Prof. dr. AVGUŠTIN LAH, republiški poslanec kulturno prosvetnega zbora skupščine SRS
Kultura in prosveta
BREZ NJE NI VZGOJE MLADINE IN NE SOCIALI-STICNEGA   HUMANIZMA — NAŠE  ZNANJE  JE  NAJ-POMEMBNEJŠI ELEMENT VSAKEGA USPEŠNEGA DELA
Leto 1965 je bilo po dogodkih in neštetih vprašanjih kul-turnega in prosvetnega življenja zelo pestro. Veseli smo vsakega novega dosežka, še posebno, ker si želimo, da bi med glavnimi točkami dnevnih redov bilo vse manj kri-tičnih razmotrivanj ob problemih materialne narave.
Bogata prosvetna in kul-turna dejavnost je del na-šega življenja, vsem zelo potrebni del. Brez nje ni vzgoje mladine in ne socia-lističnega humanizma.
Naše znanje je najvažnej-ši element vsakega dela, vsakega organiziranega pro-cesa in vseh družbenih de-janj. Lahko rečemo, da utr-jevanje tega spoznanja pre-
veva kot skupni imenovalec zelo veliko ukrepov in de-javnosti organov samoupra-vljanja na vseh področjih in vseh stopnjah družbenega življenja. Posebno izrazit poudarek je dobilo v obli-kovanju statutov delovnih organizacij, v izpopolnjeva-nju naše zakonodaje in v odnosu do ukrepov gospo-darske reforme.
KAJ ŽELIM V LETU 1966?
Mnogo vprašanj in predlogov imajo občani. Ne zane-marjajmo jih. Pojasnujmo in razpravljajmo o njih. V de-janjih pa pokažimo resnično vlogo demokracije in samo-upravljanja.
Razvoju osnovnih šol mo-
ramo posvetiti še naprej ve-liko pozornosti. Iskreno že-lim, da bi čimveč učencev osnovnih šol končalo osem razredov osnovne šole, kajti samo to jim pomaga, da čimveč zvedo o naši domo-vini in o dogajanjih v svetu. Brez končane osnovne šo-le se pot razvoja vsakemu posamezniku ustavi. Zaradi tega je uspešno dokončana osemrazredna osnovna šola v veliki meri naloga šole, toda nič manjša nas vseh.
Starši storite vse, da se bo-do vaši otroci nspešno šolali in usposabljali za življenje
To je največ, kar jim lah-ko daste. Samo z vzgojo in
znanjem bomo pomagali mladini, da se bo upirala slabim navadam, da bo mla-dost doživljala radostno, z zavestjo, da se vključuje v življenje napredne družbe. Zato bomo morali razvijati tudi šole druge stopnje.
Pred šolami druge stopnje je temeljita reforma
Reformo šol druge stop-nje morajo zasnovati šole ob pomoči vseh občanov. V teh šolah je v pedagoškem pogledu še največ nerešenih vprašanj, kajti mladina pre-življa kritično pubertetno dobo prav v času svojega šolanja na drugi stopnji.
V številnih šolah ima mladina toliko pouka in de-
la, da ima dvakrat več ob-veznosti kakor delavci in uslužbenci. Zavoljo tega ni-mamo časa in moči, da bi mladino bolj vzgajali. Res je, potrebujemo dobre de-lavce, strokovno sposobne, toda tudi družbeno razgle-dane in vzgojene.
Naposled želim, da bi tudi razvoj visokega šolstva pre-skočil celo kakovostno stop-nico. Prosvetno-kulturni zbor skupščine SRS je ime-noval komisijo, ki naj pro-uči razmere in da predloge. Zelimo, da bi ta sklep čim-prej pripravili, kajti mnogo problemov terja rešitev.
KAJ PA KULTURNO PROSVETNO PODROCJE?
Na kulturnem področju želimo — pa naj gre za ra-dio in televizijo, za delova-nje poklicnih ali amater-skih gledališč, pevskih zbo-rov ali orkestrov, za film-ski repertoar, umetnostne razstave ali druge oblike kulturne dejavnosti, da bi le-te lahko v čim večji meri računale tudi na vzgojo. V nekaterih pogledih čutimo preveč boja za denar, zavo-
ljo česar popuščamo v kri-terijih. Tudi zabavo imamo radi. Razvedrilo nam je po-trebno, vendar ne za vsako ceno.
Bogatega kulturnega živ-ljenja ne moremo oblikova-ti z elementi slabe kakovo-sti. Zato stiskamo roko vsem, ki si na tem področ-ju prizadevajo razvijati umetnost, kajti njena odli-ka je, da jo razumemo.