbo, iz katere smo razvideli, da dotična notica ne odgovarja resnici in da je obdol-žitev krive prisege neosnovana.
Iz zapora pobegnil. Iz zavarovalnega zapora pri novomeškem okrajnem sodišču je pobegnil neki Janez Šinkovec. Mož je bil zapleten v civilno pravdo, kjer bi bil moral pod prisego izpovedati, kje ima shranjen denar. Ker pa se je upiral zaprisegi, so ga djali v zavarovalni zapor, iz katerega je pa tiček še tisti dan ušel.
Roparski   umor pri Skorji Loki.
K tozadevnemu poročilu popravljamo, da se je izvršil omenjeni roparski umor v Zmincu v gostilni pri »Jurju«. Neznani ropar, katerega je videl samo petletni fant, je umoril Marijo Krajnikovo, ki gospodinji svojemu bratu Mat. Dolencu. Ropar je udaril svojo žrtev trikrat po glavi in jo tako ranil, da so ji izstopili možgani. Ukradel je nato 90 ki on in tri škatlje cigaret. Umor in rop je izvršil ropar tako hitro in tiho. da ga ni slišal niti deček, katerega je nagnal ropar, ko je vstopil v sobo, niti teta, ki stanuje pod kuhinjo. O roparju nimajo še nobenega sledu.
Postna tatvina v Podnartu. — Osterman prijet. Iz Celovca nam poročajo sledeče: V torek ponoči se je pripeljal iz Beljaka v Celovec z iz-voščekom mlad mož, ki je vzbujal posebno pozornost vsled svoje po-tratnosti. Obiskal je več gostilen in je povsoa plačeval za jed in pijačo celim omizjem. Zvečer je dobil neko spremljevalko, s katero je še nekoliko časa popival, nato pa se je zakopal z njo v mehke pernice neke ce-
lovške gostilne. Iz sladkega spanja ga je prebudila drugo jutro policija. Policiji je izpovedal mož, da se piše Osterman, da je pismonoša iz Pod-narta in da je vzel svoji ženi denar, s katerim si je privoščil mal izlet po Koroškem. Brzojavno poizvedovanje pri orožništvu v Kropi je dognalo, da je Osterman poneveril na pošti v Podnartu 236 kron in pobegnil. Pri Ostermanu so našli še 130 kron.
Nesreča na železniški progi. Včeraj opoldne se je zgodila pri Le-žečah velika nesreča. Poštni vlak, ki pride ob treh popoldne iz Trsta v Ljubljano, je pri Ležečah povozil brzojavnega mojstra Franca Gobanca iz Št. Petra na Krasu. Zapušča ženo in več otrok. Ponesrečenec je bil doma iz Vodic na Gorenjskem.
Mitrovica kolere prosta. Kakor je kr. hrv. - dalm. zemaljska vlada z dopisom z dne 10. oktobra t. L sporočila, se je proglasilo mesto Mitrovica glasom člena 9. pariške konvencije z leta 1903 kot kolere prosto, ker je od zadnjega obolenja, to je od 25. septembra t. 1. prešlo 15 dni, ne da bi se bil v Mitrovici pojavil nov slučaj obolenja ali smrti za azijatsko kolero.
Žepne tatvine na trgu se že dije časa pojavljajo, a ni bilo mogoče priti storilcu na sled. Tudi danes so bile na trgu pri kuretnini ukradene trem ženskam tri denarnice s približno vsoto do 50 K. Tržni stražniki so razne sumljive elemente neprestano nadzorovali, dokler se ni ptiček vendar ujel. Ko so bile tatvine ovadene, je tržni redar zadevo povedal uslužbencu rešilne postaje g. Antonu Zdravicu, ki je bil baš v obližju in gre le - temu zasluga, da je dolgoprstneža doletela že vendar usoda. G. Zdravič je kmalu zagledal nekega okoli 161etnega mladeniča, ki se je sumljivo sukal okoli žensk in ga začel nadzorovati. V tem, ko so tržni redarji pazili vsi na svojem mestu, navedeni fant pograbi s kur-nika neki kupovalki denarnico ter jo hoče spraviti. V tem ga pa že zgrabijo krepke Zdravičeve roke, nakar priskočijo na vrišč tržni redarji — in tiček je bil v rokah. Tajiti seveda ni mogel, ker je ukradeno denarnico imel še v rokah. Navedenec je Ivan Bončar iz Št. Vida pri Ljubljani, ki je nedvomno izvršil tudi prejšnje tatvine. Pri sebi je imel tudi »nravstveno spričevalo«, namreč sodnij-sko povabilo, s katerim ga vabi kazenski sodnik zaradi potepuštva. izročili so ga policijskemu stražniku, da ga je aretoval.
Iz preiskovalnega zapora je pobegnil v Kozjem na Štajerskem 65-letni Matija Pachernig iz mariborskega okraja, kateri je tamkaj pričakoval svoje usode zaradi hudodelstva tatvine in goljufije. Kam io je stari grešnik mahnil, še ne vedo.
Kinematograf „Ideal" Protea, učinkovita defektivska komedija v 4 delih in pa komična veseloigra „Mo-ric uhajač" s Princem v glavni vlogi vzbujata nepopisen smeh med gledalci in se vsakemu priporoča, ako se hoče dobro zabavati in od srca nasmejati, naj si ogleda ta spored. — V petek velikanski film. »Poslednji dnevi Pompejev.
Poslednp  dnevi Pompejev. O
tem filmu piše dunajsko časopisje med drugim: Film sam je učinkoval izborno, ne samo kar se tiče izvrstnega igranja, nego tudi glede na takisto lepo kakor impozantno Jono gdč. Ev-genije Fioro ter izbrano dobrega Glau-cusa. Pohvaliti je tudi odlično in popolnoma na višku stoječo režijo. Iz-rabljenje ogromnega materijala, dekorativnih sredstev, pokrajinske karakte-rizacije in zgodovine je prav v tem filmu posebno uspelo. In to pomeni uspeh. Občinstvo in časopisje, oba sta bila polna priznanja in hvale. Naj-odličnejši listi so temu filmu posvetili izredno pažnjo. — Ta film predvaja se od petka 17, do četrtka 27. t. m. v kinematografu „Ideal" pri vseh predstavah. Predstava traja 2 uri in sicer: 3.-5., 5.-7. 7.-9. 9.— 11. Cene zvišane.
V mestni klavnici se je od 28. septembra do 5. oktobra t L zaklalo 71 volov, 4 bike, 290 prašičev, 190 telet, 31 koštrunov in 11 kozličev. — Vpeljalo pa se je 714 kg mesa in 19 zaklanih telet.
Izgubila se je denarnica z manjšo vsoto denarja od Kolodvorske ulice skozi Prečno ulico do Sv. Petra ceste. Pošten najditelj naj jo izroči v prodajalni M. Tičar na Sv. Petra cesti.
Koncert v kavarni J. Krapš, Škofja ulica jutri, dne 16. oktobra prirede bivši godbeniki »Slov. Fil-harmoni« pod vodstvom koncertnega mojstra gospoda Bogomila Černega, Začetek ob pol 9. zvečer. Vstopnina 40 v. Za obilno udeležbo se priporočajo godbeniki.
Priloga. Za cenjene naročnike v Ljubljani in neposredni okolici smo danes priložili opis slike v kinematografu »Ideal« v Ljubljani: »Poslednji dnevi Pompejev.«
Narodna obramba.
Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda Zalog-Vevče je priredila dne 5. oktobra v gostilni pri Kuharju prav dobro uspelo vinsko trgatev. Vrli odbor naše najmlajše podružnice se je prav vestno potrudil, da je priredil prijateljem naše „Družbe" lep in zabaven večer. Ulogo občinskega župana je prevzel g. Fr. Kurnik, ki je bil tudi duša celi prireditvi, ob njegovi strani je pridno sodelovala ter poveličevala dostojanstvo župana vrla županja gdč. Matilda Lešnjak. Prav zapeljive so bile viničarke gdč. M. Jazbar, K. Mihelič in P. Vilfanova. Narodno blago so prodajale gdč. Z. Plesnik, F. Rorman in S. Vilfan, cvetice pa je prodajala gdč. E. Lešnjak. Pohvalno moramo omenjati tudi obč. tajnika g. A. Aubelja, policaja gg. Ivana in Jožeta Habiča, originalnega čuvaja g. V. Vrhovca, ter pismonoša g. V. Sluga. Seveda ni manjkalo v ti gmajni tudi jetničarja in tajnega policaja g. E. Dolorenco. Prav pohvalno moramo omeniti zlasti predsednika podružnice g. A. Kezele, ker je s toliko požrtvovalnostjo vse nadziral. — Veselice se je udeležil tudi zastopnik glavne družbe, ki je v poljudni besedi očrtal pomen in delovanje „Družbe". — Udeležba je bila prav lepa, bila bi pa gotovo še lepša, če bi bilo vreme ugodno. Vseh dohodkov je bilo od veselice 103-70 K, stroškov pa 32-30 K; Družba je dobila 71-40 K. — Na veselo svidenje ob priliki.
Društvena naznanila.
»Merkurjev« večer. Slov. trg. društvo »Merkur« opozarja še enkrat gg. člane na prijateljski sestanek, ki bo jutri večer 16. t. m. v gostilni člana gosp. Rusa na Rimski cesti. Na svidenje!
»Sokol« v Št. Vidu nad Ljubljano vljudno vabi na vinsko trgatev ki jo priredi v nedeljo 19. t. m. v gostilni pri »Slepem Janezu« v Žapu-žah. Vsakdo, ki se količkaj zanimu za sokolsko gibanje, ve, s kakoršni-mi težkočami se mora boriti šentviški »Sokol« proti ondotnemu črnemu Zabret - Klanfarjevemu klerikalizmu. Zato bodi sveta dolžnost bratov »Sokolov«, kakor tudi drugega zavednega občinstva bodisi iz Ljubljane ali okolice, da se te sokolske prireditve, ki bo nudila vsakomui obilo zabave in razvedrila, zagotovo udeleži!
Prosveta.
Odborova seja „Matice Slovenske" dne 9. oktobra 1913. Seje se je udeležilo 23 odbornikov, oziroma 25. G. predsednik se obširneje spominja f dr. K. Glaserja, Čigar znanstvena izobrazba in delavnost sta presegali po-prečnost. Nadalje javi, da se je pobrigal za literarno zapuščino pisatelja Ogrinca. — Spominska plošča Ja-nezuTrdinisebo razkrila prihodnje leto. — Topla zahvala se izreče g. odborniku šolskem u svetniku V i 1 i b a 1 d u Zupančiču, ki je bil odbornik izza 1878, a je radi bolehnosti sedaj odložil odborništvo. — Poškodbe na Matičini hiši, ki so nastale vsled regulacijskih del v Ljubljanici, se ocenijo. Določi se kredit za katalogiziranje Matičine knjižnice. — Poročilo o fondu za Bleiwei-sov spomenik se vzame na znanje. — Potrde se nasveti in predlogi zemlje-vidnega odseka. Matica bi morala vedeti, kaj je glede krajepisja ukrenil deželni odbor kranjski. Koncem tega meseca bo zadnje posvetovanje o sedanjih korekturah zemljevida. — Matica je sprejela zopet nekaj Vošnja-kove korespondence. Geografski opis Štajerske (Slov. zemlja) prevzame g. prof. Vesenjak. — Publikacije za 1913. leto bodo obširnejše nego zadnja leta ter izidejo v novi umetniški opremi.
— Neki beletristični rokopisi se izroče v recenzijo. — Matica izda veliko poljudno pisano in ilustrirano delo pri-rodopisne vsebine (v obliki vseučiliških predavanj), ki je za Matico spiše univ. docent v VVUrzburgu dr. Boris Zamik.
— Matica je pozdravila odkritje nagrobnega spomenika hrvatskemu pesniku Kranjčeviču v Sarajevu, ki se je vršilo dne 28. septembra t. 1. Pri razkritju Medvedovega spomenika (v Kamniku) je zastopal Matico njen predsednik. Članov je plačalo do zdaj za tekoče leto 1700.
— »Nastavni Vestnik«, glasilo hrvaških in slovenskih profesorjev. V prvi letošnji številki prof. Vajda obširno ocenjuje Hauptmannovo »Didaktiko« fizike, ki je izšla pri »Šolski Matici«; v drugi številki pa čitamo sceno »Flore slovenskih dežel« (GIowacki - Poljanec) iz peresa ravnatelja dr. Stanislava B e u k a v Idriji. Prof. dr. Dular Anton je priobčil nekrolog dr. K. Glaserja. deloma (kakor je razvidno) po korespondenci  pokojnikovi   Izmed drugih
člankov naj omenjamo še članek o čuvstvovanju rastlin, zlasti pa Turi-ćev članek: »Pedag. psihološki razlogi neuspehu nekih predmetov v srednji šoli«. Naš Kras je pravzaprav Krč (str. 52.) Vsak slovenski srednješolski profesor bi moral biti naročen poleg »Nastavnega Vestnika« na Lšolsko Matico« in »Popotnika«, (pravi prof. Vajda (str. 59).
— »Djulabije.« Pod tem naslo-ivom obelodanil ie skladatelj F. S. [Vilhar v dveh zvezkih vsevkupne SVOje samospeve z glasovirskim spremi je van jem. Prvi zvezek velja pet, a drugi zvezek tri krone. »Djulabije« naročajo se edino pri skladatelju v Zagrebu, Gunduličeva ulica št. 55. Kdor pošlje omenjeno svoto, dostavi se mu delo poštnine prosto.
Razne stvari.
* Stavka zdravnikov. Iz Rima poročajo: Mornariški zdravniki v Genovi so začeli stavkati, ker jim nočejo zboljšati plače. Moštvo podpira zdravnike.
* Duhovnik — tat. Iz Rima poročajo: Znamenito Pinturichiovo sliko Madono je nekdo ukradel ter jo nadomestil s kopijo. Priorja cerkve so kot tata zaprli. Prior je priznal, da je sliko prodal v tujino. Pintu-ricchio je slavni prednik Rafaelov. To sliko je naslikal 1. 1500.
* Staro meso prodajal. Iz Sarajeva poročajo: Neka ženska, ki je pri prekajevalcu Puspoku kupila klobaso, je težko zbolela. Vsled tega so uradno zaprli Puspokov obrat. Pri preiskavi so našli staro, pokvarjeno meso. Prekajevalec je bil obsojen na
I tri sto kron globe.
* Avtomobilska nesreča. Iz Ri-| ma poročajo: Avtobus, ki je peljal z
nekega volilnega shoda v Aquili 34 ! volilcev v Amatrice, se je z neke gorske poti zvrnil v reko. Eden pasa-žir je bil takoj mrtev, štirje so snirt-nonevarno poškodovani, dvaindvajset pa jih je bilo več ali manj poškodovanih.
* Požar v sinagogi. Iz Petrogra-da poročajo: V sinagogi v Mičenovu pri Lodzu je izbruhnil ogenj v ženskem oddelku, v katerem je bilo več nego 600 žensk. Nastala je velika panika. Vse je drvelo proti izhodu, kjer je bilo več žensk, med temi tri starke pohojenih. 25 žensk je biio poškodovanih, nad 40 žensk pa je omedlelo.
* Velika nesreča v premogoko-
pu. Iz Londona poročajo: V piemo-gokopu »Universal« pri Cardiffu se je včeraj dopoldne, ko je bilo 700 delavcev v rovu, dogodila velika eksplozija. Od zasutih rudarjev so spravili 327 živih iz rova. Razentega so potegnili iz rova tudi šest mrtvecev. Govore, da se je več nego 150 delavcev ponesrečilo. 300 do 400 delavcev je še v premogokopu.
* Nemško šolstvo na Turškem.
V času, ko pode slovansko delavstvo iz Prusije in ko omejujejo obisk tujih dijakov na nemških visokih šolah, se čuje kaj čudna vest o organizaziji turških šol po nemškem vzoru. Turški listi poročajo, da se bodo v Koniji, Adani in Carigradu ustanovile tri nižje nemške obrtne šole. Sicer bodo pod vrhnim nadzorstvom turškega naučnega ministra, vendar pa bodo imele znatno avtonomijo. Pozneje jih bodo izpre-menili v visoke tehnične šole ter dopolnili z višjimi trgovskimi šolami. Razentega hočejo turški učni načrt reformirati po nemškem vzoru. Turške šole dobe nemške učitelje, turško naučno ministrstvo bo sprejelo večje število nemških uradnikov, referentov, in nadzornikov. Celo en sekcijski šef bo Nemec.
* Demonstracije proti škofu. Iz
Rima poročajo: Pomožni škof, ki so ga iz Vatikana poslali na pomoč nadškofu v Sassari na Sardiniji, je začel s klerikalno propagando. Temu pa se je uprlo ljudstvo in tudi zmernejši duhovniki niso bili zadovoljni.
V Sassariju se je govorilo, da ima pomožni škof nadškofa v njegovi palači zaprtega. To vest je potrdilo dejstvo, da je stari in bolani nadškof nekega dne ušel v Ittiri ter našel pri ondotnem župniku Carta zavetišče. Ljudstvo je postalo še bolj razburjeno, ko je izvedelo, da je bil župnik zaradi tega kaznovan in suspendiran. In tedaj je ljudstvo v Ittiri sklenilo, da demonstrira proti pomožnemu škofu. Pred par dnevi je korakalo tisoč mož, katerim je sledilo bOO kmetov in kmetic na konjih iz Ittira v Sassari, kjer so jih slavnostno sprejeli ter jih v triumfu vedli na prefekturo in pred nadškofovo palačo. Pomožni škof je parlamentiral s kmeti s posredovanjem svojega ordinarija. Končno je škof preklical suspendiranje župnika. V Ittiri se je vršila zvečer po starosardinskem običaju pojedina, pri kateri so pojedli tri na ražnju pečene vole, ogliensko vino pa je teklo kar, y potokih._______
Telefonska in brzojavna poročila.
Socijainopolitični odsek.
Dunaj, 15. oktobra. Za danes ob 11. dopoldne je bil sklican socijainopolitični odsek, da se posvetuje o zakonu za varstvo pekov. Seja je bila nesklepčna ter se je odgodila na 22. t, m.
Češko ■ nemška spravna pogajanja.
Praga, 15. okobra. Narodni socijalisti in državnopravna stranka se ne bosta udeležili spravnih pogajanj, ker smatrajo ta pogajanja za nadaljevanje svoječasnih spravnih pogajanj. Mladočehi, agrarci, staročehi in realisti pa bodo poslali svoje zastopnike na Dunaj.
Praga, 15. oktobra. »Union« označuje češke zahteve sledeče: Kot temeljni pogoj za udeležbo Cehov pri spravnih pogajanjih zahtevajo Čehi določitve o rabi obeh deželnih jezikov pri avtonomnih in deželno-knježjih oblastih, zakonito varstvo narodnostnih manjšin in vzdržanje enotnosti in nedeljivosti kraljestva češkega ter popolno enakopravnost obeh narodov.
Praga, 15. oktobra. Dognano je, da socijalni demokrati na željo Nemcev niso bili povabljeni k spravnim pogajanjem. Spravna pogajanja se bodo vršila pod predsedstvom notranjega ministra Heinolda ter se bodo raztezala na ves spravni materijal, torej tudi na one zadeve, ki spadajo v kompetenco deželnega in državnega zbora.
Dunaj, 15. oktobra. Danes dopoldne je konferiral ministrski predsednik z odposlanci čeških deželnih in državnih poslancev. Konference sta se udeležila tudi notranji minister Heinold in namestnik knez Thun,med češkimi poslanci pa dr. Kramar in Fort. Radikalci se niso udeležili. Popoldne se vrše konference z nemškimi poslanci s Češkega, jutri s češkim in nemškim veleposestvom.
Dunaj, 15. oktobra. Konferenca med vlado in češkimi poslanci je trajala dve uri. Otvoril jo je ministrski predsednik z daljšim govorom, v katerem je rekel, da je vlada obnovila pogajanja na izrecno zahtevo krone in bo zato storila vse, da jih ugodno konča. Vlada je predložila načrt za pogajanja: Rešila naj bi se predvsem vprašanja deželnega reda in volilne reforme za deželni zbor ter jezikovno vprašanje pri državnih in avtonomnih oblastih. Vlada pa izjavlja, da se ne bo upirala, . če se stranke sporazumejo, da program pogajanj primerno razširijo. Sledila je daljša debata. Mladočehi so zahtevali, da naj se povabijo tudi češki in nemški socijalisti. Ministrski predsednik je nato odgovoril, da vlada svojega stališča ne more izpremeniti, ker zahtevajo predvsem Nemci, da se izključijo od pogajanj socijalni demokrati. Nemci utemeljujejo to svojo zahtevo s tem, da bi udeležba socijalnih demokratov otežkočila in zavlekla pogajania, ker bi ti pred vsem zahtevali volilno reformo, katero vprašanje pa je za Nemce najbolj kočljivo.
Avstrijski poslanik v Bukarešti.
Dunaj, 15. oktobra. Dosedanji avstrijski poslanik v Bukarešti princ Furstenberg je imenovan za avstrijskega poslanika na španskem dvoru in za tajnega svetnika.
Občinske volitve v Zagrebu.
Zagreb, 15. oktobra. Pri včerajšnjih občinskih volitvah v 3. volilnem razredu je prodrla z veliko večino lista hrvaško - srbske koalicije.
Karlovški patriarhat.
Budimpešta, 15. oktobra. Vladni list priobčuje imenovanje karlovške-ga pravoslavnega škofa Grujiča za začasnega administratorja karlovške patriaršije.
Bosna.
Sarajevo, 15. oktobra. Skupno finančno ministrstvo je deloma ugodilo rekurzu proti prepovedi ustanovitve hrvaškega kluba v Sarajevu, dovolilo je namreč, da sprejme klub program Starčevičancev.
Volilno gibanje v Italiji.
Rim, 15. oktobra. Volilno gibanje v Italiji je zelo živahno. V Pugliji se pretepajo, v Terluzzi so kamenjali avtomobil socijalno - demokratičnega kandidata Savenija, celo streljali so. V Grumu je moralo posredovati vojaštvo. V Calabriji so bile tri osebe, v Ortuniju so pretepli kandidata princa di Frasso.
Velika nesreča v premogokopu.
London, 15. oktobra. K velikanski nesreči v premogokopu »Universal« pri Cardiffu se še poroča: Ob času eksplozije je bilo v premogokopu navzočih 925 delavcev. Do polnoči je bilo rešenih 489 delavcev, od ostalih je do sedaj spravljenih že pre-
ko 200 mrtvih. Skoraj gotovo so tudi ostali izgubljeni, ker razsaja v rovih strašen požar, ki onemogoča rešilna dela. Pred vhodom Čaka na tisoče prebivalcev iz okolice, kjer ni rodbine, ki bi ne bila prizadeta. Nekatere rodbine so imele v rudniku po 4 in 5 svojih. Ko so pripeljali ponoči v mrtvašnico trupla, so se odigravali strašni prizori. Več žensk je zblaznelo. Ob 1. ponoči se je posrečilo neki prostovoljni rešilni ekspea?-ciji rešiti še 20 tovarišev, pri tem pa sta bila 2 Člana te ekspedicije ubita od skal.
Zedinjene države in Mehika.
New York, 15. oktobra. Razmerje med Zedinjenimi državami in Mehiko se je zopet poostrilo. Washing-tonska vlada je naročila svojemu poslaniku, da naj obvesti mehikanske oblasti, da vlada Zedinjenih držav ni more priznati volitev mehikan-skega predsednika, ki so razpisane za 26. oktober, ker je izdal predsednik dekret, v katerem si lasti legis]a-tivne pravice. Zedinjene države ta dan izvoljenega predsednika ne bodo mogle priznati. Mehikanski kabinet se je nato sestal in se bavil s to noto. Kaj je sklenil, še ni znano. Komunike o svetu pa naglasa, da pome-nja ta nota Zedinjenih držav novo epoho v diplomatičnih zvezah obeh držav. Naposled pravi, da za neodgovorni ton ameriške note ne moic biti odgovoren ameriški poslanik, # *
Dogodki na Balkanu.
Po tretji balkanski vojni.
Belgrad, 15. oktobra. Srbska vlada je naročila svojim četam,da naj ustavijo nadaljnje prodiranje v Albanijo.
Rim, 15. oktobra. V dobro informiranih krogih zatrjujejo, da je Italija protestirala v Belgradu proti nastopu srbske vojske proti Albancem.
Dunaj, 15. oktobra. Dognano Je, da so Srbi postojanke, ki so jih imeli pred izbruhom vstaje, zopet zasedli, zlasti kraje Orosi in Krojo, vrhove Zafa Malit in več prehodov čez Drin. Srbi so te svoje pozicije utrdili ter se hočejo tam za delj časa utaboriti. Kakor se zatrjuje v podučenih krogih, srbska vlada do sedaj Še ni zaprosila za izpremembo londonskih določb glede srbsko - albanske meje.
Pred četrto balkansko vojno.
Rim, 15. oktobra. Iz Aten poročajo, da so se merodajni krogi prepričali, da Turčija ne samo, da ne demobilizira, marveč celo oborožuje za boj zmožne ujenike, ki se vračajo z Bolgarskega in jih pošilja k polkom v Trakijo.
Carigrad, 15. oktobra. V Dimo-tiki stoječa 30. in 32. divizija je odšla na polotok Kerzonez.
Carigrad, 15. oktobra. Včeraj so tu uradno zaplenili došlo grško pošto.
Solun, 15. oktobra. Med grškimi in turškimi četami je prišlo pri Ksan-tiju do krvavega spopada. Grške čete so pregnale Turke in zasedle Ko-junkej.
Carigrad, 15. oktobra. Glavno taborišče se je preselilo iz Eski babe v Odrin, kamor je prispel tudi že ge-neralisimus Izet paša s svojim štabom. Vrhovno poveljništvo je odredilo, da odidejo glavne turške čete s severne meje proti jugu in zahodu.
Carigrad, 15. oktobra. En ver beg, ki je bil včeraj operiran zaradi vnetja slepiča, je smrtno nevarno zbolel.
Dunaj, 15. oktobra. Avstrijski veleposlanik mejni grof Pallavicini je nastopil dvomesečen dopust. Cesar mu je z lastnoročnim pismom izrekel najvišjo zahvalo za njegovo delovanje v zadnji krizi.
Srbska skupščina.
Belgrad, 15. oktobra. Zasedanje srbske skupščine je bilo včeraj zaključeno. Ministrski predsednik Pa-sič je naznanil predsedstvu skupščine, da bo odgovoril na vprašanja glede Albanije, ko pride zadeva na dnevni red.
Srbsko posojilo.
Pariz, 15. oktobra. Listi se izrekajo proti izplačilu prvega obroka posojila Srbiji v znesku 125 milijonov, predno niso odstranjene vse težkoče na Balkanu in predno se ni rešilo zlasti vprašanje železnic.
Srbski moratorij.
Belgrad, 15. oktobra. Vlada ]e na predlog glavnih srbskih denarnih zavodov sklenila, da se moratorij, ki poteče 12. novembra, ne podaljša več.
Bolgarsko sobranje.
Sofija, 15. oktobra. Uradni list priobčuje ukaz, s katerim se razpu-šča bolgarsko sobranje in razpišejo nove volive za 6. december. Včeraj je bilo v Sofiji preklicano obsedno stanje.
Pri albanskih roparjih.
Valona, 15. oktobra. Med odposlanci Esad paše in provizorično via-do je prišlo zadnje dni do pogajanj o združitvi Esad paše z albansko vlado \ Valoni. Ker je provizorična vlada odklonila Esadove pogoje, so bila pogajanja prekinjena. Snoči je nato Esad paša brzojavno obvestil vajensko vlado, da izstopi iz kabineta in ca je sestavil v Draču svojo lastno vlado, katere delokrog obsega celo centralno Albanijo med rekar-ia Mati in Skumbi. Novo vlado tvori senat 14 članov, ki jih volijo mesta Drač. Kevaja, Tirana in isijak. Predsedstvo je prevzel Esad pasa sam. O tem koraku je obvestil tudi mednarodno kontrolno komisijo.
Solun, 15. oktobra. Komisija za določitev južno albanskih mej je odšla iz Bitolja v Konco. Predsednik te komisije je angleški delegat Wylie.
Valona, 15. oktobra. Danes dopoldne se je sestala mednarodna kontrolna komisija. Istočasno so ugasnile funkcije mednarodnega de-tachementa v Skadru. Tudi te je prevzela kontrolna komisija.
Gospodarstvo.
— Država sežgala za 200.000 kron saharina. Iz Brna poročajo: Avstrijska finančna uprava je za dva-kratstotisoč kron saharina, ki ga je zaplenila pri tihotapcih, čeprav sicer tako zelo nasprotuje krematorijem, sežgali v plinarni v Feldkirchnu pod kontrolo finančne oblasti. Cel Feld-kirchen je v groznem smradu. O tem nepotrebnem, lahkomiselnem uničevanju tako dragocenega blaga se je govorilo v brnski trgovski in obrtni zbornici. Avstrijska državna uprava, ki toži, da ji na vseh koncih in krajih primanjkuje denarja, ki ne more dati niti za najpotrebnejše kulturelne, gospodarske, obrtne in socijalne svrhe potrebnih sredstev, ki se sklicuje na slabo stanje državnih financ ter odreka najnujnejše subvencije v znesku par sto kron, bi nedvomno našla pot, da bi na primeren način, varujoč vse opravičene interese vnovčila zaplenjeni saharin.
Upravništvu naših listov so poslali: za „Ciril-Metodovo družbo" Kat. Guštinova v Metliki 2 K, daroval g. R. Fuks i. s. 1 K izgubljene stave in 1 K, ker ni za god voščil gdč. Franici; Jerica Repe na Bledu 5 K, kot najde-nino zapestnice g. Hermine Miškove, sopr. inž. stavb, tvrdke Kress na Bledu ; J. K. D. v Ljubljani 20 K, mesto venca na krsto pok. blag. g. Marije Eržen in Julij Korbun, krojaški mojster v Aglen-ščaku pri Zg. Polskavi na Štajerskem, podaril domu na altar v gostilni naprednega gosp. Iv. Kalana 10 K. Skupaj 37 kron.
Za telovadno društvo „Sokol" v Ljubljani. Lovci iz Čemšenika in Volčjega potoka ter njihovi gostje, ki se pedesetletnice „Sokola" niso mogli udeležiti 60 kron kot jubilejni dar. Na zdar! Živeli nabiralci in darovalci!
Za „Slovensko Sokolsko Zvezo" mesto cvetličnega dneva: zbirka iz Idrije K 200*—, zbirka Sokola v Mariboru K 101-—, vladni svetnik gospod dr. Edo Slajmer K 20*—, zbirka Sokola v Postojni K 70*—, brat Konrad Brezovšek K 2'—. Vsem darovalcem iskrena zahvala in sokolski na zdar!
Današnji list obsega Z strani.
^aaaaa—■^a—aaaaaaaa—aM—aaaaaaaaaai
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Neprijetno dobivanje zob.
Sveže, rožnato kožo dobe bledi otroci, ako jim mati redno daje lahko užitno Scottovo emulzijo iz ribjega olja. Kar nje rabo pri malih decah se posebno dragoceno, je nje ugodni upliv med dobivanjem zob. Kakor znano je mnogo otrok v tem času kaj nevŠečnih, saj jim prodiranje zob povzroča bolečine in jim ne da priti do miru. Kdor se hoče tega iznebiti naj v takih slučajih poseže po že desetletja sijajno preizkušeni Scot-tovi emulziji iz ribjega olja. V naj prijetnejši obliki obsega za dobivanje zob potrebne tvoritve, pomaga mladostnemu telesu do nove moči in omogočuje, da brez truda prodro zdravi zobčki.
Cena originalni steklenici 2 K 5o v. dobiva •* po vich
le' irr.ah. Proti vpo£iljatvi So v. v pismenih znamkah dobi.
te od tvrdke SCOTT & BK0WNE d. o. i. na Dunaju VII
slc!icev3je se na naj Ust enkratno vpoiiljatcv ponkulnje od
kake lekarne.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 13. oktobra: Anastazija Beck, žena tov. delovodje, 63 let. — Avgust Schueiger, zobozdravnik, 76 let.
Dne 14. oktobra: Ivan Šinkovec, c. kr. sodnik, 34 let. — Matija Zitte-rer Časa de Cavalchina. c. kr. major v pokoju, 86 let.
V deželni bolnici:
Dne 12. oktobra: Matija KunČiČ, delavec južne železnice, 27 let. — Anton Krapež, snažilec, 58 let. — Marjeta Klembas, žena tov. delavca, 51 let.
Razširjeno domaće zdravilo. Vedno večja povpraševanja po „Moll-ovem francoskem žganju in soli" dokazujejo uspešni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utecujoče, dobro znano antirevma-tično mazilo. V steklenicah po R 2"— Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. BSOLL, c. in kr. dvomi založnik na Dunaju. Tuchianbcn 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati Aloll-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 33
Vselej, kadar hočem imeti mir in hočem delati, začnete kašljati, da človeka boli srce, kako se ubogi stvori mučijo. Jutri zjutraj kupim Faveve pristne sodenske mineralne pastilje in redno jih boste jemali — kašelj bomo kmalu ugnali. Teh par vinarjev nasproti učinku ne pride niti vpoštev. Skatljica stane samo K 1*25 in se dobivajo povsod. Poseben znak: Ime »Fay« in bel kontrolni pas z uradno posvedočbo županskega urada Kopališče Soden na T.
Zlata svetinja
Berolin, Pariz, Rini itd.
Najboljši
za
4r
Izdeluje
O. SevtU
Stritarjeva ulica 7.
i*
Dr. J. Z., zobozdravnik, Moravska
Ostrova. Natančno in temeljito sem preizkusil Vašo ustno vodo in Vaš zobni prašek, ki ju že dolgo rabim sam kakor tudi moji bolniki, zato Vam z veseljem izražam svoje mnenje: Ustnih vod in zobnih praškov se nahaja veliko, toda v resnici dobrih je zelo malo. Bolniki naj se torej poslužujejo le onega sredstva, o katerem je preizkušnjo in večletna raba izpričala, da je v resnici dobro. In ta je: Sevdlin".
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani".
Uradni karti dunajske borze
Baf-sSbanl papirji.
4B/„ majeva renta   . .  . .
4*2°/o srebrna renta .  .  . .
48/o avstr. kronska renta . .
4°/o ogr.......
4°/0 kranjsko deželno posojilo
4% k. o. češke dež. banke .
Smoka. Srečke li 1.1860 «/i   . .
n   h m 1864.....
„ ««ke......
„   zemeljske !. izdaje .
n        »i     H»   ti •
n ogrske hlpotečne . . ,,    dun. komunalne
„   avstr. kreditne . . .
n    ljubljanske   .   .   . .
„    avstr. rdeč. krila  l .
,.   ogr.    „    ti    • •
„ bazilika . . . , . „ turške
ljubljanske kreditne banke .
Avstr. kreditnega zavoda . .
Dunajske bančne družbe • •
Južne železnice .  .  .   . ,
Državne Železnice . . , .
Alplne-Montan   . . . • •
Češke sladkorne družbe . •
Zlvnostenske banke.  • • •
Valut«.
15. oktobra Denarol
80-35 8445 8070 8005
-t v
95 50
435-694 — 285 — 27750 24750 233-50 47.V— 472 — 64-—
51-50 31--27 — 228-50
412-
623 — 513-25 115 60 691'— 847-25 333-— 264-75
11-44 I 117-90 95-45 94-45 25450
1913.
Bla-fOvct
8055 8465 80 90 8025 94-50 9650
445 — 706 — 295-— 287 50 257 50 243-50 485-482 — 68 — 55 £0 35 — 31-— 231-50
413 —
624-— 51425 116-60 692 — 848 25 337 — 26575
11-49 118*20 9560 94 65 255-50
Cekini Marke Franki Lire . RubljI.
Žitne cene v Budimpešti«
Dne 15. oktobra 1913.
Termin.
Pšenica za oktober 1913. Pšenica za april 1914. .
Rž za oktober 1913 Rž za april 1914 . . Oves za oktober 1913 Oves za april 1914. . Koruza za maj 1914 .
za 50 kg 10-30 za 50 kg 11-21 za 50 kg 7-93 za 50 kg za 50 kg za 50 kg za 50 kg
871 715 7-52 6-31
Meteorolo§Ično porodio.
VlSlna nad morjem 306*2
Srednji zračili tlak 738 mm
z o	Las I baro-°Paz°- metra vanJa Tmm	E 2	Vetrovi	Nebo
o		H* -S		
14. »»	2. pop. 747 1 9.ZV. ,748 3	8-6 43	p. m. jvzh. sr. svzh.	jasno del.oblač.
15.	7. fj-j 744-9	2-3	si. szah.	t*
Srednja   včerajšnja   temperatura 6-0*,
norm. 10*8°. Padavina v 24 mah Osi ram-
15
Iz dna duše potrti javljamo vsem sorodnikom in prijateljem pretužno vest, da je naš nad vse ljubljeni nepozabni soprog, oče, sin, oziroma brat, zet in svak, gospod 3691
hran Sir. kovic
danes dne 14. oktobra popoldne v starosti 34 let izdihnil nenadoma
svojo preblago dušo in se preselil k svojemu Bogu.
Pogreb preblagega rajnika se vrši v četrtek, dne 16. oktobra
ob 3. popoldne iz hiše žalosti Franca Jožefa cesta štev. 16, odkoder se prepelje truplo h Božjemu grobu ter položi v rodbinsko rakev k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v cerkvi čč. oo. frančiškanov.
Blag mu spomin!
V Ljubljani, dne 15. oktobra 1913.
Mercedes Šinkovic roj. Povše, Inocentia Šinkovic,
soproga. hčerkica. Magdalena Šinkovic,    Ana Šinkovic,    Fran Pov&e, drž. posl.* mati. sestra. tast.
Svaki in svakinje.
I. slov. pogrebni zavod Jos. Turk.
m
t
Julija Zitterer pl. Časa Cavalchina, ovd. Pour, roj. Plešnik naznanja v lastnem in v imenu svojega sina Karla in drugih sorodnikov prebridko vest, da je nje iskreno ljubljeni soprog, preblagorodni gospod
Časa talina
c in kr. major v p., vitez reda železne krone III. razr. z v. d., imetnik vojne in jubilejske kolajne, častniškega službenega znaka, jnbilejskega križca in papeževe spominske kolajne iz leta 1849.
danes ob 8. zvečer po dolgem, težkem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 87. letu Življenja blaženo zaspal v Gospodu.
Zemski ostanki dragega pokojnika bodo v četrtek, 16. t. m. ob 3. uri popoldne v hiši žalosti, Stari trg št. 32, slovesno blagoslovljeni in nato na pokopališču pri Sv. Križu položeni k večnemu počitku.
Sv. zadušna maša se bo darovala v soboto, 18. oktobra t. 1. ob 10. dopoldne v šentjakobski mestni farni cerkvi.
V LJUBAJANI, dne 14. oktobra 1913.
Prvi kranjski pogrebni zavod Fr. Doberlrt.
Edna posebnost likerja je
1091
je posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabostim v želodcu ter radi tega v nobeni družini  ne bi  smel manjkati.
t TO IIP v°da z& lase
zanesljivo učinku!e proti 1319
izpadanju las in prhljaju.
pospešuje rast las in brade in sploh služi za splošno negovanje las. Oblastveno preizkušeno in od zdravnikov priporočeno. Na tisoče posve-doČeb od zdravnikov in laikov. Steklenica K 3 in K 1*50. Pristne samo s firmo Schmidbauers ftacbf. Salzfaurg. — Petrol, olje za krhke lase K 1-— Dobiva se po skoro vseh lekarnah in drogerijah vseh dežela.
P. Schmidbauerja nasl.
kemični laboratorij
Salzbnrg, Bahnhofstrasse 29.
Ljubljana:; -. Kascdrog., Cahritl Picoli, lekarra Sa-inik. lekarna, B. C fanfara, tfngrrija Postojna: Bat-cartich. lekarna.— Trst: Fo. H, droj.. E'tor Zir-nitr, dnrjerija. — Gorica: A. Mal-cig,i . Pulj: G. Tomrcz, drog, — Zagreb : l mm-fcachjek.. H.Bre-djoTiB, lekarna.— Celje: Oton Sawan! & Ca. let
Is*
lepe, solidno izvršene, po najnižjih cenah priporoča
domača tvrdka
3653
Fr. Kunovar
Kamnosek pri pokopališču Sv. Križa v Ljubljani.
Zaloga spomenikov vsakomur na ogled.
se sprejmejo pri 3657
T. Pogačnik, Šelenburgova ulica 6.
Okrajna bolniška blagajna v Ljutomeru išče
Prošnje z dokazili o postavno zahtevani usposobljenosti v knjigovodstvu, so vložiti do 1. decembra 1913. pri načelniku g. Francetu Vrbnjak v K'j1-;-čarovcih. pošta Križevci. Plačača po dogovoru! 3683
Ljutomer,, dne 14. oktobra 1913.
Okrajna bolniška blagajna.
1995 Piva domača tovarna
omar za led
Simona Praprotnika v £jubljani, Jenkova uiieašt. 7.
is
Prevzemajo se vsa v stavbno in pohištveno : mizarstvo spadajoča : dela, katera se točno in po najnižjih cenah ■izvršujejo. =
Velika zaloga gostili! okrepi miz.
Ceniki se pcfiljajo na zahteve brezplačno in poštnine presto.
Proti prana?em, luskinam in izpadanju las
d>BnJe naitdolšac priznana
ta-cHi Mira
las®
katera   okrepduje   laslšče, odstranjuje lueke in preprečuje Izpadanje las.
1 steklenlea z naTodoni 1 krono«
Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravit, medic, mil, medicino;, vin, špeci'ali-tet, najf'neiših parfumov, kirurgiikih obvez, svežih mineralnih vod itd.
Del lekarno MIlana LeusteKo
v Liubljanl Reslieva cesta št I.
poleg novozgrajenega Fran Jožefovega
iubli. mostn. 17
V  tej  lekarni  dobivajo  zdravila tudi člani bolniških blagajn južne železnice, c. kr. tobačne tovarne in okr. bolniške blagajne v Ljubljani.
lllpiil Ziuiuu
v slovenskem jeziku.
1. zvezek:
Kazenski zakon
o hudodelstvih, pregreskih in   prestopkih z dne 27. maja 1862 št. 117 drž. zak. z dodanim
tiskovnim zakonom
z dne 17. dec 1862 št. d. z. ex 1863 in drugimi novejšimi   zakoni kazenskopravnega obsega.
1
V platno vezan 6 E; p     psti 6 S 20 vin.
dobro idoča, se išče v Ljubljani ali večjem kraju na deželi, — Poudbe „1. K.
10SI na   upravništvo   »Slov. Naroda«. Proda
Proda se radi pomanjkanja prostora
pohištvo
in več postelj z žimnicami v Ljubljani, Kopališka ulica 12, pri Koleziji.
Lepa neopremljena
3692
krasen planino;mesečna sob
omara za obleko in pis. miza. !
Po ugodni ceni. Poizve se    3643 | Ljubljana, Sv. Petra cesta 51, na dvorišču, j
dobe pravne osebe in tvrdke takoj in di- I
Skretno. Priložit' je 10 vin, znamko. Do-sedaj se je izplavalo osebam vseh stanov že nad 600.000 K. Prošnje je  nasloviti le pismeno pod:
Reeliia in Mira pomoč S. 8 [o., Kranj, poštno ležeče-
s posebnim vhodom, 2 okni na ulico, se odda za november
Čevljarska ulica štev. 2. III. nadstropje.
V trgovino sprejmem
učenko
veŠČo slovenskega in nemškega jezika.
3689
Iv. Bonač.
Dober mlekar Restavracija
ki se razume na razpošiljanje mleka in ki je poraben za vsako drugo delo pri kmetiji in obrti, 3639
v najlepšem in prometnem kraju mesta Gradec, shaiališče večine graške slov. intel gence s stalnimi gosti 3687
Se t a ICO j SprejtllG-   sa & s l. ali lO. novembrom z ugodnimi pogoji v najem.
Invenfar zraven. Ponudbe pod
Naslov pove uprav.  »Slov. Naroda«.
Pozor, vinski trgovci! Pozor, vinski trgovci'
Zavoljo opustitve trgovine z vinom se
»Kavcija 500", pošta Cven, Štajersko.
'   '      ,,3—,t ■  - Pivovarna išče 3685
Zavoljo opustitve trgovine z vinom se |
ceno proda 3684     JR M gm Jp 4* M |U| * ■« 4fe
hišazvelikimvrtom ZuSIOPISIMS
in Tinsko kletjo, prodajo <e tudi vinski sodi in vsa vinska oprava. Vse bhzo ljubljanskega kolodvora. Naslov v upravništvu »Slovenskega Naroda«.
in sicer za Gorenjsko s sedežem v Kranju, za Dolenjsko v Novem mestu, in za Notranjsko v Idriji. — Ponudbe pod: „Stalni zaslužek/36854* na uor. »SI Nar«.
Ravnateljstvo: Dunaj I., Aspernplatz I
se priporoča za sklepanje zavarovani za življenje, rente, doto, za zavarovanja za čas vojaške službe po najugodnejših pogojih ter najnižjih cenah.
Zavarovana glavnica koncem leta 1912 400 milijonov kron. — Rezerve koncem leta 1912116 milijonov kron. Gener. zastopstvo za Štajersko in Kranjsko v Gradcu I., Schmiedgasse 40,
kjer strogo reelni, delavni sotrudniki vsak čas dobe dobre službe
Nadzornik za Kranjsko:
ubljar&a, Hrvatski trg štev. 4.
1) veieposestvo pri Litiji (z graščino in gospodarskim poslopjem), nad 270 oralov, lahko tudi več posestnikov skupaj,
2) novo zidana pritlična hiša v Rudniku pri Ljubljani, nekaj sveta zraven, za eno družino,
3) dve enonadstropni hiši na Selu pri Ljubljani, v katerih bližini se zida nova Šola.
Povsod potrebna je v primeri z vrednostjo le prav mala glavnica: ad 1) 30.000 K, ad 2) 2000 K, ad 3) 20 000 K — S posestvom ad 1) združena je pravica lastnega lova — prijetno letovišče.
Poiasnila potom upravništva tega lista ali posredovalne pisarne Valentin Accetto, Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 8.
G. kr. avstrijske
državne železnice.
Izvleček  iz voznega reda.
Veljaven od 1.
Postaja; LJubliana fazni kolodvor. Odhod.
6- 54 zjutraj. Osebni vlak na Kram, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Št. Vid ob Glini, Dunaj.
7- 32 zjutraj. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice
9- 09 dopoldne. Osebni vlak na Kran], Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Koln, Celovec, Line, Dunaj, Prago, Draždane, Berlin,) [direktni voz Reka-Opatija-Solnograd.]
11-30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfeste, Solnograd, Celovec, Dunaj.
1-20 popoldne. Osebni vlak na Škofjo Loko, Krani, Radovljico, Jesenice. (Zabavni vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih).
1-30 popoldne. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje St. Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice.
3-40 popoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak. Franzensfeste, Celovec,
6- 35 zvečer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Line Dunaj.
7- 46 zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št. Janž, Rudolfovo.
10- 01^ po noči. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd, Monakovo, Line, Prago, Draždane, Berlin
Prihod.
7-25 zjutraj. Osebni vlak iz Trsta, Go- i rice, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber- i
maja 1913.
lina, Draždan,
vlak oa Trsta, Linca, Celovca, Beljaka. Tržiča,
iz   Jesenic z
Prage, Linca, (Londona) Vlissingena, Monakovega, Solnograda, Ino-mosta, Beljaka), Tržiča, Kranja.
8- 59 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega, St. Janča, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega,
9- 52 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, Linca, Celovca, Monakovega, Solnograda. Inomosta. Beljaka.
11-14 dopoldne. Osebnf vlak iz Gorice Jesenic, Dunaja. Linca, Celovca, Beljaka Tržiča, Kranja.
3- 00 popoldne. Osebni fz Straže-Toplic, Rudolfovega, St Janža, Trebnjega, Kočevja, GrosuDljega.
4- 33 popoldne. Osebni Gorice, Trbiža, Jesenic, Solnograda, Franzenfeste Kranja.
5- 51^ zvečer. Brzovlak zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Dunaja, Linca, Celovca, Kolna, Monakovega, Solnograda, Inomosta, Fran-zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd-Opatija-Reka).
S.t6 zvečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorice
Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca
Beljaka, Tržiča, Kranja. 9-gO «ečer.   Osebni  vlak  iz Jesenic,
Radovljice, Kranja, Škofje Loke. (Zabavni
vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih). 9'1S po noči. Osebni vlak iz Straže-1 o-
plic, Rudolfovega,  St Janža, Trebnjega
Kočevja, Grosupljega. 11-3JL po noči. Osebni vlak iz Trsta, Go-
rice,Trbiža,Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja
Postala; Liubilana dri. kolodvor. Odhod na Kamnik:  7-32, 11-50, 3-12, 7-1S, (11-00 ob nedeljah in praznikih).
Prihod iz Kamnika: 6-42, 11-00, 2-41,
(lO-so °b nedeljah in praznikih).
Ckr. državno-železniško ravnateljstvo v Trstu.
544919
kakor tudi
najnovejSe  oblike prii
LJubljana
Mestni tra 19—Stari trn 8.
I
Modni salon
Stuchlv - JKaschke
Priporoča po najnižji ceni cenj. damam tu in na deželi svojo bogato zalogo
zimskih klobukov in šport čepic za dame iti deklice.
Priznano dobro blago. — Nizke cene.
Popravila se točno izvršujejo.   1463  Žalni klobuki vedno v zalogi.
Ustanovljena leta 1841.
Ustanovljena leta 1841.
OcLH3soT7"smsi tovarna Jesilaa.
LUIGI SALVADOR TRST.
Ulica Casimiro Donadoni št. 16.  — Telefon štev. 738.
Naslov za pisma: Luigi Salvador, Trst, poštni predal.
Edina tvornica s patent, avtomatičnim sistemom. Najznamenitejši na Primorskem.
Posebnost: Naravni lesih iz belega in rdečega vina ter naravna fesih
iz čistega alkohola za ko n ser ve.
3329
Vsled avtomatičnega proizvajanja, ki je mnogo cenejši od ročnega dela, mi je mogoče postreči svojim odjemalcem z izdelkom, ki je neprekosljiv glede dobrote in nizke cene. — Naročbam se prilaga pismeno jamstvo, da odgovarja izdelek popolnoma hranilni svrhi; na zahtevo pošljem vzorce in cene.
V važnejših mestih iščem zastopnike.
V važnejših mestih iščem zastopnike.
Ivan Jax&sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17 priporoča svojo bogato zalogo
za rodbino in obrt.
Mi$iM knrzi n
mma v M.
Pisalni stroji „ADLER", piettlni stroji
useh velikosti.
vseh vrst se dobe po najnižjih cenah v
.Harodni Knjigarni*
Prešernova ulica št. 7.
Naznanilo preselitve obrti!
Podpisani vljudno naznanjam p. n. občinstvu, da sem kupil od prejšnjega lastnika
vrtnarijo pri Sv. Križu
ter bom izvrševal vsa vrtnarska dela. Prevzemal bodem tudi
krašenje In oskrbovanje grobov za Vse svete.
Venci, šopki in vedno sveže cvetlice se bodo vedno dobile ter se priporočam tudi za dekoracije. — Ker sem v vrtnarskem obrtu dobro izvežban, se vljudno priporočam za mnoga naročila.
S spoštovanjem 3588
Pavel Sirneno^
umetni, trgovski in pokopališki vrtnar
Sv. Križ pri Ljubljani — novo pokopališče.
! 500 kron
Vam plačam, ako moj uničevalec korenin balzam Ria Vaših kurjih očes, bradavic, otiščancev ne odstrani v 3 dneh brez bolečin, Cena lončka z ga-. rancijskim pismom 1 K. Eemeny, Kaschau (Kassa) I., Postf. 12/64 Ogrsko.
Za krojaško obrt sprejme
s primerno šolsko predizobrazbo
Jos. Sojina v X)M\m, Franca Jožefa cesta J-
3628
3.16 C
Izprašan optik,
zalagat elj c. kr. armade, vojne mornarice, domobrancev itd.
Lls&bljana, Stari trsj št. 9.
Očala in ščipalniki po strokovnjaških in zdravniških predpisih. — Z elektr. obratom moderno  urejena delavnica.
Najnovejši cenik brezplačno 1 TKH
ria
00
v £jub!jani
Prešernova ulica štev. 7,
I  priporoča I
Jcanceliski, konceptni, dokumentni, ministrski, pisemski, ovitni in barvani papir
Kasete s pisemskim papirjem.
Zrgovske knjige
v vseh velikostih, črtane z eno ali
2 dvema kolonama, vezane v papir, platno ali polusnje.
Oujemalne knjižice po gat** Zalaona solsih zvezkov in risank. Zavitke zanraBe v vsen velikostih. -Velika izber-
vseh   pisarniških potrebščin, svinčnikov, peres, peresnik v, radirk,   kamenčkov, tablic, gobic, črnila Itd.
Jai*Ve za šole in umetnike.
- Razglednice-
pokrajinske, humoristične, umetniške vseh vrst, od najpreprostejših do najfinejših.
^Ibumi za slike in dopisnice,
vezane v pliŠ in v usnje.
«k    4i «.
-Poezilske knige. -
Podobice za otroke.
Ceseni okvirčki za razglednice.
Risalne deske, trikotniki, palete, risalna ravnila, tuše, čopiče.
Poteši in tintniki.
l l
I \ \
za Mim oiiv vezenja in trpi ročnih del
lepše & 1. Jeršek
ubijana — Kongresni trg št. 5 — Ljubljana.
Zaradi velike zaloge se pričeta dela prodajajo po tvomiških cenah.
Izvrševanje društvenih zastav in trakov ter vseh cerkvenih parameniov. Belo vezenje in predtiskarija.
Občeznane nizke cene. Ugodni nakup raznih daril. Zunanja naročila se točno izvršujejo.
sprejema hranilne vloge in jih obrestuje
■ ■
■ n
5
1770 S □
s0 čisto.
Za vložke in njihovo obrestovanje jamči občina Obrovac z vso svojo imovino in davčno močj
[OČJO. _|
3E
NAZNANILO.
Podpisani si usojam vljudno naznaniti si. p. n. občinstvu, da sem Otvoril
trgovino ii iaiio s
V zalogi imam vsakovrstne mize in stojala za cvetlice, pleteno pohištvo, košarice za popir, košarice za ročna dela, potovalne
kovčege itd. ter sprejemam vsakovrstna naročila in popravila, spadajoča v pletarsko obrt, kakor tudi  lakiranje  tovrstnih predmetov. — Točna in solidna postrežba, nizke cene. 3624
j:       Za velecenjena obilna naročila se najvljudneje priporoča :i
Franc Janež,     £jnbljana, SSSy
=»l—lf5B=
£=
Vedno velika zaloga    ffl^    S/k  B* O Z O R!
klobukov in čepic
lastnega izdelka.
Kupuje \m
vseh divjačin po najvišjih dnevnih cenah.
Se priporoča za izdelovanje
kožuhov vseh vrst, kakor tudi damskih jop, kolerjev, mulov. V zalogi ima vedno veliko izbiro vseh vrst kožuhovine. — Sprejemajo se popravila vseh v to stroko spadajočih predmetov.    Izdeluje se vse po
najnižjih cenah. 3369
} Vtaztek, Ijnbljana, Sv. petra cesta št. 21.
Odda se v najem
tel Ilirija'
Jubilant
s 1. novembrom 1913, pod ugodnimi pogoji. Pojasnila daje Delniška pivovarna v Laškem trgu.
^529
9L
Priporočamo našim t.  gospodinjam z
KOLINSKO C
mm
iz edine slovenske g tovarne v Ljubljani
Pri gospodinjstvu 50°Io prilif anka
lahko doseže vsaka gospodinja, ako namesto presnega masla rabi edini polnovredni nadomestek za presno maslo: margarino Blaimscheinov »Unikum«. Margarina »Uni-kum« se izdeluje iz najčistejše goveje obi-stne tolšče v zvezi z najfinejšo smetano ter rumeni in se peni kakor navadno presno maslo. Kraje, kjer se dobiva v vsakem mestu ali v vsaki vasi, naznani na vprašanje edina izdelovalnica svetovne znamke
fila.Qisciie.na margarina MM* združene tvornice margarine in presnega masla, Dunaj XiV. 2052
Lepo, veliko, su&o in svetlo
3584
S8€5> O
Več pove JnliJ Meinl, uvoz kave, Šelenburgova ulica št. 7.
r
!
Ji
;; Najnovejše kravate za gospode ;:
pentlje, samoveznice in vse druge moderne fazone od najcenejše do najfinejše vrste, naramnice, podveze, odeje za potovanje, ščetke za obleko, lase in zobe, milo, parfumerijif, palice, dežniki itd. itd.
vse v največji izbiri in najboljši kakovosti v modni in športni trgovini P. MagđiĆ, Ljubljana, nasprotiglacnepošle.
Koncipijent
z dveinpolletno prakso, 35% išče mesta v odvetniški pisarni.
Nastopi nor. 1913. Ponudbe pod šifro „Akademik/3596* na upr. »SI. Nar.«.
Mestni tr štev. 25.
■
m MM \n
II štev. ?5.
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
B
Največja zaloga
ur, juvelovy zlatnine in srebrnine.
Tovarniška znamka
„IKO"
Zastopstvo tvornice ur
„ZENITH".
(tudi debatni stenograf )sIovensko-hrvatsko-italijansko-nemški z večletno prakso lftče mesta. — Ponndbe pod „Trajnost" Trst, poste restante. 3b67
Ja Zamijeii
čevljarski moisier
v Ljublf ani, Gradišče 4
izvršuje vsa čevljarska dela do najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo
storjenih čevljev.
Izdeluje tudi prave  gorske in telovadske čevlje.
Za naročila z dežele zadostuje kot mera pnposlan čevelj. 237
■1
^ZZZ Najboljša in najzdravejša
barva1 za lase in brado
je   dr. Drsllea  „NEKIL11,   ki daje
sivim in pordečelim lasem njih prvotno
naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla,
rjava, temnorjava in črna v steklenicah
z Davodilom po 2 K, velike po 4 K, pri v
Štefan Strmoli
Ljubljana, Pod Trančo št. 1. Lasne kite, podlage in mrežice vseh vrst; gledalisčne in toaletne potrebščine itd. —- ~«—
^ T9     0 JL    * v elegantni obliki priporoča
VlZllfllCC Narodna tiskarna.
Hodni salon
£W. Se8ej~$trnad
929
priporoča cenjenim damam
:: klobuke le najfinejše izvršbe. ::
_y
Žalni klobuki vedno na razpolago.
Ljubljana, Prešeimova ulica. Palača Mestne hranilnice.
Kadi prevelike zaloge
gramofonskih plošč
oddajam nekatere po 1 krono komad, j Plošče so garantirano nove in stanejo drugače komad 4 krone, Nainovejše Zsnoion plošče, slovenske, lepe koračnice, valjčki, kupleti itd. komsd samo
Najkulantnejša zamenjava starih obrabljenih
: s     plošč.     : :
Ze rabljeni
godbeni automati
se prodajo pod ugodnimi pogoji.
Gramofon sielafe
lep, Ljubljana
Sodna ulica šiov. 5. poleg 1 kr. del soolje.
Priporoča se domača
Mfltek & Ko.
Franca Jožefa cesta 3.
Sprejemajo se naročila po men,
ter se izvrše točno in solidno.
Založniki c. kr. priv. juž. žel.
Solidna postrežba. — Najnižje cene.
Ljubljanska kre
anka v Ljubljani!
11  Delniška glavnica 8,000.000 kron. 11
152
Rezervni fondi okroglo 1,000.000 kron.
Stritarjeva ulica štev. 2. _
Poslovalnica I. e. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun Jf 31 01   Kupuje in prodaja srečke in vrednostne papirje ;: ter Jih obrestuje od dne vloge po čistita :: TT K |0 •'•  " " vseh vrst po dnevnem kurzu. ::  :: :;
17
0383
36