PROSLAVA 1 8. OBLETNICE NAŠEGAZEDINJENJA
V soboto, 5. decembra t. 1., priredijo jugoslovanska I žil pod eno streho, v lastni nacionalni državi, Srbe, Hrvate
društva iz Buenos Airesa, La Plate, Avellanede in Berissa veliko proslavo 18. obletnice našega narodnega zedinjenja. Prireditev se bo vršila od 9. zvečer daíje v dvorani "Centro de Almaceneros", ul. Pte. Luís Sáenz Peña 242 (poldrugo kvadro od "Plaza Congreso"), in vabljeni so k udeležbi vsi naši izseljenci.
Rojaki! Dokažimo s svojo udeležbo na tej proslavi, da se zavedamo važnosti zgodovinskega dogodka, ki je zdru-
in Slovence! Izpričajmo s svojo navzočnostjo, da to svojo narodno državo spoštujemo, da jo ljubimo in da trdno verujemo v njeno vedno lepšo bodočnost!
Vsi tukajšnji kolektiviteti praznujejo svoje narodne praznike na izredno svečan način. Storimo tudi mi takisto! Dokažimo sebi samim in pred tukajšnjim svetom, da glede Jugoslavije ni med nami nobenih razlik v naziranjih: vsi slovenski, hrvatski in srbski izseljenci vidimo v njej svojo
domovino, ki jo še tem rajši imamo, ker nas je usoda zanesla tako daleč proč on nje. Dokažimo to tudi onim nesrečnim plačancem, ki žive od judeževih grošev in ki so dobili od zagrizenih neprijateljev našega naroda ukaz, da morajo delati propagando proti tej prireditvi!
Sobotna proslava naj združi vse resnične Slovence, vse prave Hrvate in vse dobre Srbe v skupni lepi manifestaciji jugoslovanstva našega tukajšnjega izseljeništva!
Rojaki! Vsi na to proslavo!






SEMANARIO YUGOESLAVO
APARECE LOS SABADOS
Dirección:
Dr. V. KJUDER
Lambaré 961, D. 6. Bs. Airas
\
CORREO ARGENTINO
TARIFA REDUCIDA
Concesión 2466

EL NUEYO PERIODICO
M
SEMANARIO YUGOESLAVO
Leto IV.
RUENOS AIRES 5. DECEMBRA 1936
Štev. 155
NAROČNINA: Za vso Ameriko za celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 U3A-Dol>rjev. LIST IZHAJA OB SOBOTAH
Izdaja ga Kons°rcij Novega lista
POSAMEZEN IZVOD: 10 etv
m
Ne bodimo
črnogledi!
Dobra volja je najboljši most, ki toinaga preko ovir. Tega naj bi se '•avedala in po tem naj bi uravnala Svoje zadržanje naša društva sedaj, ko bodo morala odločati o vprašanju "kupnih kulturnih prireditev, ki jih ie predlagala ena izmed buenosai-feških organizacij. Predzadnjo nede '.io se je vršil sestanek zastopnikov treh slovenskih društev in izkazalo je, da so bili vsi navzočni glede "*veh važnih vprašanj enega in iste-fo mnelnja: da takšno sodelovanje ^ neizvedljivo ter da bi bilo za na-izseljensko skupnost nad vse kontno, saj bi skupne prireditve sa-•»e po sebi odstranile ono medsebojno nezaupanje, radi katerega je že Marsikatera pametna in koristna "obuda omagala že po prvih korakih.
Oslanjajoč se na to soglasnost Mnenj v navedenih dveh temeljnih vlira5anjih, smemo trditi, da bo do "kupnih kulturnih prireditev prišlo, {e bo le nekoliko dobre volje in zdra vega optimizma toliko pri društvenih vodstvih, kolikor pri članih po-sameznih organizacij, ki jim gre Zadnja beseda.
In zato bi vodstva in društvenike radi opozorili na veliko odgovornost ki jo imajo, in na veliki greh, ki bi po našem mnenju, zakrivili, če bi ne storili vsega, kar je mogoče, ^a se ta zamisel udejstvi. Prepričani smo, da je to eno izmed najvažnejših vprašanj, kar jih je bilo kdaj sProženih v buenosaireški slovenski naselbini, ter da bo od njegove re-^itve odvisno, kako se bodo v bodoče Ovijale prilike med nami: povolj-n» ali nepovoljno.
Načrta pa ne bo mogoče udejstvi-ti, če se bomo z nosom namenoma za tavali v vsako oviro: če bomo mu-spomin, da privlečemo 'na dan Vse male in velike nevšečnosti, ki so ^aj bile med nami; če bomo brska-" le po preteklosti, ki nam ne more obujati veselih misli.
Neiskreno bi bilo, če bi zagotavljali,da je cilj lep, a bi hkratu iskali samo najbolj nevarne poti, da Se prikobacamo do njega ter bi pri tem še samo nazaj gledali.
Gledati moramo naprej! GleMati Moramo na koristi, ki bi jih takšno Sodelovanje imelo za našo skupnost, t>a se bo najbolj položna pot do konč ne£a uspeha sama pokazala in do-bra volja bo premagala tehnične po težkoče, ki bi se utegnile pojaviti pri konkretiziranju meddruštvenega dogovora.
Vsak, ki pametno in trezno misli, biti prepričan, da bo vsa naša ^«ost — vsaj ona javnost, ki se je doslej zanimala za prosvetno delo-VanJe naših društev ter je to delo-VanJe podpirala z največjem zadošče *Uem pozdravila tak sporazum, še se doseče, ter da bo globoko obžalovala Seče, ter da bo globoko obžalovala ^•"atkovidnost društvenikov, če .do skupnih prireditev ne pridemo. Zato naj vsak, ki ima le količkaj ese<je prj organizacijah, smatra za 8vojo dolžnost, da svojo besedo u-Porablja v dobro in ne v slabo; naj S| Pr'zadeva, da omahljivce in črno-
Franklin T. Roosevelt v Buenos Airesu
Veličasten sprejem predsednika Združenih držav — Otvoritev pacifistične konference za mir in demokracijo
Delovanje Rafaelove družbe
Z res iarednim navdušenjem je pozdravilo pretekli ponedeljek bue-nosaire.ško prebivalstvo predsednika Združenih držav Severne Amerike,
vršila v torek popoldne, ob navzočnosti obeh predsednikov, vseh članov vlade, zastopnikov 21 ameriških republik, članov diplomatskega zbo-
ki se je bil pripeljal z vojno ladjo ¡ ra, parlamentarcev itd. ter številne-"Indianopolis" v glavno mesto Ar- i ga občinstva.
gentinije, da prisostvuje slavnostni Sejo je otvoril argentinski zuna-
sluje milijone delavcev. — Vendar pa je povsem razumljivo, če prihajamo do zaključka, da je takšno delo fiktivno;«nič trajnega se z njim ne ustvarja in ne izdelujejo se z njim dobrine, s katerimi naj bi se trajno ohranilo blagostanje. Vemo,
Predsednika, Franklin T. Roosevelt ih Justo se vozita po buenosaireških ulicah
otvoritvi vseameriške konference za okrepitev miru.
In ni čudno, da je Buenos Aires priredil odličnemu zastopniku velike severnoameriške republike tako sijajen sprejem; Roosevelt je prišel semkaj kmalu po onih znanstvenitih volitvah v Združenih državah, ki so njegov sloves velikega demokrata in skrbnega državnega voditelja še povečale ter ga zanesle tudi v najbolj oddaljene kotičke sveta.
Ogromna množica ljudstva je pozdravila imenitnega gosta, ko je, okrog 2. popoldne, stopil na argentinska tla, in nič manjše ni bilo navdušenje na ulicah, po'katerih se je peljal s svojimi spremljevalci iz pri stanišča na poslaništvo svoje dežele, kjer se je nastanil. Gost dež cvetja je padal z oken in balkonov na avto, v katerem se je vozil v družbi argen tinskega državnega predsednika generala Justa med gostim špalirjem prebivalstva.
Ne bomo tu opisovali vseh podrob nosti, ki so v zvezi z 48-urnim bivanjem Franklina T. Roosevelta v Buenos Airesu, rečemo naj samo, da bosta ta dva dneva ostala trajno zapisana v zgodovini tega velikega ameriškega mesta.
Glavni namen Rooseveltovega o-biska je bil, kakor smo že rekli, prisostvovati otvoritvi vseameriške kon ference za konsolidacijo miru, za katero je bil on sam dal pobudo. Svečanostna otvoritvena seja sí je
glede pridobi s svojim optimizmom za skupno pametno stvar, naj s svojo besedo in s svojim vplivom ovir ne ustvarja, marveč naj jih odstranja — skratka: dobro voljo naj pokaže!
nji minister dr. Saavedra Lamas, ki je takoj dal besedo gen. Justu. Ta je imel daljši govor, v katerem je obrazložil, da je namen konference okrepiti vezi prijateljstva med vsemi ameriškimi ljudovladami; konferenca ni usmerjena proti nikomur, z zgledom, ki ga daje, bo pa mogla vplivati na izboljšanje težkih prilik, v katerih se sedaj zvija svet. Argen-tinija si šteje v čast, da se ta konferenca vrši na njenem ozemlju in pre pričana je, da bo zborovanje obrodilo zaželjene uspehe, ki bodo koristili ne samo Ameriki, marveč tudi ostalemu svetu.
Z velikim zanimanjem so zboro-valci sledili nato izvajanjem predsednika Roosevelta, ki je takoj po Justovem govoru dobil besedo.
Po kratkem uvodu, v katerem je naglašal, da so ameriški narodi odločni zagovorniki miru, ker se dobro zavedajo, da je vojna uničevanje, ka terega posledice morajo nositi mnogi rodovi.
"Prepričan sem", je dejal Roosevelt, "da preprosti ljudje kateregakoli kraja sveta želijo danes, da bi narodi živeli v miru med seboj. In vendar se voditelji in vlade poslužujejo vojne, če človeška iznajdljivost, ki je izumila morilno orodje, ne odkrije sredstev za ohranitev mi m, ni nobenega dvoma, da naša civilizacija, kakršno imamo sedaj, pre življa usoden trenutek.
"Čujemo, kako vpijejo, da je treba krivice in neenakost odstraniti z nasiljem in orožjem in ne z razumom ter z mirno provičnostjo. Gledamo, kako se kopičijo povsod velike množine orožja in čujemo kako pravijo, da izdelovanje orožja zapo-
da države, ki so odgovorne za takšno brezmiselno početje, vidijo, kako se bliža dan, ko bodo uporabile svoje orožje proti svojim bližnjim, ali pa se bo njihovo zmotno gospodarstvo sesulo kakor grad iz kvart".
Ameriške dežele se dobro zavedajo, da bi vsaka velika vojna tudi njim samim škodovala, dasi bi ne bile udeležene. Gospodarsko propast katerekoli države ali skupine držav, mora pogubno vplivati na blagostanje vseh ameriških dežel.
Amerika lahko mnogo naredi za pdeprečitev novega klanja. Predvsem morajo ameriške države poskr-
beti, da bodo same živele v trajnem ljuči.
miru ter da se bodo znale vse, kakor ena sama, braniti v slučaju, da bi kateri drugi narod iztegoval svoje roke po ameriški celini.
Podlaga za ohranitev miru je o-krepitev demokratske in ustavne vla davine, podlaga ji je zagotovitev socialne in politične pravičnosti. Potrebno pa je tudi, da se odstranijo ovire, ki so doslej škodovale razvoju trgovne med ameriškimi državami in ki so vsem mnogo slabega prinesle.
Zaupanje Amerike v lasten vedno lepši razvoj temelji predvsem v njeni trdni veri, da edinole demokracija ustvarja možnosti za mirni politični, gospodarski, kulturni in socialni razvoj narodoy in pa v trdnem prepričanju, da je mirno sožitje in napredovanje možno in dosegljivo s pomočjo Boga, v katerega Amerika trdno veruje.
Veliki govor odličnega državnika je bil spremljan in sprejet z velikim odobravanjem ter je vzbudil mnogo komentarjev po vsem svetu. Globok vtis so napravili njegovo nezaupanje napram staremu svetu, ki se pripravlja na nove vojne, njegovo odločno obsojanje diktatorskih re žimov ter njegova trdna vera v demokracijo.
V sredo je predsednik Roosevelt zapustil Buenos Aires. V prvih popoldanskih urah se je vkrcal na vojno ladjo "Indianopolis", s katero se je odpeljal najprej v Montevideo, kjer se je mudil štiri ure kot gost uruguayske vlade, nato pa je krenil spet proti Združenim državam.
Manifestacije, ki so se vršile ob njegovem prihodu, so se ponovile tudi tedaj, ko se je poslovil, čeprav je bil dan izredno deževen.
Vseameriška konferenca je imela v četrtek prvo plenarno sejo ter je začela z delovanjem. O uspehih bomo poročali, ko se zborovanje zak-
35.000 tujcev v španski vojni
V španski državljanski vojni so nastopili novi resni zapletljaji. Pred nekoliko dnevi se je razširila vest, da je v Cadiz prispelo, na dveh ladjah, okrog 5.000 nemških vojakov, da se bodo borili proti španskim vladnim četam, in tudi Italijanov in Francozov, ki se vojskujejo v enem ali drugem taboru.
Posebni poročevalec "United Pre-sse" W. Miller računa, da se sedaj tepe v španiij najmanj 35.000 tujcev, vseh mogočih narodnosti. Toliko revolucionarci, kolikor vladna vojska, uporabljajo vsakovrstna mo rilna sredstva, ki jjh prejemajo iz tujine. "Na fronti pri Toledu", piše isti poročevalec, "sem imel priliko videti jugoslovanskega letalca, ki je vodil francosko letalo ter obstreljeval maroške čete, katere so nepredo-vale pod varstvom italijanskih tankov, ki so jih vodili Italjani, dokler ga nso začeli zasledovati, v nemških letalih, nemški letalci, ki so ga končno sestrelili."
Dejstvo, da so začeli prihajati na Špansko močni vojaški oddelki iz tujine, da ojačijo izčrpano Franco-
vo vojsko, ki že tri tedne brez uspeha naskakuje Madrid, povzroča vladi v Valenciji resne skrbi. Viada trdi, da je njena ljudska milica v stanu kljubovati v napadom številčno mnogo šibkejših revolucionarnih od delkov, položaj se pa lahko kmalu spremeni, če se bodo boja udeleževale sveže tuje čete, prihajajoče iz Nemčije, in tudi iz Italije.
Boj za Madrid postaja vsak dan bolj brezobziren. — Revolucionarci, najbrž iz jeze in obupa, brezobzirno obstreljujejo mesto in število u-bitih žensk in otrok gre že v tisoče. Posebna angleška komisija parlamentarcev, ki je šla proučevat položaj v Španijo, je poslala gen. Fran cu ogorčen protest zaradi "civilizacijo žalečega" bombardiranja takšnih madridskih okrajev, o katerih tudi revolucionarci vedo, da prebiva v niih zgolj civilno prebivalstvo.
Uporniki so v zadnjih dneh začeli nnorabliati tudi vojne pline in tudi to je dokaz, da postajejo že skrajno nervozni zavoljo krčevite vztrajnosti, s katero liudska vojska brani glavno mesto Španije.
Družba sv. Rafaela v Ljubljani, edina zasebna organizacija, ki se zanima za številne slovenske izseljence v tujini, je imela 26. oktobra t. 1. občni zbor ter je vodstvo podalo obračun o svojem delovanju v 9. letu družbinega obstoja.
Iz tanjiškega poročila je razvidno vse ogromno delo, ki ga je v preteklem poslovnem letu opravljala Rafaelova družba. Posnemamo le najvažnejše: pisarna družbe je poslala 1119 dopisov, prejela jih je pa 1118; na razna ministrstva je bilo odposlanih 73 dopisov, prišlo jih je 62. Članov, ki so v preteklem letu redno plačali članorino, ima družba 124, 614 pa je takih, ki niso plačali članarine. Vestnik Rafaelove družbe "Rafael" izhaja enkrat mesečno na 8 straneh in se tiska v 2000 izvodih. Od teh jih odhaja v inozemstvo okrog 1500 izvodov na 152 skupnih na slovov. "Rafaela" čita okrog 80.000 slovenskih izseljencev. Prezanimivo je delo v uredništvu. Na kopice dopisov prihaja vsak mesec iz najrazličnejših delov sveta, iz Severne in Južne Amerike, iz Kitajske, Avstra lije itd. V teh dopisih, pisanih z o-korno žuljavo roko, se zrcali vsa tragika našega izseljenstva. Dopisov tehtnih in zanimivih po svoji vsebini, pride toliko, da bi lahko napol-nli štiri "Rafaele". Nujno prosijo izseljenci, da bi se list povečal in da bi izhajal večkrat na mesec. Zaradi tega predlaga tajnik, naj bi se "Rafael" razširil na 16 strani in naj bi izhajal dvakrat mesečno. S primerno javno podporo bi se to dalo izvesti. — V nadaljnjem poroča tajnik, da* se pripravlja prva izdaja slo venskega izseljenskega koledarja, ki naj bi bil adresar vseh slovenskih Izseljencev po vseh delih sveta. Naloga tega adresarja bo, da bo infor miral našo javnost o slovenskem iz-seljenstvu in poživil stike med domom in tujino. V to svrho bi bilo potrebno, da bi Rafaelova družba izdala serijo skioptičnih slik, s katerimi bi zainteresirala naše ljudi za izseljenstvo. Te slike naj bi vsebovale prizore iz zasebnega in javnega bila krasna propaganda za ideje Ra faelove družbe. — Letos je prišlo v domovino na obisk pet skupin iz-?.ivljen¡ja naših izseljencev, kar bi seljencev, med temi dve iz Amerike, ena pa iz Francije pod vodstvom izseljenskih duhovnikov Švelca in Grimsa. Ta zadnja skupina je pustila doma 200.000 Din denarja. — Izčrpno je g. tajnik obdelal v svojem poročilu zamisel slovenskega Izseljenskega instituta, o katerem je u-pati, da bo v doglednem času že stal. O potrebi takega instituta je odveč razpravljati, saj je že leta in leta kričeča. Vsi drugi narodi imajo take institute za svoje izseljence, le Slovenci si ga še nismo mogli ustva riti. Ta institut naj bi zasledoval in branil vse pravice in interese izseljencev, zlasti jim pošiljal duhovnike, učitelje, knjige, brošure, časopise in pa obenem domačo javnost o-pozarjal na vso težo te strašne rane na slovenskem narodnem telesu.
(Nadaljevanje na drugi strani)
Stran 2
NOVI LIST
ARGENTINSKE VESTI




r/,
V proslavo obletnice zedinjenja
V	petek, t. j. danes, 4. decembra t. L, ob 4. popoldne, bo kr. poslanik gospod dr. Izidor Cankar predaval, potom oddajne postaje "RADIO EL MUNDO", o pomenu našega narodnega zedinjenja.
Po predavanju se bo po isti ra-dio-postaji oddajal izbran spored
jugoslovanske narodne glasbe. *
V	soboto, 5. decembra, bo v dvorani "Centro de Almaceneros", Pte. L. Saenz Pena 242, velika prireditev v proslavo narodnega praznika. Začetek ob 9. zvečer. Vstopnina: za moške $ 1.50, dočim je za ženske vstop prost.
*
V	nedeljo, 6. t. m., se bosta vršili, v proslavo zedinjenja, naslednji službi božji:
Ob 10.30 v cerkvi kolegija na vogalu Avde. del Tejar in Donado, v Saavedri.
Ob 11.30 v rusko-pravoslavni cerkvi, ul. Brasil 315.
*
Istega dne, t. j. v nedeljo popoldne, od 4. do 7., bo na kr. poslaništvu (Charcas 1705) sprejemanje za člane jugoslovanske kolonije. Vabljeni so vsi naši izseljenci.
PRIPOROČAJTE
NOVI LIST
Umetniška kovačnica
Specializirana v oknicah, železnih vratih || | itd., se pripo-Ijjjl roča sloven-® skim izseljencem
GUCIT & HUMAR
Bld. Ballester 425 Villa Ballester
Expreso „G0RIZIA"
Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele. Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Callo VIUAROEL 1476 Višina Dprrego 900
U. T. 54 Darwin 5172 in 2094
Trgovska pogodba z Anglijo podpisana
Po dolgih pogajanjih je bila v torek v Foreign Ofice podpisana trgovska pogodba med Argentinijo in Anglijo. Od argentinske strani sta jo podpisala dr. Tomas Le Bretón in dr. Manuel Malbrán, od angleške pa zunanji minister Anthony Eden in trgovinski minister Val-ter Runciman.
Predsednik Zedinjenih držav
častni doktor
Vodstvo buenofSi!) eške fakultete je imenovalo Franklina Roosevelta, predsednika Zedinjenih držav, častnim doktorjem. Rektor fakultete dr. Vicente Gallo je izročil Rooseveltu tozadevno diplomo.
Otežkočen izvoz mendoškega grozdja
Zveza mendoških izvoznikov grozdja je poslala poljedelskemu ministru prošnjo, v kater: ga izvozniki prosijo, da bi izposioval pri angleški vladi odpravo 18 ctv. na kg grozdja carine.
Nenadna smrt Rooseveltove-ga stražnika
V	torek je nenadoma zadela kap> 50-letnega Gulda Gennericha, telesnega stražnika predsednika Roose-
TABORQVE' PRIREDITVE
V	četrtek, 24. t. m., bo v društvenih prostorih (Paz Soldán 4924), po 21. uri, božični večer za člane in prijatelje društva. Igrala se bo tudi tra idcionalna tombola.
V	soboto, 26. decembra, od 9. zvečer dalje, bo istotam božičnica z lepim sporedom in z obdarovanjem o-trok. Starši lahko darila za svoje o-, troke v društvenih prostorih. Bodite točni, da ne bo božičnica prepozno končala!
— V četrtek, dne 31. decembra, 'bo v društvenih t(prostorih, silves-trov večer z veselim sporedom, s ple som do zore, srečolovom in raznimi silvestrovskimi iznenadenji.
Odbor.
Tečaji za materinščino v Villi Devoto
Otroci, ki so se vpisali ali se na meravajo vpisati v tečaje za materinščino v Villi Pevoto, naj pridejo v ponedeljek, 7. decembra, ob 3. po poldne, v prostore GPDS, ul. Sim brón 5148.
Ana Chrpova
Slov. babica
dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodniinici ter v tuk bolnici "Raw»on", se priporoča vsem Slovenkam. — Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cen« izredno nizke. — Postrežba prvovrstna. ENTRE RIOS 621 U. T. 38 (Mayo) 8182
BOŽIČ
NOVO LETO SV. TRIJE KRALJI
Bližajo se veliki prazniki:
Ne pozabite, da se bo za te velike praznike zbrala v starem kraju Vaša družina ter se Ko spomnila Vaše odsotnosti.
Da jim svojo odsotnost vsaj deloma nadomestite, omogočite jim, da prežive te praznike v zadovoljstvu: pošljite jim svoje božično nakazilo, in sicer, kakor doslej, potom zavoda
Banco Germánico
DE LA AMERICA DEL SUD
Av. L. N. Alem 150 — Bs. Aires — 25 de Mayo 149-59
Uradne ure: od 8,30 do 19., ob sobotah pa do 12.30.
veta. Gennerich, k? se je vozil ob predsednikovi strani po buenosai-reških ulicah, jé vzbujal med občinstvom splošno pozornost radi svoje elegantne in' močno postave. Pokojni je užival pri Rooseveltu veliko zaupanje ter je bil predsednik zelo potrt, ko so mu sporočili smrt svojega zvestega spremljevalca. Roose-velt je odredil, da se opravi zanj maša zadušnica ter se truplo prepelje z ladjo "Chester", v Washington, kjer bo pokopano z vojaškimi častmi.
Težka avtomobilska nesreča
Med Morenom in Lujanom se je dogodila težka avtomobilska nesreča, ki je zahtevala tri smrtne žrtve.
Ko so se v ponedeljek vračali s svojim avtom iz Lujana proti Bueno.: Airesu Felipe Orsini, njegov brat Paulo, sestra Elida ter Antonia Orsini de Estrada, je hotel Felipe, ki je vodil avto, prehiteti drug zasebni avto. Na nesrečo pa ni o-pa^il, da prihaja od nasprotne strani kolektivo, s katerim je avto črez hip z vso silo sili trčil. Sunek je bil tako silen da se je Orsinijev avto popolnoma zmečkal, kolektivo pa se je tudi hudo poškodoval. Pri tem so b'ili Felipe, sestra Elida in Antonia tako močno ranjeni, da so kma lu izdihnili. Paulo pa je zadobil tež ke poškodbe. Od potnikov kolektiva so bili lahko ranjeni šofer ter pet potnikov. Policija je aretirala šoferja kolektiva, ki se imenuje Félix Bersunde, katerega pa, kakor zatrjujejo potniki, ne zadene nobena krivda. Nesrečo je zakrivil Felipe Orsini, ki je svojo neprevidnost plačal z življenjem
Durštvo "Kosovo"
J. D. "Kosovo" naznanja, da bo proslavilo letošnjo obletnico zedinjenja s puk-nikom, ki se bo vršil v nedeljo 33. dec. na kopališču I^unta Lara, v slučaju slabega vremena pa bo proslava' v društvenih prostorih (Av. Colon 260 — Ensenada). Pekli se bodo jarici na ražnju. Vabljeni so vsi prijatelji družtva. Vstopnina je $ 1.— za osebo, otroci pa plačajo polovico. Pribor naj vsak prinese s seboj. Vlak iz Buenos Airesa stane, za tja in nazaj, v II. razredu, $ 1.80.
Iz Rosaría
Vabilo
Slovensko D. D. "Triglav" vabi vse Slovenke in Slove.nce na veliko prireditev, ki se bo vršila dne 13. dec., s sledečim sporedom:
Saloigra "Trije ptički", v dVeh dejanjih; prosta zabava, srečolov in ples do polnoči. Začetek točno ob 6. popoldne.
Vse rojake vljudno vabi k udeležbi	ODBOR.
KROJAČNICA
Leopold Ušaj
Italijanski vojaki pri odkopavanju katerem je 20 oseb
ruševin v Benečiji po potresu, pri izgubilo življenje.
RAZNE VESTI
V	javnem okrevališču v Trstu, ki
je v ul. Vidali, je nenadoma postalo slabo nekemu Antonu Sili. Prepeljali so ga hitro v bolnišnico, kjer je kmalu na to izdihnil.
Na hribu Vodice pri Sv. Gori s<s odkrili spomenik padlim alpincem v svet. vojni.
V	Guštinih pri Ajdovščini je zgorela hiša Filipu Trevižanu. Požar je napravil 10.000 lir škode.
Pred okrožnim sodiščem v Postojni se je moral zagovarjati 35 letni Anton Degan, elektricist, doma iz II. Bistrice, kar je dal oblastem napačne osebne podatke. Pri razpravi je grdil pričo, ki ga je obteževala ter so ga zato morali odstraniti iz dvoranu k prečitanju obsodbe, se je na vse pretege branil ter se celo sle kel do nagega. Obsojen je bil na 1 leto in 10 mesecev zapora.
Na cesti pri žavljah je nerodni kolesar tako nesrečno podrl Alojzija Petarosa iz Boršta, da je nezaves ten obležal na tlaku. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so dognali da ima zlomljeno ključnico in težje rane na čelu.
321etni Rebec Angel iz Sv. Marije Magdalene Zgornje pri Trstu je po nesreči zadel z motornim kolesom ob zid v ul. F. Severo. Zdravniki so dognali da je dobil pretres možganov ter da ima počeno lobanjo.
Ing. Lašak Anton iz Gorice je praznoval 801etnico. Imenovani je znan kot dober arhitekt, ki se je mnogo
udejstvoval tudi v Egiptu, kjer si je pridobil časten naslov beja.
Težko se je pobil 301etni Tolminec Valentin iz Skednja, ki se je peljal s koleso^n po škedenjskem klancu ter zadel v automobil. Zlomil si je spodnjo čeljust.
RAFAELOVA DRUŽBA
i Nadaljevanje s prve strani)
— Skrajni čas je, da se zavzamemo ;-.a to, da bo čim prej v naši Ljubljani stal in deloval Izseljenski institut, je zaključil g. tajnik svoje izčrpno poročilo.
Iz blagajniškega poročila je razvidno, da je imela družba velik denarni promet: 169.382 dinarjev dohodkov in 167.688 Din. izdatkov (od teh 45.760 za vestnik "Rafael".
Obširno poročilo je podal tudi predsednik družbe p. Zajkrajšek, ki je, med drugim naglašal, da je treba delo za naše izseljenstvo postaviti na čim širšo podlago, to je, zajeti in zainteresirati je treba za izseljensko vprašanje široke množice naroda. Resnici na ljubo je treba priznati, da je zanimanje za izseljensko vprašanje v naši javnosti še zelo močno zanemarjeno. Zato je tre ba napeti vse sile, da se zanimanje za izseljensko vprašanje v slovenskem ljudstvu izkoplje iz mrtve točke. Prvi nadalnji korak za to bo Izseljenski institut.
CERKVENI VESTNIK
Nedeljsko romanje v Lujan bo z* mnogega nepozaben dogodek. Bilo nas je za dolg vlak, ki smo z vesel" pesmijo hiteli k Marijinemu svetišču. 700 oseb je prišlo z vlakom. Dolga množica nas je bila, ko smo z desetimi zastavami stopali iz postaje proti luhanski baziliki ob koračnic1» ki nam jo je udarjala četa skavtov^ Malo romanj pride z godbo, zato je naš prihod zbudil tem večjo pozornost in so z začudenjem ugibali, kak šne in čigave, da naj bi bile te zastave. Tako smo lejo složno stopali Slovenci in Hrvatje in prišli ravn° prav, da smo zasedli svoja mesta ob desetih, ko se je pričela naša maša. Najprej je g. Kastelic izpregovori' kratek govor v hrvaščini in, kot so sodili Hrvatje sami, je bil njegov je zik neoporečen. Med mašo je imel govor g. Doktoric. Kar pozornost Pa je zbudilo naše petje. Ob mogočnik orglah se je krasno razlegala naša pesem in ponosni smo bili, ko smo slišali kako polno in lepo se glasi-Po končani maši smo tudi mi pristopili v vrsto procesije, ki so jo priredili španski romarji.
Po maši smo imeli še dva krsta-Krstili smo Lojkovega Albina Oskarja in Lužnikovo Beatriko.
Pravijo, da so gostilne v Lujanu zelo drage. Mi smo se zatekli kar v romarski dom in si postregli s tei» kar je bilo v torbi.
Ogledali smo si še razne zanimivosti, ob petih z večernicami zaklju čili božjo stvar in se potem še za spomin pritisnili. Brez vsake nepi'i" like smo se vrnili domov z željo, da bi drugo leto spet kaj takega doživeli.
Miklavž bo nosil to nedeljo. Če ne bo imel drugega, bo prinesel vsaj fotografije iz nedeljskega romanja-So ugodno izpadle. Ob priliki službe božje jih lahko vidite. Razglednice so po 50 c., velika slika po 1.50-Priliko dobiti jih imate pred in P° službi božji.
Sv. maša v Saavedri ob pol 11 uri za Jože Hočevar. Ta dan je spomin glavnega jugoslovan. državnega pra znika "Zedinjenja" in pridite, da ta dogodek primerno proslavimo.
Večernice na Paternalu.
Maša 13, dec. bo na Avellanedi. večernice na Paternalu.
Hladnik Janez.
Sedaj v novih prostorih, zraven prejšnje krojačnice, kjer boste zmerom in v vsakem oziru najbolje postreženi. GARMENDIA 4974 — Bs. Aires Paternal.
Objave Kr. Poslanstva
Charcas 1705 Bs. Aires
Kr. poslaništvo poziva naslednje izseljence, da se javijo na gornji naslov:	'
Jovanovič Nikola Vandjev iz Bi-
tolja. Henrik L. Doerti. Avgust Bambič, iz Gornjega Pod-boršta, občina Mirna peč, srez Novo mesto.
Vladimir D. Podovič, kateri je stanoval pred 9 meseci v ulici Alsina 3145 v Bs. Airesu.
Če bi pa kdo od rojakov vedel za naslov zgoraj navedenih, je napro-, šen, da ga sporoči kr. poslaništvu.
Dalje prosi kr. poslaništvo naše izseljence, da sporočijo, če jim je znano: ako je^Janko Belavič, roj. 5. sept. 1905 v Tomešnici, srez Karlo-\ ac, Savska ban., kateri je umrl 11. apr. 1936 v Quilmesu zapustil kaj i-movine in v kateri banki je imel denar vložen.
Če je Nikola Stojanovič, krojač, roj. v Glavici, srez paračinski 1883 leta, še živ, in če je še živ, kje se nahaja.
Če jim je znano o družini pok. Nikole Doljanina, ki je umrl 2. avg. 1903 1.
Dalje se prosijo za podatke o Pavlu Dudoku, sinu Pavla in Barbare, roj. Turon, star 501et, vdovec, ki je živel na Dock Sudu, umrl v bolnišnici "Muniz"^ 31. maja 1935 leta. O Jožefini Olsen roj. Perič, hči Josipa in Marije roj. Radič, stara 28 let, nastanjena v Chubutu. Umrla tudi v bolnišnici "Muniz" 1. junija 1935 leta.
Dr. Adolfo Helmann
Bivši zdravnik bolnišnice Alvear, po rodu Ukrajinec
Sprejema od 16. do 18., v nujnih slučajih pa ob katerikoli uri
Av. SAN MARTIN 6 0 5 9
VELIKA PROSLAVA
UJEDINJENJA
se bo vršila
V SOBOTO 5. DECEMBRA
v veliki dvorani udruženja "CENTRO DE ALMACENEROS"
UL. PTE. L. SAENZ PEÑA 242
(poldrugo kvadro od "Plaza Congreso")
Priredi jo Sokolsko društvo Buenos Aires I. pod pokroviteljstvom kr. poslaništva iz z bratskim sodelovanjem vseh jugoslovanskih društev iz mesta in okolice
Začetek ob 9. uri zvečer SPORED:
1.	Argentinska in jugoslovanska himna; poje moški pevski zbor s spre mljevanjem orkestra.
2.	Pomen 1. decembra; govori starosta Dr. K. Veljanovič.
3.	"Iz bratskog zagrljaja" (Vilhar); poje Jugoslovan, kvarter "Jadran".
4.	Simbolične vaje; izvaja Sokol Bs. Aires I.
5.	Deklamacije; prednaša Jugoslovansko Prosvetno Kulturno društvo.
6.	čergo moja čergice" — M. Grubaševa; izvajajo deklice pod vodstvom ge. K. Antičeve iz Berissa.
7.	"Mali mačič", deklamira Natalija Zivic.
8.	Proste vaje; izvaja Sokol Bs. Aires I.
9.	Balet z venci; izvajajo deklice Jug. potp. društva v Berissu.
10.	"Oj devojko" (Remec); izvaja Jug. kvartet "Jadran".
11.	"Nazaj v planinski raj" (Nedved); poje mešani zbor Slov. prosvetnega društva I.
12.	"Dekle med rožami" (F. Trebše); izvaja Slov. prosvetno društva 1.
13.	Vaje na orodju; izvaja Sokol Bs. Aires I.
14.	"Sto čutiš, Srbine tužni?" (Jenko); poje moški zbor "Tabora . 15. "Jadransko morje" (Hajdrih); pojeta moška zbora Prosvete
in Tabora.
16. "Na dan" (Aljaž); pojeta moška zbora Prosvete in labora.
Po sporedu: Ples do zore, srečkanje itd.
Vse svoje člane in prijatelje ter sploh vse jugoslovanske izseljence iz Buenos Airesa in okolice vabijo k udeležbi naslednje organizacije
U. T. 50
Devoto
1523
Sokol Buenos Aires I. Jug. Izseljenska zaščita Jugoslovanski klub Slov. prosvetno društvo I. Izseljensko društvo Tabor J. društvo "Kosovo"
Jug. društvo vzajemne pomoii Hrvatsko katoliško društvo Prosvetno i Kulturno društvo Bratovščina živega rožn. venca Slovansko dr. vzajemne pomoči Sokolsko društvo Dock Sud Jug. podp. društvo Berisso
NOVI LIST
pilllllllllllllllillllllUfllilllllllllllllllllllH^
! SLOVENCI DOMA IN DRUGOD I
lllllilllillili!!lll!l!IIS!iiSi!l^iii)l)iiiilil!
Drobne vesti
VESTI IZ DOMOVINE
8 NOV LIST
ODMEVI MUSSOLINIJEVE GA GOVORA
Čitateljem Novega lista je znano, Jčako je načelnik italijanske vlade Mussolini ponudil, v svojem govoru v Milanu, prijateljstvo Jugoslaviji, pa bo gotovo marsikoga zanimalo, kakšen odmev so našle njegove besede v domovinskem tisku in v domovinski javnosti.
S precejšnjim navdušenjem je Mu ssolinijeve besede pozdravilo beograjsko "Vreme", ki trdi, da je milanski govor imel v Jugoslaviji prijeten odmev ter dokazuje, da Jugoslavija ni nikoli sovražila Italije. "Dosedanja rezerviranost Italije na Pram naši državi", piše navedeni list dobesedno, "je bila najbrž plod slabe obveščevalne službe ter posledica sistematičnega kvarjenja odno-Sajev s strani enega dela neodgovorne emigracije na tej in na drugi strani. Vsa upanja V razpad Jugoslavije so se izkazala kot neutemeljena. Jugoslavija, dežela življen skih sokov, je doslej preživela mnoge udarce brez slehernih pretreslja-jev... čas je torej, da se stvari pre-okrenejo tér se začne voditi politika, ki odgovarja veliki naciji, kakršna
ie sosedna kraljevina".
*
Ljubljanski "Slovenec" od 3. novembra je priobčil uvodnik, v kate-rem komentira Mussolinijeve izjave m piše, med drugim:
"V drugem delu govora je Musso-lini v jedrnatih besedah opisal od-lošaje Italije do drugih držav v E-v'ropi. Tudi tukaj je bil nov, v 'nekaterih točkah celo presentí j ivo nov. Oznanil je preokrete v zunanji poetiki ki jih je zmožen samo človek, ki ima absolutno oblast v svoji državi. Semkaj spadajo besede prijateljstva, ki jih je naslovil na Jugoslavijo, češ "da obstojajo sedaj vsi Potrebni in zadostni pogoji: moralni, gospodarski kakor politični, da vzpostavimo resnično in konkretno Prijateljstvo med obema državama na nove osnove". Te prijateljske be-sede bodo svojstveno odmevale po fiaši državi in lahko rečemo, da z Nestrpnostjo pričakujemo povratek Predsednika vlade dra Stojadinovi-°a, da tolmači v imenu jugosloven-8ke države vtis, ki ga je napravila ^ zgodovinska izjava v Milanu ter Nakaže osnovhe smernice za način, kako naj se to prijateljstvo dejansko °životvori."
Zastopniki dijaških in emigrantskih društev iz raznih krajev Jugoslavije so izročili 30. novembra t. 1. ministskemu predsedniku dr. Stoja-dinoviču spomenico, v kateri protestirajo proti italijansko-jugoslovan-skemu zbliževanju, in sicer v imenu slovanske in hrvatske narodne manj šine v Julijski krajini.
Mova Slovenska Gostilna
"Gruta de Postumia"
&obra postrežba, ¿¡ati in zračni prostori, *merne cene. — Rojakom se toplo priporočata za obisk lastnika
Ivan Gašperšič
in
Ludvik Dekleva
PO RES T 621 — CHACARITA.
POSKUSNI LETALSKI NAPAD NA LJUBLJANO
Dne 27. novembra je ljubljanski odbor za zaščito mesta priredil drugo nočno vajo za obrambo proti plin skim in zračnim napadom.
Malo pred 20.45 je pričel nad Ljubljano krožiti "sovražni" avion. Takoj sta dva topovska strela z Gradu o-znanila mestu prihod sovražnika. — Streloma se je pridružil še rog grajskega trobentača, alarmu pa so se obenem odzvale lokomotive na glavnem kolodvoru, sirene tovarn in še vrsta rogov, ki so bili nameščeni po raznih vzvišenih krajih po mestu in periferiji. Takoj na prvi signal so se pričele po mestu ugašati luči, predysem javna razsvetljava, obenem pa tudi svetiljke po zasebnih 'stanovanjih.
Vaja je bila namenjena predvsem preizkušnji discipline, ki bi utegnila vladati med prebivalstvom za primer resničnega sovražnega napada iz zraka. V tem pogledu je vaja dosegla popoln uspeh, saj se je vse mesto, zlasti pa vsa oddaljena periferija, na mah zagrnila v črno temo. Samo v središču mesta so nekateri samovoljnost kalili uspeh s tem, da so — prav za-prav za šalo pustili okna razsvetljena in hkratu z okén in mostovžev opazovali celo vajo.
"Napad" je trajal točno 10 minut, nato pa je zvon z grajskega stolpa oznanil, da je nevarnost minila. V nekaj sekundah se je mesto vnovič razsvetilo in ulice so zaživele v novem živahnem prometu, ki je bil med tem v celoti ukinjen.
DR. MAČEK O MOŽNOS TIH SPORAZUMA
. Vodja Hrvatske seljačke stranke dr. Maček je dal zastopniku "Vremena" nekatere zanimive izjave o vprašanju "sporazuma", na podlagi katerega naj bi se rešila važna no-tranje-politična vprašanja v domovini. Dejal je, med drugim:
"Povedal sem že več krat, kako bi se mogel ta sporazum oživotvoriti. Vse to je danes tudi širši javnosti znano. Treba je vpoštevati izvestne činjenice, ki nalagajo potrebo koncentracije vseh onih elementov, ki so zakoreninjeni v narodu. Ti čini-telji naj stopijo skupaj in se sporazumejo. Pri tem smatram za po sebi razumljivo, da je izven diskusije in dinastije Karadjordjevičev. Ka-vprašanje skupnih mej Jugoslavije dar se doseže sporazum v načelu, tedaj naj bi se sestavila vlada poštenih ljudi, ki niso angažirani v dnevni politiki. Lahko pa je to tudi koncentracijska vlada, ki bi uveljavila pošten volilni red in izvedla volitve za konstituanto".
Rekel je tudi, da ne dela nikakega vprašanja iz Vojvodine, Bosne in drugih pokrajin, ki niso čisto hrvatske, marveč misli, da je to zadeva
VESTI S PRIMORSKEGA
gospodinjska in hišna opravila na-Ihotapljeno žganje, Markuza Ivan
Angel VELYAN0VSKY
UVOZ ZASTOPSTVA IZVOZ
Edini uvoznik jugoslovanskih su gih gob in semen za Argentinijo in Uruguay
25 de Mayo 726 Buenos Aires
SIES oiij3H-i£ X "II
Moderno zdravilišče
Taloahuano 1060
Buenos Aires
Msgr. Margotti administrator tržaške škofije
Po vesteh iz Trsta, je dosedanji tamošnji škof monsegnor Fogar že zapustil svojo škofijo ter odpotoval v Vatikan, kjer so mu dali naslov parnaškega nadškofa. Za začasnega administratorja tržaško - koperske škofije je bil imenovan goriški nadškof msgr. Margotti.
Aretacija ob meji
V pretekli letni sezoni so bila vsa utrjevalna gradbena dela ob meji pri-Godoviču in drugod v največjem razmahu. Tako so gradili kaverne tudi v Zapotoku na posestvu kmeta Franca Nagodeta, tik nad jugoslovansko mejo. V ta namen so deloma izsekali drevje, v kolikor je gradbena dela oviralo, vendar pa z veliko previdnostjo, da ostane utrdba proti jugoslovanski strani dobro maski rana. — V strahu, da mu bodo Italijani ves gozd izsekali in les uporabili, je Nagode še sam posekal namenoma puščena debla in hotel speljati domov. Zaradi tega so ga takoj aretirali in prepeljali v idrijske zapore. Obdolžen je, da je drevesa namenoma posekal, da omogoči Jugoslovanom opozovanje utr-jevalnih del.
Radio za raznarodovanje
"Ente Radio Rurale" v Trstu, u-stanova ki jo vodi fašistični tajnik Grazioli, si je nadela nalogo preskrbeti vse podeželske šole z radio-a-parati, da bo "podeželsko prebivalstvo imelo možnost poslušati osvežu jočo Ducejevo besedo ter da bo moglo spremljati velike in ponosne manifestacije fašistične domovine"; tako je rečeno v pozivu na razne ustanove, naj bi v ta namen kaj darovale.
Nekateri so se že odzvali in tako so to moderno raznarodovalno sredstvo dobile že šole v Predjami, Na-brežini, Košani, Smihelu nad Hruše-vjem, Škocijan, Doberdob, Kal, Hraš če, Št. Peter na Krasu, Ubeljsko, O-rehek in Strmica.
Na meji so zelo previdni
Finančni stražniki, karabinerji in miličniki so imeli do sedaj za razna
tamošnjega prebivalstva. Zanikal je s tem govorice, ki so se širile v nekaterih krogih, češ da hočejo Hrvati, naj bi te pokrajine spadale pod Zagreb.
Končno je še izrazil nado, da se bo v doglednem času nadaljevala ak cija za sporazum in za dosego gori omenjene koncentracije. Ako se odstranijo nekateri predsodki, bi moglo priti do sporazuma ne samo s skupinami izvenparlamentarne opozicije, marveč tudi s skupino, ki je sedaj na vladi.
MILIJONSKE GLOBE ZA TIHOTAPSKO DRUŽBO
Glavna carinarnica v Beogradu je prejela od finančne direkcije naročilo, naj junakom velike tihotapske afere bivšega poslanika dr. Bodija, o kateri smo svoj čas poročali, sporoči prisojeno denarno kazen. Globe gredo v milijone in so razdeljene tako le: dr. Bodi 11,426.075 Din, njegova žena 6,032.271.66 Din, Nečajev 11,426.075.53 Din, Pajo Glueck 1 milijon 581.383.40 Din, Danko Batori 3 milijone 394.818, Nikola Miljutin 3.250 Din.
Po carinskem zakonu se globe krijejo s premoženjem obsojencev. V tem primeru s premoženjem vseh šestih obsojencev. Če pa obsojenci nimajo sredstev za plačanje kazni v prisojeni vičini, bodo kaznovani z za porom.
V VSAKEM SLUČAJU
Ko čutite, da Vam zdravje nI v redu. Našli boste v tem zdravilišču specilizira ne zdravnike in najmodernejše zdravniš
ke naprave. Upravitelj naš rojak dr. K. VELJANOVIC
Sprejemamo bolnike v popolno oskrbo In sicer po jako zmernih cenati.
Izvršujemo tudi operacije
Poseben oddelek za vse ženske bolezni
in kozmetiko.
jete civiliste, v naših krajih, večinoma domačine. Ti sluge so bili za svo je delo razmeroma dobro plačani. Naši ljudje so v tem pogledu še posebno prišli v poštev na obmejnih finančnih, karabinjerskih in milič-niških postajah, da so lahko nabavljali potprebna živila preko meje, na jugoslovanski strani, kar jim je do zadnjega časa konveniralo radi visokega kurza lire in tamkajšnjih nizkih cen. Pred kratkim pa so vse obmejne postaje dobile odlok, da ne smejo imeti več civilnih po-strežnikov. Kot zgleda, je tudi ta od lok nadaljna mera poostritve varnostnih ukrepov v obmejnih krajih, kjer zavzemajo utrjevalna dela čim dalje širši obseg. Merodajne oblasti skušajo preprečiti vsak kontakt domačega prebivalstva z vojaštvom in drugimi obmejnimi varnostnimi organi.
Iz Godoviča
Iz Godoviča poročajo začetkom novembra :
V začetku tega meseca so bili odpuščeni vsi domači delavci, zaposleni pri gradnjah vojaških cest in stavb ob meji. Ostalo je le vojaštvo in pa delavci iz starih pokrajin, ki so zaposleni pri gradnji kavern, pre dorov in drugih važnih utrjevalnih napravah. Tu so z delom v zadnjem času zelo pospešili tako, da bodo vsaj najvažnejša dela dokončana pred zimo. Vendar pa so tudi preostali delavci dobili odpoved in bodo odpuščeni z 20. novembrom. Verjetno je, da bo vojaštvo, v slučaju povoljnih vremenskih razmer nadaljevalo z deli tudi po tem terminu.
Številne obsodbe zaradi tihotapstva
Pred goriškim sodiščem so bili postavljeni 231etna Tereza Kenda iz Kanomlje, 291etna Tereza Strgul iz Idrije in 261etni Anton Velikojna iz Kanomlje. Kenda in Strgul sta bili obtoženi, da sta kupili 70 kg vtiho-tapljene moke iz Jugoslavije, Velikojna pa da jo je pripeljal z vozom v Idrijo. Kenda je bila obsojena na 170 lir denarne kazni in na plačilo procesnih stroškov, Strgul in Velikojna pa sta bila oproščena zaradi pomanjkanja dokazov.
Na 3 meseca zapora in 1.000 lir denarne kazni je bil kaznovan pogojno Ivan Hvala, star 31 let, iz Po-nikev nad Sv. Lucijo zaradi tajne žganjekuhe.
Zaradi 2 starih bajonetov in ene stare sablje ter zaradi tajnega kuhanja žganja, se je moral zagovarjati pred goriškimi sodniki Kari Kobal, star 25 let, doma iz Ponikev. Dobil je 50 lir denarne kazni zaradi tajne žganjekuhe. Oproščen pa je bil glede hranitve starega orožja in to zaradi pomanjkanja dokazov.
Radi tihotapstva kave, čaja in tobaka je bila kaznovana 401etna Lucija Šinkovec iz Cerknega na 412 lir denarne kazni, plačilo procesa in taks.
*
Pred tržaškim sodiščem so bile obsojene zaradi tihotapstva sledeče o-sebe: Petrovič Ivana, stara 24 let, iz Kačje vasi, na 6 dni zapora in 700 lir denarne kazni za vtihotap-ljen saharin, Hrevatin Frančiška, stara 57 let iz Plavija, na 80 lir zaradi kave. Slavec Viktorija, stara 44 let, iz Krajnje vasi, na 6 dni zapora in 770 lir denarne kazni za vti-
KROJ AČNICA IN TRGOVINA
Marija, star 52 leti iz Barkovelj, na 450 lir zaradi tobaka.
Pred goriškim sodiščem je bil obsojen 24 letni France Lampe* ker so ga zasačili pri prenosu žganja, ki ni bilo ocarinjeno, na 600 lir denarne kazni in 2 meseca zapora. Neška O-blak, stara 50 let, Marija in Ljudmi la Gnezda, stari 18 in 24 let, vse iz Srednje Kanomlje, so bile kaznovane po 50 lir za tihotapstvo pšenične moke. Katarina Razpet iz Trebnice pri Cerknem, stara 60 let, je bila obsojena na 3 mesece zapora in na 50 lir zaradi tihotapstva večjih količin moke, kave in cikarije ter zaradi kri ve navedbe podatov. Pred tržaškim sodiščem je bil oproščen Josip Lončar, jugoslovanski državljan. Osumili so ga da je tihotapil konje iz Jugoslavije.
Velika izbera
vsakovrstnih vzorcev in poletnega blaga, kakor tudi perila in vseh drugih moških potrebščin.
Sebastian Mozetič
Osorio 5025 — Bs. Aires (Paternal)
Kulturni dokument
Pod tem naslovom piše zagrebška "Istra" v svoji številki od 6. novembra t. 1. (ki je izšla — mimogrede povedano — zelo pobeljena od cenzure) :
Te dni je izšla v Trstu iz tiskarne knjiga, katere naslovna stran se gla si -tako-le: Francesko Bevk: "I mor-ti rítornano". V oklepaju in z manjšimi črkami je še zapisano: Mrtvi se vračajo. Na spodnjem robu pa či-tamo: 1935 Unione Editariale Gori-ziana—Gorizia. Na drugi strani pa izvemo, da je knjigo natisnila "Tipografía Consorziale — Trieste, di-cembre 1935".
Iz tega bi človek sklepal, da gre za prevod povesti "Mrtvi se vračajo" ki jo je spisal naš spisatelj Fran ce Bevk, da je to hvalevredno delo prevzelo neko italijansko založništvo v Gorici, da je knjigo natisnila neka italijanska tiskarna v Trstu in da je knjiga izšla na Božič 1935.
Ko pa smo knjigo odprli, smo videli, da smo se v vsakem oziru zmotili. Knjiga ni italijanski prevod slo venske knjige, temveč izvirna slovenska povest, ki pa mora po želji goriške kvesture nositi samo italijanski naslov in le na drugem mestu in z manjšimi črkami tudi slovenski naslov knjige. Pisatelj pa je res naš France Bevk, ki pa se je moral prekrstiti v Francesco, da je smela njegova knjiga na svetlo. — Knjige ni založila nobena italijanska družba, temveč naša "Goriška Matica", ki se mora skrivati pod i-menom "Unione Editoriale Gorizia-na". Tipografia Consorziale pa je naša stara -tržaška tiskarna ^Edinost". Knjiga tudi ni izšla decembra 1935, kakor čitamo v knjigi, temveč šele v začetku novembra tega leta, v dneh, ko je prinesel tržaški "Pi-ccolo" flanek glavnega urednika A-lessija, v katerem je ta slovesno trdil, da smejo Slovenci in Hrvatje svobodno čitati vse v jeziku, ki ga najbolj ljubijo.
Ker nas je že naslovna stran toliko presenetila, smo knjigo tudi prelistali, pa smo bili zopet presenečeni. V vsej povesti, ki ima osem tiskanih pol, ni nikjer nobenega kra jevnega imena. Tudi nobena voda in nobena gora ni imenovana, pa tudi drugače ni prav nobene posebnosti, po kateri bi se povest lahko lo-kalizirala. Očitno bi morala biti vsa krajevna imena samo italijanska, ka kor' na naslovni strani: Gorizia in Trieste. Bržkone pa tudi tega ne bi oblasti dopustile, kajti iz spisa bi
Tri milijone ton premoga bo dajal krapanjski rudnik v Istri vsako leto, kakor zagotavljajo italijanski časniki.
Na sedem mesecev ječe vsak sta bila obsojena v Puli Anton Cvečič in njegov sin Nikola; obtožena sta-bila, da sta se uprla karabinerjem, ko so ti prišli, da ai-etirajo Antonovo ženo, gi je bila obtožena tihotapstva. Obenem je bila žena obsojena na 1380 lir globe, njena hčerka Fran cia pa na 1.500 lir denarne kazni ter na 15 dni zapora.
18. oktobra so po vsej Italiji praznovali "praznik policije''. V Rimu je Mussolini pregledal 4.000 policistov, ki so ultramoderno oboroženi. Tako imajo oddelke tankov, policijskih psov, strojnih pušk, metalcev plamenov, strelcev s plameni, smučarjev, kolesarjev, motociklistov s strojnicami, avotmobilistov, konjenikov itd. čemu ima Mussolini tako oboroženo policijo v mestih, ko pravijo, da ni skoro več nobenih proti vnikov režima? Tanki in ostalo povejo drugače.
Iskre iz dimnika so povzročile požar v hiši Rudolfa Gorjupa iz Lo-kovca (Kanal). Ker je pihal močan veter je bila stavba takoj v plamenih in ogenj je ogražal tudi bližnje hiše. Pri gašenju so pomagali tudi kmetje iz Čepovana. gkodá iznaša 15.000 lir.
izhajalo, da govorijo ljudje v teh krajih slovenski.
Gospodarsko podporno društvo Slovencev
v Villi Devoto
VABI
centeno občinstvo na
PRIREDITEV
ki se bo vršila v NEDELJO, 6. DE CEMBRA 1936 na društvenem zemljišču ul. SIMBRON 5148, od 4. pop. dalje
Spoved:
1.	Otvoritev — godba
2.	Deklamacije
3.	Milčinski: "VRAŽE", otroška veseloigra v treh dejanjih
4.	Med navedenimi točkami sporeda bosta pela moški in mešan zbor
Po sporedu:
PROSTA ZABAVA S PLESOM KROJACNICA
P. CAPUDER m priporoča cenjenim rojakom
RIO BAMBA 879 — Bs. Aires
*
Zobozdravnika ¡
Ora. Dora Samojkmch de Fatícov
Dr. Félix Falicov
Dentista
Trelle» 2534 - Donato Alvarex 2181 U. T. 59 Ia Paternal 17M
SVOJI K SVOJIM!
FILOMENA BENEŠ-BILKOVA
Slov. babica
Bivša prva šefinja v praški porodnišnici ter s prakso v bolnici Juan Fernández, se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in dežele v popolno oskrbo. — Cene izredno nizke, postrežba prvovrstna. — Sprejema od 7. do 21-, ob nedeljah in praznikih pa do 20. — Vprašajte za informacij» preden greste drugam
Lečenje brez bolesti. LIMA 1217	U. T. 23—338«
FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih Sest slik eno
sliko v barvah MARKO 3ADALJ Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275 In 1407 D. Sad U. T. 22—8327
TOVARNA MOZAIKA
Teolindo Rodríguez
Specializirana v vseh vrstah mozaika. Imitacije marmorja SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIALA
Cement "San. Martin" Ugodne cene
AÑASCO 2763 — PATERNAL — U. T. 59-1925
KROJAČ
izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela .Obleke od $ 55 do 120. Hlače fantazija od $ 10—28. Delo prvovrstno. Blaoo Iz najboljših tovarn. Olajšave za plačevanje
MAKSIMILIJAN SAURIN
VARNES 2191 Buenos Aires (nasproti postaje La Paternal) — U. T. 5»—42Tt
01005323482353485323532353482323534823234823532323234823485353235348535331020000020101000002235323535348235323532348482348234823535353482323482353484823535348235323535348235353532348
dITVIlll 41
novi LIST

'/A. /^cNZ^X^Xx/^
ZA POUK IN ZABAVO
Mehika - zakladnica sveta
Kakor so se začele dvigati ceno za 'zlato in srebro, tako se je tudi pospešilo raziskovanje "zakladnice svetá, Mehike, posebno v puščavah Sierre Madre, ki še n¿so raziskane. To gorovje, dasi je na meji Združenih držav, je priobčil neki ameriški učenjak, pri-vsebuje številne skrivnosti. Nedavno ifoitoslovec Robert Moore, poročilo o Baranci del Cobre,neki doslej nežna ni soteski, ki je glede na lepoto toliko vredna ko slavni Gran Canon. Moore, ki je s svojo ekspedicijo prodrl v neraziskane pokrajine ob reki Uriqui, je Baranco odprl civiliziranemu svetu — Tu je tudi odkril neko indijansko pleme, Tarahumara, ki doslej še ni nikoli videlo belega človeka. Moore jc dognal, da so v tej soteski tudi brez dvoma veliki zakladi dragocenih rudnin.
Neki drugi ameriški raziskovalec, dr. Hogle, pa je na svojem potovanju po pokrajini reke Fuerta, ki teče južno od Barance del Cobre, dobil domačine, kako so z domačimi, lesenimi ponvami zajemali pesek, kjer je bilo mnogo zlata. Vsa družina, žene, o-troci, se ukvarja s pridobivanjem ¡01ata. Moški odnašajo zlato do bližnje postojanke belih ljudi in ga zamenjavajo za živila in blago. Tak ba-rantač z zlatom je pripovedoval raziskovalcu, da domačini vedno le toliko zlata izperejo iz peska, kolikor ga potrebujjo za nabavo živil, tako da niti ni moči dognati, koliko zlata imajo. Ker je ondi v reki mnogo grušča, bi bilo težko izpirati zlato s stroji. Dr.. Hogle je zares dobil dva inže.nerja, ki sta z največim trudom spravila dva stroja za izpiranje zlata v tisto pokrajino, pa vprav zaradi grušča nista ničesar dosegla. Dogna-no pa je, da je v tisti reki prava zakladnica zlata.	,
Indijanci Tarahumara, ki živijo . v
KROJAČNICA
"GORICA"
ima v zalogi veliko izbe r o poletnega blaga po izrednio nizkih, cenah.
Rojakom se vljudno priporoča
FRANC LEBAN
Av. del Campo 1080 U. T. 59-3102
gorovju Mudre, lovijo še z lokom in puščico in imajo tudi še isti običaje, kakršni so bili v navadi, preden je oila Amerika odkrita. Nimajo nobenih želj4 in priroda jim daje vsega, česar so potrebni. Mnogi mislijo, da je nekje v kaki skriti, nedostopni uo-tini Siei *re Madre onih sedem pravljičnih mest iz Cibolc. Brez dvoma so te gore, kjer živijo razna neznana indijanska plemena, vprav hvaležno polje za nadaljna raziskovanja.
Izza onih dni, ko si je Cartez prisvojil deželo Aztekov, so je dajale svetu te gore neizmerna rudninska bogastiva. — Mehika je še zdaj na glasu, da ima največ rudnin na svetu. Od 1. 1521 do 1922 so pridobili v Mehiki 155.000 ton srebra v skupni vrednosti treh miliard dolarjev. Ta množina srebra jc dve tretjini vsega srebra, klar ga na svetu sploh pridobivajo. Mehika izvaža šest sedmin svojega srebra v drugo države, iz ostale sedmine pa si kuje denar. Skoraj po vseh mehiških srebrnih rudnikih pa je tudi obilo zlata. Najimenitnejši srebrni rudnik v Mehiki je-Heal del Monte v okraju Pachuca. Deluje že iz časov, preden so prišli Spanci tja (že 4-00 let) in daje vsakdan še zdaj po .3 in pol tono srebrne \ rude. Cortez je zahteval, naj naredi rudniško vodstvo predor v rudnik, ki bi bil tako visok, da bi mogel jezdec na konju skozi, španski kralj niaj bi 'inqunqiqQ a 'ifiujiji^x "[«P a _ft;pz os pnupnj iit?[z isfa^BSoqfi?^ —
•Jtiupna i^upajgo [a^oq is iq 33 ';;BHBfzB.T nqai} o[tq ou nui Puebli, Sinaloi in Sonori. Pridobivanje vsega mehiškega zlata se je dvignilo od 20 ton leta 1919 na 24 ton leta 192(5 Dve tretjini so ga uporabili v Mehiki za denar, ostanek so izvozili. Bazen srebra in zlata pa ima Mehika v rudnikih še svinec, baker, cink, grafit, arsenik, živo srebro, an-timon, kositer in železo.
EVROPSKE VOJNE
Evropske države, ki so se v zadnjih 300 letih zaplele v največ vojn so Francija, stara Avstrija in Anglija. Sledijo Rusija, Prusko, špani ja, Turčija, Holandska in švedska. Prvenstvo ima tedaj Francija. V medsebojne vojne pa so bile najbolj zapletene Francija. Avstrija, Anglija, Španija, Portugalska in Pruska. Med Avstrijo in Francijo je bilo v 76 letih nič manj nego 14 vojn, med Anglijo in Francijo v 73 letih 10, med Francijo in Portugalsko v 44 letih 6, med Prusijo in Francijo v 80 letih 14 vojn. Proti koncu 18. stoletja je bila Francija za kratek čas v vojnem stanju tudi z Zedinje-nimi državami.
301etno vojno smatramo splošno za najdaljšo vojno novega časa. To ni točno, kajti med beneško ljudo-vlado in Turčijo je trajala vojna od leta 1644 do 1690, to je neprekinje
no 55 let.
Najkrajše vojne izkazuje prejšnje stoletje, šestnajst izmed teh vojn je trajalo po eno leto, ena (med Avstrijo in Piemontom) je končala 1. 1849 že po 12 dneh z zmago Avstri je. Turško-grška vo na 1. 1897 je trajala 36 dni.
Najdaljši obleganji zadnjih 300 let sta bili; obleganje Gibraltarja po Špancih od 9. avgusta 1779 do 21. oktobra 1782, torej 1167 dni in obleganje Cadiza od februarja 1810 do avgusta 1812, 903 dni.
Znano je, da vojske v prejšnjih časih, če jih primerjamo z današnjimi po številu moi niso bile poseb no močne. Prve velikanske armade NOV LIST 4
so si stale nasproti šele v ruskoja-ponski vojni, ko se je bitke pri Muk denu udeležilo 624 000 mož. številčna premoč nikakor ni vedno odločala izida vojnj. Napoleon I. in princ Evgen Savojski sta svoje bitke do-bojevala skoraj vedno proti številčno močnejšim nasprotnikom.
PREKOMORSKA POSTA
(z Evrope dospejo
5.	Vigo
5. Augustus
8.	Vigo
9.	Florida in Mte. Pascoal.
11. Cap Arcona, Massilia in H. Mo-narch
Proti Evropi odplovejo
6.	Lipari
7.	Augustus
10.	H. Patriot
11.	Vigo.
ZA KRATEK ČAS
Ni še popolnoma znorel
"Ježeš, kako sem zaljubljen," stoka Mirko. "Na pol nor sem že od ljubezni."
"Pa se oženi!" mu svetuje prijatelj.
"Ne," odkima Mirko. "Tako nor pa še nisem."
MALI OGLASI
KO RABITE ODVETNIKA za kakršn«. koli pravne nasvete, obrnite se na pisarno M. D. Hočevar, Traductora publica nacional, Calle Tucumán 586, Buenos Aires, U. T. 31-3168, ker se boste s tem zavarovali pred izrabljanjem ter ne boste padli v napačne roke. — Istotam s« PREVAJAJO IN DOBAVLJAJO DOKUMENTI
Mathews Kenny iz Kanade je prejela prvo nagrado v znesku 750.000 dolarjev kot 'najplodoviteljša žena, ki ima v 10 letih kar 12 otrok.
KDOR 2ELI SPOZNATI SAMEGA SEBE, svoje hibe in sposebnosti, svoj značaj, svoje bodoče in ptereklo življenje, naj se obrne na priznanega grafologa. Zadostuje napisati lastnoročno ime in priimek, dan, mesec in leto rojstva ter poslati v pismu en peso na naslov: GRAFOLOG, Calle Tucumán 586 Bueno» Aires. — Pišite lahko v svojem materinskem ali pa v kakem drugem jeziku.
NAZNANILO. Sporočam, da sem s* prešelila iz ul. Fraga 61 ter bom, kakor doslej, razpolagala vedno le z zanesljivo dobrimi službami za matrimonios, služkinje, sobarice itd. BERTA C E R N I č, Dorrego 1583 (pol kvadre od Rivere 1900) — U. T. 54, Darvin, 3588.
n ta
Prenočišče za 70 cent.
Emil Živec
Ósorio 5085, Paternal, Bs. As.
RUSKA KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
Razpolaga z 10 specializiranimi zdravniki ter s posebnim konzultorijem za spolne in krvne bolezni, katerega vodi znani specialist dr. A. Izaguirre. — Ženske sprejema ga. dr. Matilda Krasting v posebnih oddelkih, s posebnim vhodom.
Imamo specializirane zdravnike za vse vrste bolezni, X-žarke in laboratorij za elektr. zdravljenje.
Za bolnike in bolnice iz notranjosti imamo posebne sobe s posteljami. — Cena: dnevno od $ 1.— dalje. — Za majhen honorar, dajemo nasvete tudi pismenim potom.
Zdravniški pregled za kakršnokoli bolezen: $ S.—. Sprejemamo od 9. — 12. in od 15. do 21.; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12.
Govorimo slovansko.
SUIPACHA 28
BOŽIČ 1936
Vaši domači bodo bolj srečno in z večjim zadovoljstvom proslavili bližajoče se božične praznike, če jim boste poslali nekoliko denarja v dar, pa naj bo vsota še tako majhna.
Če hočete to storiti po zračni pošti potom zavoda Banco de Boston, bo Vaša obitelj prejela nakazano ji vsoto približno tekom 12 dni, v gotovini in na svojem domu, brez slehernih stroškov in odbitkov. Pozneje Vam bomo dostavili povratno pobotnico z lastnoročnim podpisom prejemnika ter z navedbo dneva izplačila.
Storite to čim prej; nakazilo naj dospe raje en teden prej, nego en dan po praznikih. Naš
JUG0SL0VENSKI ODDELEK
Vam postreže z uradniki Vaše narodnosti od 9. do 18. ure, ob sobotah pa od 8.30 do 11. Obiščite nas osebno ali pa nam pošljite pismeno svoj nalog, katerega bomo izvršili še istega dne.
THE FIRST NATIONAL
BANKOFBOSTON
FLORIDA 99
PUEYRREDON 175
Avda. Gral. Mitre 301 (Avellaneda) Córdoba 1223 (Rosario
ZAUPANJE.. VLJUDNOST.. VARNOST.. HITROST
Poravnajte
naročnino!
Caričin
ljubljenec
Zgodovinski roman
Nadaljevanje 12
Kočija/, je medtem pozvonil; iz hiše je prihitela k vratom temna postava s svetiljko v roki. Ko je prišla, je Elizabeta spoznala, da je to velika močna ženska, zelo grdega obraza.
"Grof Orlov vam pošilja to damo, madame Kristono!" — reče kočijaž služabnici, ker je že obleka kazala, je to služkinja. "Požurite se, ker jaz moram s sanmi š<2 nazaj v Petro-brad!"
¿enaka odklene vrata.
"Ali madame Kristono spi? vpraša kočijaž.
"Madame še bdi,'' odvrne služkinja, "mislim da je pričakovala gospodično. Pod noč je prinesel jezdec vest. Dober večer, gospodična, pojdite z menoj!"
Elizabeta gre s služkinjo. Sedaj, ko je bila blizu, je mogla videti, da je poslopje izredno elegantno. Na vsak način je morala biti madame Kristomo zelo bogata.
Služkinja posveti, a Elizabeta vstopi skozi steklena vrata v sijajno pivdsobo, ki je bila bogato obložena s preprogami.
"Počakajte trenutek, gospodična," zaprosi služkinja, "javila vas bom madami Kristomo. Izvolite medtem sesti!"
Elizabeta sede poleg peči in se u-dobno iztegne ob toplem ognju.
Tedaj se ji hipoma zazdi, kakor da so se v prvem nadstrop. potiho odprla vrata. Ko se hitro okrene, o-pa/i prekrasno deklico, ki stoji med
napol odprtimi vrati. Ko je videla, da jo je Elizabeta opazila, je hitro in oprezno zopet izginila.
Najbrž je bila to,ena od varovank madame Kristomo. Elizabeta se zamisli. Spomni se Potemkina, s katerim bi rada živela v taki osamljeni, divni hiši. Pogleda na svojo roko kjer se je nahajal njegov prstan, pa opazi da ga nima več. Spomnila se je, da si ga je zopet nataknila na prst, potem ko ji ga je carica vrgla pred noge. To njeno najmilej-šo dragocenost, ta njegov prstan so ji odvzeli, ko je ležala dozdevno mrtva.
"Madame Kristomo pričakuje gospodično."
Te besede služkinje so prekinile Elizabetino premišljevanje.
Elizabeta vstane, popravi pred zrealom svoje lase in vstopi skozi vrata, ki jih je služkinja odprla, v drugo sobo. Ta je bila ravnotako zelo elegantno urejena, a v naslanja ču je sedela stara dama, enostavno toda elegantno oblečena. Stara dama se dvigne in gre Elizabeti napro ti.
"Dobrodošli, otrok," reče in ponudi roko mladi deklici, ki se je pred njo poklonila. "Grof Orlov je moj dober prijatelj. Poznala sem že nje go\o mater, on pa mi je zvest zaščitnik in svetovalec. Pridite, otrok, in sedite. Toda vi trepečete, ali se bojite? Najbrž vam je bilo mrzlo med vožnjo. Anovna, prinesite samovar in večerjo za gospodično!"
Služkinja odide in zapre za seboj vrata.
"Vaše ime je Elizabeta Voroncov, Kaj ne, drago dete?", vpraša gospa. Na njenem obrazu ?e je poznalo, da je morala biti nekoč izredno lepotica. Vendar pa je Elizabeta takoj opazila, da imajo njene sive oči lokavi pogled.
"Da, madame," odgovori Elizabe-
ta. "Imenujem se tako in zelo bom srečna, ako mi bo uspelo, da vam bom ugajala. Grof Orlov mi je rekel, da iščete nekoga, ki bi vam delal družbo, ker živite osamljeni. Od kočijaža pa sem zvedela, da živijo v tej hiši mlade deklice."
"Da, — ne, — to se pravi, do sedaj sem gotovo imela v hiši nekoliko mladih deklic, hčerk dobrih pe-trogradskih obitelji, ki so prihajale sem, da se popravijo. Nisem namreč bogata a to hišo dolgujem grofu Or-lovu. Toda mlade dame se bodo za nekoliko dni vrnile v Petrograd, tedaj pa bom ostala sama s svojo služ kinjo. Zato sem poprosila grofa, da mi nekoga najde."
Elizabeta se zamisli.
Ali ji ni Orlov rekel, da je madame Kristono zelo bogata?
Mlada deklica je postajala čim da lje nemirnejša. Ko jo je stara gospa zaprosila, da ji opiše svoje življenje ji je Elizabeta pripovedovala, da ji je oče umrl kmalu po njenem rojstvu. Odgojil jo je ded. Slučajno se je spoznala z grofom Orlovom.
"Ali je vaš ded umrl?" — vpraša starka; a Elizabeta spozna po glasu da se ona hoče samo prepričati, ako ima morda še koga ki bi se mogel za njo brigati.
"Da", odgovori Elizabeta, "tudi on je že mrtev!"
"Vse ste izgubili, ki so vas ljubili! No najbrž pa le ne vse. Zapustili ste menda v Petrogradu zaročenca, svojega ljubčka?"
"Ne, madame, srce imam svobod-
no:
zakliče hitro Elizabeta.
'Vi torej ostanete tukaj!" —.reče m. Kristomo. "O pogojih bodeva že govorili. Mlade dame, ki so sedaj pri meni, bodo v kratkem odšle, a nama bo potem tukaj zelo lepo, v tej hiši, za katero se imam zahvaliti grofu Orlovu. On je diven, dober
človek! Kaj ne, Elizabeta, to je tu-1 di Vaše mnenje?"
"Grof Orlov je bil napram meni zelo plemenit. Jaz mu moram biti hvaležna".
' A kdo mu ni hvaležen," vzklikne stara dama. "In kako je lep! Ali ni? Ali niso njegove oči delovale na vas? Razumem carico, da mu je poklonila svoje srce! Kdo bi ga ne ljubil? Vsaka deklica, ki ga vidi, se bo v njega zaljubila! Kaj ne?"
"Jaz sem mu hvaležna!"
"Od hvaležnosti do ljubezni je samo majhen korak!" — reče madame Kristomo.
Pri tem vstopi služkinja in prinese samovar, hladnega mesa in surovega masla.
"Okrepajte se, drago deto!" — reče starka. "Anovna, postrezite gospodični !"
Starica je sedaj govorila o ravnodušnih stvareh. Elizabeta je popila malo čaja.
"Vi ničesar ne jeste!" vzklikne madame Kristomo. "Gotovo ste zelo trudni."
'Imate prav, madame!" — reče Elizabeta in vstane, "prosim, da mi oprostite in da dopustite, da odidem vsvojo sobo. Jutri bo že bolje."
Starka toplo stisne Elizabetino roko in ukaže Anovni, da odvede E lizabeto v njeno sobo.
Njena soba je bila zelo dragoceno opremljena. Toda na stenah so vise !e slike, pred katerimi Elizabteta, ko jih ugleda, sramežljivo povesi po gled. Kako je mogoče, da ima stara dama tako malo okusa, da krasi svo je stanovanje s takimi slikami?
Anovna je škilila po strani na E lizabeto in zdelo se je, da se veseli nad Elizabetinim ogorčenjem.
"Ali želite še kai gospodična?" vpiaša. "Ali naj vam pomagam pri slačenju?"
Ne, hvala," odvrne naglo mlada
deklica. Navajena sem sama opravljati to delo!"
Služkinja ji želi lahko noč in odide.
Elizabeta se začne slačiti. Svetiljko je upihnila. V svojo beli srajci na svojem lepem deviškem telesu, je, obsijana od mesečine, stoje o-pr.tvila svojo večerno molitev. Molila je za Aleksandra Potemkina, da ji ostane zvest in da ga Bog obvaru je vsega hudega.
13. POGLAVJE Roža stepe Elizabeta se je po svoji • molitvi čutila pokrepčano.
Počasi se je bližala k svoji postelji in se končno na njej izlekne. Zapre oči in polagoma mirno zaspi.
Naenkrat se zdrzne. Nekaj je slišala. Vsede se na postelji in začne prisluškovati. Zdelo se ji je, kakor da nekdo z ostrim orodjem grebe po steni. Kakor da koščki zida padajo na preprogo. Ali more miš izvajati ta Kšen ropot? Ropot postaja vedno večji in naenkrat ugleda Elizabeta, da je padel velik kos zida na tla. Odprtina v zidu je postajala vedno veeja! Zagonetno bitje ki je opravljalo to delo, je hotelo priti k njej v sobo. Groza je prevzame in oná klone na blazine.
Ko je zopet odprla svoje oči, je za gledala v odprtini zidu prekrasen o-braz mlade deklice. To je bil obraz, ki se ga včasih sreča v ruski stepi. Od solnca potemnelo, nežno in sveže lice. kakoršno se redko najde pri mestnih gospodičnah.
Bila je to kozakinja, najbrž hčerka nekega kozaškega plemena, ki so živela na obeh obalah Dnjepra.
Mlada kozakinja je bila oblečena v svojo narodno nošo.
Elizabeta skoči in vzane svojo o-bleko s stola.
"Kdo si Ti?" — zakliče drhteča Elizabeta. "Zakaj prihajaš na ta
čudni način v mojo sobo? Ali misliš da imam tu dragocenega blaga? Po tem si se prevarila, nesrečnica! Jaz sem siromašna, mogoče še bolj siromašna kakor ti!"
Kozakinja stopi bližje in ponosno vrže glavo nazaj.
"Livija ni tatica!' — izpregovori tiho, toda odločno. "Livija ne prihaja k tebi, da ti kaj vzame, temveč da ti nekaj prinese!"
"A kaj bi to bilo?"
"Pomoč, ako je ne boš odbila!"
"Pomoč? Né razumem te, devoj-ka!"
Kozakinja stopi bližje in se ogleda po sobi. Potem pa zašepeta začudeni Elizabeti:
"Bežite, — bežite iz te hiše! Slikala sem, da molite. Sedaj vem, da niste taki, kakršne so druge deklice v tej hiši."
"Govori jasneje deklica!", zakliče Elizabeta. "Povej mi vse, kar veš! Bolje je, da poznam prepad, kakor pa da ničesar sluteč, hodim po njegovem robu!"
"Ta hiša je harem grofa Orlova!" — vzklikne Livija.
Elizabeta je bila preveč nedolžna, da bi mogla popolnoma razumeti vsebino teh besed.
"Vedi torej, da se grof Orlov nikakor ne zadovoljuje s caričino ljubeznijo. V to hišo zapira vsako deklico ali ženo, ki se mu dopade. On ne prepušča lepotic slučaju, temveč za njega delajo po celi Rusiji agen-tje, ki mu dovažajo vedno novo blago. Vse one, ko so jih z zlatom kupili in z goljufijo odpeljali, pripeljejo v to hišo. One devojke pa, ki nočejo prostovoljno tukaj ostati, zapirajo v sobe z rešetkami. In neko noč pride gro'f Orlov---"
Elizabeta zakriči in se zgrudi na posteljo.
Kozakinja sede poleg nje, jo objame in pritisne na svoje grudi.