■Poštnina plačana v gotovini	poštno	cek.	račun	št.	10.860
OBRTNI VESTNIK
STROKOVNI LIST ZA POSPEŠEVANJE OBRTI
»OBRTNI VESTNIK«, SPLOŠNO VELJAVNO IN NEODVISNO GLASILO OBRTNIŠTVA DRAVSKE BANOVINE, IZHAJA 1. IN 1J. V MESECU // STANE CELOLETNO DIN 40.—, POLLETNO DIN 20.—, POSAMEZNA ŠTEVILKA DIN 2.—. // ZAKLJUČEK REDAKCIJE 10. IN 25. V MESECU. // NEFRANKIRANI DOPISI SE NE SPREJEMAJO. //	ROKOPISI	SE	NE	VRAČAJO. // PRISPEVKI SE NE HONORIRAJO.	//
IN ZAŠČITO OBRTNIŠTVA DRAVSKE BANOVINE
»OBRTNI VESTNIK« PRINAŠA OBJAVE, RAZGLASE IN VESTI VSEH OBRTNIH ORGANIZACIJ IN UPRAVNIH OBLASTI KRALJEVINE JUGOSLAVIJE TER NAJVAZNEJtt VESTI IZ INOZEMSKEGA OBRTNIŠKEGA SVETA. // UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA. SV. PETRA CESTA STBV. <. TELEFON JV25. // PONATISI DOVOLJ®« // Z NAVEDBO VIRA. // OGLASI IN MALI OGLASI PO STALNEM CBNIEU. M
XXII. LETNIK.
V	LJUBLJANI, 15. APRILA 1939
ŠTEV. 8.
Avtonomija obrtnega odseka Zbornice TOI v Ljubljani
V	zadnji številki našega lista smo prinesli poročilo o poteku plenarne seje Zbornice za TOI v Ljubljani. Večji del seje se je nanašal na razpravo glede avtonomije odsekov, zlasti obrtnega odseka. Kakor je našim čitateljem že znano, se je z novo sestavo Zbornice leta 1936 ponovno pokrenilo vprašanje čim širše avtonomije obrtnega odseka. Ni Pa znano našemu obrtništvu, kako se je to vprašanje ves ta čas razvijalo in kakšni so bili momenti, da je končno prišlo v rešitveni stadij. Sedanja večina obrtnega odseka je zahtevala, da se avtonomija obrtnega odseka še bolj fazširi. V ta namen se je sestavil poseben odsekov odbor, ki naj bi do prvega -^ija pr. leta pripravil tozadevni predlog v katerem naj se jasno prikaže delokrog zahtev odsekove avtonomije. V svrho proučevanja tega vprašanja se je votirala vsota din 2000 gospodu Šimencu. Vendar imenovani zbornični svetnik svojega referata še do danes Zbornici ni predložil. Ker tudi preje omenjeni odsekov odbor za sestavo predloga glede avtonomije svojega osnutka v določenem roku ni izdelal, odnosno predložil, je predsednik obrtnega odseka g. Ogrin v lastnem imenu brez predhodnega zaslišanja članov obrtnega odseka vložil tozadevni predlog. Umevno, da obrtni odsek tega predloga ni mogel sprejeti, ker mu je bila njegova stilizacija nepoznana. Šele na naknadno poročilo predsednika odseka so člani obrtnega odseka vzeli Vsebino predloga na znanje.
Med tem smo imeli večkrat priliko slišati s strani večine obrtnega odseka očitke proti Zbornici, češ da Zbornica noče ugoditi obrtniškim zahtevam in da so obrtniki radi tega v svojem napredku ovirani. Predlog, ki je bil vložen po g. Ogrinu pa je bil s strani Zbornice tehtno proučen ter je zbornični obrtni referent v zvezi s predlogom izdelal tozadevne referate, ki so se pred vsem opirali na spremembo dosedanjega zborničnega statuta.
Sprememba zborničnega statuta je mogoča edino z ministrsko uredbo po zaslišanju vseh zbornic v državi, kar pa predstavlja dolgo proceduro in ima še dvomljiv uspeh.
Vsled neprestanih očitkov s strani obrtnega odseka Zbornice, češ, naj se že končno vendarle uredi to vprašanje, je Zbornica izvolila iz svoje srede med-odsekov odbor, ki je imel nalogo, da dokončno izdela vse v poštev prihajajoče predloge, ki naj bi ugodili zahtevam obrtnega odseka.
Ob takem stanju je bilo možno razpravljati le v treh smereh in to:
1. da se spremeni zbornični statut, kar pa predstavlja kot smo že omenili dolgotrajno in nesigurno pot,
2. da se zastopniki obrtništva odločno in nepokolebljivo izjavijo za samostojno Zbornico,
3. da se najde med vsemi zainteresiranimi sporazumno postopanje, ki naj ugodi širokim zahtevam zastopnikov obrtnega odseka.
Ob razpravi glede prve točke se je na medodsekovi seji takoj ugotovilo, da je široka avtonomija vsakega odseka skupne zbornice zajamčena v § 24. zbornične uredbe, ki se glasi:
a)	vsak odsek ima pravico in dolžnost, da skrbi, pretresa in samostojno odloča v svojih sejah o vseh predmetih, ki se nanašajo izključno na gospodarske panoge, ki jih odsek zastopa.
b) zbornično predsedstvo mora izvršiti vsako odločbo pristojnih odsekov, kolikor ne smatra, da mora postopati po odredbi § 22.
c) predsedništvo lahko odloči, da se morajo poedini predsedniki odsekov brigati za izvršitev odločb dotičnih odsekov. V takem primeru imajo predsedniki odsekov v svoji pristojnosti pravice in dolžnosti in popolno odgovornost, kakršne ima zbornični predsednik.
č) seje odseka so lahko javne,
d) način volitve in upravljanja sej odsekov predpišejo pravila.
Glede definitivne izjave k drugi točki ni bilo nikogar, ki bi zahteval, da se o njej razpravlja.
Najbolj je še odgovarjala težnjam in zahtevam tretja predpostavljena možnost in zato se je sestavil sporazumni predlog, ki smo ga v naši zadnji številki v celoti že navedli in ki je z ozirom na obstoječe gospodarske prilike v naši banovini edino umesten in sprejemljiv.
Nekaterim gospodom iz večinskega tabora obrtnega odseka gotovo ta predlog ni šel v njihov račun. Njim je gotovo ljubše še nadaljno ribarenje v kalnem in razburjanje obrtniških vrst z demagoškimi in neosnovanimi gesli. Čudimo se njihovi resnosti, ko na eni strani sami priznavajo, da je avtonomija obrtnega odseka ljubljanske zbornice itak že prekoračila zakonite in dopustne meje.
Da pa bo našim čitateljem in ostalemu obrtništvu jasno kakšno, avtonomi-
jo si žele ustvariti sedanji mogotci obrtnega odseka, Vam hočemo naliti čistega vina.
V	Zbornici obstojajo 4 odseki, to so:
1 obrtni, trgovski, industrijski in gostinski. Vsak izmed teh odsekov ima svoj lasten proračun, iz katerega črpa denarna sredstva za svoje potrebe. V Zbornici pa je samo ena blagajna, preko katere se morajo voditi vsi računi. Do danes še ni bilo slučaja, da bi se enemu izmed odsekov odrekla ali preprečevala uporaba sredstev, ki so v proračunu za to določena. Ne more pa biti v skladu z zborničnim gospodarstvom, da bi se po mili volji posameznikov s tem denarjem gospodarilo; pa tudi to se je poskušalo, in če se je komu stopilo na prste in da dotičnemu to ni bilo všeč, zaradi tega se vendar ne sme izvajati očitkov, da je avtonomija obrtnega odseka ogrožena. To so javni denarji, h katerim naše obrtništvo v razmerju z drugimi gospodarskimi stanovi v Zbornici prispeva prav malo; saj znaša njegov administrativni prispevek k celokupnim zborničnim administrativnim izdatkom komaj 5 odstotkov. Tudi ni na mestu, da bi se v okvirju take gospodarske ustanove ustvarjala familjarna zatočišča za go- ^ tove ljudi, kakor se je to dejansko že vršilo in se še vrši.
Če je zahteva po čistih računih, ki morajo biti v takih institucijah, kar je vi-.ukemu poštenemu človeku itak jas no, nekaterim nevšečna, zaradi tega se še ne sme in ne more trditi, da je av i tonomija obrtnega odseka ogrožena.
OPOZORILO
vsem obrtnim združenjem In obrtniškim društvom
Te dn! so prejela obrtniška združenja In društva okrožnico od Zveze slovenskih obrtnikov v Ljubljani s pozivom na izjavo glede zahteve po čim širši avtonomiji obrtnega odseka Zbornice TOI v Ljubljani. Okrožnici je bil priložen tudi formular izjave, ki so jo podpisali nekateri člani obrtnega odseka. Je to izjava, ki jo je prečital g. Ogrin na zadnji plenarni seji Zbornice in proti kateri so glasovali celo sami podpisniki, razen štirih.
Svarimo obrtništvo, naj ne naseda vabljivim besedam, ker dejansko ne gre za avtonomijo odnosno za sistem Zbornice, pač pa skriva ta zahteva razne osebne interese. Opozarjamo na naš današnji uvodni članek in na poročilo o poteku plenarne seje, ki je bilo objavljeno v prejšnji številki »Obrtnega Vestnika« in ki dovolj nazorno pojasnjuje umetno ustvarjeno borbo glede avtonomije obrtnega odseka.
Odklanjamo vsakršne zaključke, ki bi nastali na podlagi takih enostranskih informacij.
Obrtnik in kmetovalec
Naša domovina je agrarna, ker se naij večje število prebivalstva bavi s poljedelstvom in živinorejo. Gospodarske in socialne prilike našega najštevilnejšega sloja pa so zelo nepovoljne. Vzroki in razlogi za tako stanje so bili že neštetokrat iznešeni v tisku in razpravah kmetsko gospodarskih ustanov. Iz njih je razvidno, koliko je še neobdellat-ne tvarine in v kateri smeri je treba pokreniti akcije, da se našemu kmetu nudi in zaščiti življenje vredno naprednega in kulturnega človeka. Pred seboj imamo ogromne naloge. Saj osnovanje življenjskih predpogojev za milijone siromašnega; iai zato bistrega in poštenega! kmečkega sloja, ki mu naj omogočijo dostojno življenje, ni lahko niti enostavno delo.
če si priznamo žalostno resnico, da velik del kmetskega življa v državi nima niti lastne postelje, kamor bi položil svoje izmučeno telo po trudapol-nem ki napornem dnevnem delu, tedaj imamo jasno sliko, kaj vse manjka nai-šemu podeželskemu človeku. Če nima niti dostojnega ležišča, potem v resnici nima nič ali vsaj skoraj nič od sodobnih potreb kulturnega človeka. Ze bežen pogled na naše vasi in njihovia. pri-
merjava z naprednimi vasmi v zapadni Evropi nam daje jasen odgovor na vprašanje, kaj vse bo treba staviti v program kulturnega! dviga naših vasi. Tudi pri nas imamo nekaj naprednej ših vaisi, kjer se je z iniciativo napred nejših vaščanov mnogo lepega in koristnega storilo v pogledu kulturnega in higienskega dviga vasi, a na žalost je število onih viaisi, ki jih bo treba šele s premišljenim in sistematičnim delom uvrstiti v krog naprednejših, mnogo večje.
Pri odgovornem delu dviganja kulturnega nivoja naše vasi imajo eno najvažnejših nalog obrtniki. Predno se dotaknemo teh nalog, naj v kratkem označimo odnos kmeta do obrtnika odnosno poljedelstva1 do obrta.
Obrti so se razvili iz tako imenovane prvobitne produkcije, to je iz poljedelstva. Ko so se poedinci iz kroga poljedelcev pričeli specializirati v obdelavi zemeljskih darov in pridelkov, to je surovin, in ko je potreba po teh izdelkih narasla, so se že po malem ustvarjali predpogoji za samostojnost takih poe-dinih delavnosti in vedno vidnejša je postajala potreba po njihovi ločitvi od poljedelstva. Do popolne osamosvojii-
VAŽNO!
Poravnajte zaostanke! — Nakažite denar za naročnino čimpreje!
Radi točnega in hitrejšega poslovanja prosimo, da se pri event. reklamacijah sklicujete na številko, ki je označena na vsakem naslovu.
Kdor še ni poravnal naročnine za »Obrtniški koledar 1939«? naj nakaže denar takoj, da nam prihrani stroške za opomine!
Vesti zadnjih dveh tednov
Jugoslovansko vlado je Italija sproti informirala o albanskih dogodkih. Italijanski poslanik v Beogradu je obiskal zunanjega ministra dr. Cincar - Markoviča ter mu po posebnem nalogu Mussolinija izjavil, da italijanska vlada visoko ceni sedanje zadržanje Jugoslavije v albanskem konfliktu. To stališče Jugoslavije bo znatno utrdilo italijansko-jugoslovansko prijateljstvo. Italijanski listi nadalje pišejo, da bo Italija strogo spoštovala jugoslovanske interese v Albaniji. Nadalje pišejo italijanski listi, da presoja Jugoslavija vse dogodke v Albaniji le s stališča ju-goslovansko-italijanskega prijateljskega sporazuma.
V Franciji je bil ponovno izvoljen za predsednika republike Albert Le-brun.
Italijanski kralj — kralj Albanije.
Albanija se je po personalni uniji pridružila Italiji. Albanska konstituanta je s soglasnim sklepom ponudila albansko krono italijanskemu vladarju in njegovim zakonitim naslednikom. Italijanski zunanji minister Ciano je ponudbo, ki mu jo je predložila posebna delegacija konstituante, sprejel. Ta personalna unija Albanije z Italijo naj bi zagotovila albanskemu narodu njegovo narodno edinstvo, gospodarsko blagostanje in kulturen napredek.
Italijani prodirajo v Albanske gore Italijanska vojska je zavzela vsa večja albanska mesta ter zasedla vse važnejše prometne zveze. Dne 8. t. m. dopoldne pa je vkorakala v Tirano. Albanski kralj Zogu je prispel s svojim spremstvom v Solun. Predsednik albanske vlade ter ostali ministri so odpotovali v Atene, odkoder nameravajo oditi v inozemstvo.
V zvezi z zasedbo Albanije s strani Italije stojita Anglija in Francija pred važnimi odločbami. Angleška in francoska vlada zasedata nepretrgano.
Med Rimom in Londonom je v teku živahna izmenjava misli. Italija je (baje podala izvestne izjave, ki so dale angleškim krogom povod, da presojajo položaj bolj optimistično. Italijanska okupacija Alhanije se med tem nadaljuje. Po begu kralja Zoga in albanske vlade v Albaniji ni bila več sestavljena nova vlada, temveč samo začasni upraivni odbor, ki je ukazal albanskim zastopnikom v inozemstvu, naj ustavijo vsako diplomat-
ako delovanje. Italijanska vlada je obvestila angleško vlado, da ne namerava uničiti albanske neodvisnosti ter da želi spoštovati angleško-italijanski sporazum o statusu quo na Sredozemskem morju.
Vojne ladje angleškega sredozemskega brodovja so zapustile svoja oporišča in odplule v neznano smer. Tudi vse angleške ladje, ki so se mudile v italijanskih lukah, so dvignile sidra in zapustile Italijo. Vrhovno poveljstvo angleškega sredozemskega vojnega brodovja je preklicalo vse dopuste ter prepovedalo za bodoče vsake dopuste.
Listi ugotavljajo, da postaja položaj v Evropi čim dalje bolj napet. Obenem napovedujejo, da namerava aneleška vlada pospešiti svojo akcijo za zaključi-tev pogodb o medsebojni pomoči z vsemi državami na Balkanu.
Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič je prišel ob 8.30 v ponedeljek v bansko palačo v Zagrebu, pet minut nred 9. uro pa je prišel predsednik dr. Maček. Pogovarjala sta se do pol 12. Takrat so bili poklicani novinarii in predsednik vlade Cvetkovič jim je v imenu obeh strank narekoval naslednio iziavo: »Razgovori med menoi in predsednikom HSS dr. Vladkom Mačkom so potekali v prijateljskem ozračju in se bodo .jutri nadaljevali.« Tako nredsednik vlade kot tudi dr. Maček sta bila zelo dobre volje. Dr. Maček je kasneje izjavil novinarjem: »Dobro smo začeli. Plus; smo dobro »na-rihtali«. Mislim in upam, da bo dobro.«
Za načelnika delovnega odbora Jueo-slovansko-britanske zbornice v Zagrebu je bil izvoljen sren. tajnik liubljanske zbornice Ivan Mohorič, za nieeoveea namestnika pa docent dr. Mogan iz Zagreba.
Proračuni vseh banovin znašajo 1050 miliionov din in so za 68.5 milijona din večji kakor so bili lansko leto. Uradno poročilo pravi, da je to zvišanje normalno, kar dokazuje tudi to, da niso bile uvedene nobene nove banovinske davščine.
Bivši češkoslovaški konzul v Ljubljani inž. Minovski se ie poslovil od Ljubljane, kjer si ie pridobil veliko število iskrenih prijateljev. Odpotoval je v Rumo, kjer je doma njegova soproga. Ljubljana, ga bo ohranila v najboljšem spominu!
»Hrvatski dnevnik« poroča o razgovorih nredsednika vlade Cvetkoviča z dr. Mačkom ter zlasti analizira komunike, ki je bil izdan o teh razgovorih. Pravi, da se je z od^oditviio nadaljevanja razgovorov za nekaj dni dala Drilika. da se pripravi material za nadalinio izmenjavo misli. Nato list podčrtuje važnost, da se pritegne k skleD&nju snorazuma tudi združeno, onozicija. ki ie že nristala na načela HSS in ki ie nri zadniih volitvah dokazala, da ima korenine v narodu. Za^ to ie tudi razumljivo, da ie bil nred sestankom nredsednika vlade z dr. Mačkom v Zagrebu tudi sestanek zastopnikov združene opozicije. Ideja sporazuma mora najti podlago v vseh delih srbskega naroda. List nadalje pravi, da je mogel predsednik vlade slišati od dr. Mačka za vse težave, ki tarejo hrvatski narod. Predsednik vlade pa ima tudi to možnost, da to stori, zlasti sedaj, ko je proračun pod streho. List nato naglasa željo, da se omogoči, da se na jasen na^ čin manifestira volja hrvatskega in srb skega naroda. Končno list naglaša, da po znanem načelu HSS ne sestavljajo naroda niti politiki in uradniki, niti fi nance in orožništvo, temveč le vse ljudstvo. Samo država, ki se more nasloniti na ljudstvo, je močna. Sporazum se more izvesti samo z ljudstvom. Trajne za> sluge si bo pridobil, kdor bo to omogo čil.
Nevednežem v vednost!
V	zadnji številki »Sloven. obrtnika« beremo pod naslovom iz naših organizacij poročilo iz Ptuja, ki žaljivo napada zaslužnega obrtniškega delavca, svetnika Zbornice g. Jakoba Zadravca in mu odreka obrtniško poreklo.
Piscu teh vrst povemo, da je gospod Zadravec Jakob bil in bo obrtnik. Dovolj je poznano njegovo edinstveno in požrtvovalno delo, ki ga je vršil skozi vso dobo njegovega življenja v prid in napredek obrtniških vrst. Prav gotovo pa je zmožnejši in daleko bolj upoštevan med obrtništvom, kot tisti, ki izle-gajo taka kukavičja jajca.
Poravnajte naročnino za OBRTNIŠKI KOLEDAR za L 1939.
tve sta privedla poedine stroke, ki so se oddvojile od poljedelstva prometno in denarno gospodarstvo. Tako so se naposled razvili razni obrti, kojih razvoj je bil skozi stoletja pod vplivom kmetskih potreb, t. j. domačega prebivalstva, ki v pretežni večini pripada kmečkemu sloju. Naši obrti so organsko zrasli z narodnim gospodarstvom in so tesno vezani na poljedelstvo. Obrtniki izdelujejo prav iste izdelke, ki jih rabijo kmetovalci dn po tistih cenah, ki so kmetovalcem primerne. Obrtniki zadovoljujejo kmetovalčeve potrebe tako v pogledu količine kot v pogledu kakovosti izdelkov.
Ta stoletna vez med obrtom in poljedelstvom odnosno med obrtnikom in kmetovalcem se očituje tudi v njunih skupnih karakterističnih potezah. Poljedelstvo in obrt sta se razvila pred nastopom kapitalističnega gospodarskega sistema in kot najvažnejši gospodarski panogi še danes ne izkazujeta kapitalističnega obeležja. Obrtnik in kmet sta skozi stoletja pridelovala in izdelovala le toliko, kolikor je bilo potrebno za njun obstanek, ne da bi se pri tem povzdigovala eden nad drugega. Karakteristično za obrtnika je, da sam s svojim osebnim delom doprinaša pri skupnem delu v svoji delavnici in da obstoja med njim in njegovim osebjem familijaren odnos. Tudi pri kmetskem gospodarstvu najdemo isto sliko; kmet sam obdeluje svojo zemljo, pri tem poslu pat mu pomagajo družinski člani. Tudi kmetovalec je v neposrednem kontaktu z odjemalcem svojih pridelkov. Kakor vidimo, so obrtne delavnice in kmetska posestva sorodno karakte-rizirana in notranje močno povezana.
Kmetje in obrtniki so si tekom stoletnega razvoja porazdelili svoje vloge in po delitvi dela zaidovoljujejo svoje življenjske in kulturne potrebe. Položaj obrtništva kot močne gospodarske panoge v agrarni državi je popolnoma pri-roden in vsebuje nekaj samoniklega, trajnega in stabilnega.
Kmetovalci, z drugo besedo vaščani, so glavni odjemalci obrtniških izdelkov in to zlasti v krajih, 'kjer je kmetijstvo napredovalo in sta kot naravna: posledica temu njegova kupna moč jačja in življenjski standard višji. Obrtnik gradi im* popravlja kmetovalcu domove, izdeluje mu obleko, obutev, pohištvo, orodje itd., v protiuslugo pa mu kmetovalec nudi poljedelske pridelke.
Po manjših vaseh imamo tudi take obrtnike, ki se ne bavijo izključno z obrtom, temveč so prisiljeni, da se ukvarjajo tudi s poljedelstvom. Šele z dohodki od prvega in drugega dela so zmožni vzdrževati sebe in svojo dru-| žino. V večjih, zlasti naprednejših vaseh pa je obrtnik prenehal z obdelovanjem polja in se je posvetil izključno samo obrtniškemu delu, zato pa življenjske potrebščine nabavlja pri poljedelcu. Močan obrtniški sloj v agrarni državi pojačuje notranji dvig in dviga potrošnjo poljedelskih pridelkov, torej močno koristi kmetu.
Odnos med kmetom in obrtnikom ter njuna povezanost bi bila s tem delno prikazana. Ze uvodoma, smo naglasili, da je naš kmet v težkem položaju in, da je treba mnogih prizadevanj, da se mu ta položaj izboljša. V naprednejših državah, kjer so kmetovalci na višji | stopnji 'kulture 'kot pri nas, se še vedno podvzemajo najrazličnejše mere za nadaljnji dvig vasi in njene kulture. V tem pogledu je treba izdelati program j sodelovanja med obrtniškimi in kmetskimi organizacijami.
Najvažnejši objekt za kmetovalca) je njegov dom, ki naj bo zgrajen po načelih udobnosti in principih in zahtevah higiene. Gradnja hiš spada izključno v delokrog gradbenih obrtov, ki jim je s tem dana velika naloga, dal gradijo v kmečkem stilu zdrave, suhe in praktične kmetske domove. Pri tem naleti-| mo na izrazito tehnična vprašanja, ki jih lahko zadovoljivo reši samo zidarski ali staivbeni mojster, ker trdne temelje,
| suho zidovje in sigurno streho lahko izdelujejo samo strokovno usposobljeni obrtniki. Druga važna poslopja so: gnoj-| ne jame, vodnjaki, hlevi itd. Vrednost in z njo cena kakor tudi zdravje živine so v veliki meri odvisni od solidno zgrajenih dn zdravih hlevov. Hlevi n. pr. morajo biti zidani in pobeljeni z apnom. Apna namreč desinficira in uničuje povzročitelje kužnih bolezni pri živini. | Cesto beljenje hleva z apnom varuje ži-
vino pred nalezljivimi boleznimi in krepi njeno moč. So to strokovna vprašanja, o katerih bo napreden obrtniški mojster dajal ob vsakem posameznem primeru potrebna podrobna pojasnila.
Tla v hlevu naj bodo radi lažjega) čiščenja tlialkovana in to z lesom, kamnom ali opeko. Cistota v hlevu pomeni zdravo živino. Izhlapevanje amomijaka razjeda vse železne predmete, zaito naj bi bile ograje, okna, vrata in drugo iz lesa. Kot potrebujejo ljudje čistoto, svetlobo in zrak, prnv tako so ti elementi zdravja nujno potrebni živali.
Prikazal sem samo en primer, ki nam
odpira oči, kako široko je polje sodelovanja med obrtnikom in kmetovalcem na vasi. Neobhodno je potrebno, da se zbližajo kmetske in obrtniške organizacije v svrho izmenjave misli v pogledu gospodarskih vprašanj, ki zadevajo oba sloja. Če bi se k temu delu pritegnili še strokovnjaki za posamezna gospodarska vprašanja kakor veterinarji, zdravniki, agronomi itd., potem bi bilo delo za napredek in dvig kulturnega nivoja vasi uspešnejše. Kadar se bo to izvedlo, bo imel tudi obrtnik občutek, da mu narod pomaga v pravični borbi za obstanek in napredek.
Pavšaliranje pridobnine malih obrtnikov vi krajih, ki imajo nad 20.000 prebivalcev
Obrtniške zbornice in obrtni odseki skupnih zbornic so stavili ministrstvu financ konkretni predlog, da se paušali-ranje pridobnine za male obrtnike razširi tudi na kraje, ki imajo nad 20.000 prebivalcev.
Paušal bi se pobiral po 4 kategorijah, v katere bi se uvrstili v poštev prihajajoči obrtniki.
V	prvo kategorijo bi spadali n. pr. lončarji, kovači, kolarji, parketarji, vr-
varji zvonov, kiparji, precizni mehaniki, urarji, izdelovalci glasbenih instrumentov, torbarji, kemični čistilci, vrtnarji* lastniki manjših zidarskih in tesarskih obrtov itd.
V	četrto kategorijo bi spadali: graverji, rokavičarji, bandažisti, dežnikarji, izdelovalci kozmetičnih sredstev, peki, slaščičarji, mesarji, tiskarji, fotografi, elek-troinštalaterji, zidarji, tesarji, kamnoseki, izdelovalci papirne konfekcije itd.
Kate- gorija	Ako ne zaposluje tuj-; del. moči	Ako zaposluje 1 pomočnika		Ako zaposluje 2 pomočnika	
		za mojstra	za pomočnika	za mojstra	za vsakega pomočnika
	Pavšal bi znašal v Mariboru:				
I.	220	240	130	260	140
II.	260	280	140	300	150
III.	300	320	150	340	160
IV.	340	360	160	380	170
	Pavšal za Ljubljano pa bi znašal			:	
I.	300	320	130	360	140
n.	350	400	150	440	160
in.	450	480	170	600	180
IV.	550	600	200	700	250
varji, ličarji voz, pozlatarji, izdelovalci perila, brivci, soboslikarji, pleskarji, met-larji, izdelovalci bičev, pedikerji itd.
V drugo kategorjo naj bi spadali: pečarji, steklarji, nožarji, ključavničarji, mizarji, strugarji, usnjarji, tapetniki in dekoraterji, predilci in tkalci, krojači, šivilje, klobučarji, izdelovalci čepic, izdelovalci otroških igrač, vezilje itd.
V tretjo kategorijo bi spadali: izdelovalci ogledal, puškarji, strojni ključavničarji, kleparji, inštalaterji, kotlarji, li-
Za čevljarje, čizmarje, opankarje, čistilce čevljev, oken, tal v vseh krajih iznad 10.000 prebivalcev naj bi znašal ne glede na kraj:
a) za mojstra, če dela brez tuje pomoči din 200;
b) za mojstra, ki zaposluje 1 pomočnika, za mojstra din 220 in za pomočnika še din 110;
c) za mojstra, ki zaposluje 2 pomočnika, za mojstra din 240 in za pomočnika še din 120.
Velika obrtna razstava v Ljubljani
Naše obrtništvo se je odločilo, da priredi letos v Ljubljani veliko slovensko obrtniško razstavo. Namen te razstave je pokazati kvaliteto obrtniških izdelkov, istočasno pa tudi razvoj našega obrtništva v prvih dvajsetih letih svobode v j narodni državi. Ker poteče letos tudi 10 > let, odkar je bil ustanovljen Zavod za pospeševanje obrta pri Zbornici za TOI v Ljubljani, se namerava na tej obrtniški razstavi pokazati tudi delo omenjenega zavoda. Obrtništvo hoče s to svojo razstavo opozoriti našo javnost na svoje delo, trud in napor. Razstava bo v začetku oktobra t. 1. v vseh prostorih ljubljanskega velesejma in bo razdeljena po glavnih obrtnih panogah tako, da bo obsegala gradbene obrte, oblačilne obrte in tapetništvo, kovinske obrte in elektrotehniko, lesne obrte, umetne obrte, keramiko, služnostne obrte, galanterijo, živilske obrte, grafične obrte in fotografijo. Tej strokovni razstavi bo priključena razstava našega obrtnega šolstva in še posebej razstava Zavoda za pospeševanje obrta, ki bo s številnimi grafikoni pokazala njegovo delo v teku 10 let. V razstavnem odboru, ki ga tvori uprava Zavoda za pospeševanje obrta, so zastopane še kraljevska banska uprava, Mestna občina ljubljanska, mariborska in celjska, tehnična srednja šola v Ljubljani, Osrednji zavod za ženski domači obrt in ljubljanski velesejem.
Razstavni odbor bo skušal nuditi možnost vsakemu slovenskemu obrtniku, da se razstave udeleži. Seveda se bodo mogli razstaviti samo kvalitetni izdelki, po zamisli in načrtu tehničnega odbora. Vse slovensko obrtništvo je bilo po svojih strokovnih združenjih že pozvano, da se razstave v častnem številu udeleži in tako dokumentira voljo slovenskega obrtništva do obstanka, kakor tudi svojo voljo za napredek in boljšo bodočnost
slovenskega gospodarstva. V^e podrobne informacije daje razstavni odbor Zavoda za pospeševanje obrta pri Zbornici za TOI v Ljubljani, Beethovnova ul. 10.
Zdravniški pregled vseh Vajencev
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je prejela dopis Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani z dne 3. aprila 1939, v katerem ji sporoča, da je organiziral sistematične preglede vseh zavarovanih vajencev. Ti pregledi se bodo vršili v prihodnjih mesecih tako, da bodo po možnosti končani do 1. VI. 1939. Pristojne poslovalnice bodo poslale vsem delodajalcem pozive, naj dovolijo svojim vajencem, da se zglasijo pri pristojnem zdravniku radi pregleda. Zbornica vabi vsa združenja obrtnikov in njihove člane, da se odzovejo vabilom poslovalnic Okrožnega urada za zavarovanje delavcev in pošljejo svoje vajence k pregledu, ker je to v interesu vajenca in mojstra.
Izpiti za eleflctroinstalaterje
Zbornica za TOI v Ljubljani objavlja, da sprejema prijave k izpitu za elektro-instalaterje do 15. aprila t. 1. Kandidati naj vložijo svoje prijave po Združenju elektrotehničnih obrtov v Ljubljani. Izpiti bodo v maju t. 1. in bo vsak kandidat, v kolikor bodo njegove listine ustrezale zakonitim pogojem, obveščen o pripustitvi k izpitu s posebnim dopisom, v katerem bo naveden tudi točni termin izpita.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani v poslovnem letu 1938
Pretekli mesec je ravnateljstvo Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani obravnavalo in odobrilo računski zaključek za leto 1938.
Računski zaključek se nanaša izključno samo na poslovanje bolniškega zavarovanja na področju ljubljanskega Okrožnega urada, dasi vrši urad tudi veliko drugih poslov v prenešenem delokrogu. Samostojno izvaja urad le bolniško zavarovanje. Kot krajevni organ Osrednjega urada pa posreduje za zavarovanje za primer nezgode ter za zavarovanje za onemoglost, starost in smrt. Za ti dve panogi predpisuje in izterjuje nrad zavarovalne prispevke ter kot posredovalec vrši vse posle in predpriprave Za dokončne odločitve po Osrednjem uradu kot nosilcem teh zavarovanj. Za nezgodno zavarovalno panogo ugotavlja urad podatke in okolnosti, ki so važne za uvrstitev obratov v pravilne nevarnostne postavke, razrede in odstotke, dalje sprejema in proučuje prijave o nezgodah, vrši preglede na krajih nezgod, odreja zdravniške preiskave in lečenja; ugotavlja letne zaslužke ponesrečencev, izplačuje dajatve, lečevne in začasne rente, vse to do priznanja stalnih rent Po Osrednjem uradu. Za zavarovanje za onemoglost, starost in smrt vodi urad osebne evidence zavarovancev z vsemi obsežnimi podatki, ki so za priznanje dajatev iz naslova starostnega zavarovanja potrebni: dalje odreja urad zdravniške preglede in zdravljenje, zbira podatke glede zaposlitve, trajanja članstva itd. Za Delavsko zbornico predpise urad doklade in jih izterjuje ter Vračunava z Osrednjim uradom, ki jih Preodkazuje Delavski zbornici v okviru odobrenih proračunov. Za Borzo dela vrši urad predpis in izterjavo doklad ter izdaja podatke o zaposlitvi in trajanju članstva1. Pobrane doklade preodkazuje urad skladu za podpiranje nezaposlenih delavcev v Beogradu, s katerim razpolaga Osrednji odbor za posredovanje dela v Beogradu. Iz tega je šele razvidno, kako obsežen je delokrog okrožnega urada.
Za posle v prenešenem delokrogu prejema urad sorazmerna povračila — bonifikacije, in sicer: od nezgodnega zava>-rovanja in zavarovanja za onemoglost, starost in smrt po določilih §§ 241. in 242. statuta. Od Delavske zbornice prejema urad 8% od pobranih doklad, od Borze dela pa 5% od pobranih doklad.
V letu 1938 je predpisal urad na prispevkih: Za primer bolezni din 51.334 mili j., za primer nezgode din 15.557 mi-lij., za onemoglost, starost in smrt din 20.566 milij., za Borzo dela din 10.231 milij., za Delavsko zbornico pa din 2.166 milij. Okrožni urad v Ljubljani razpolaga izključno samo s predpisanimi prispevki za primer bolezni, ki se pa zaradi dopolnjevanja skladov znižajo za 5%. To se pravi: Za izvajanje bolniškega zavarovanja je smel urad v letu 1938 porabiti (predpostavljeno, če bi bil ves predpis tudi dejansko vplačan) samo 48.768 milij. Pobrane prispevke za primer nezgode, za zavarovanje za onemoglost, starost in smrt ter doklade za Borzo dela in za Delavsko zbornico mora urad redno mesečno odračunati Osrednjemu uradu ozir. Osrednjemu odboru za posredovanje dela. Poslovanje v prenešenem delokrogu iz računskega zaključka ni razvidno več, kakor to zahteva obračunavanje med Okrožnim uradom in Osrednjim uradom, ozir. Osrednjim odborom za posredovanje dela.
V letu 1938 je bilo na področju ljubljanskega okrožnega urada prijavljenih 2.973 nezgod (v 1. 1937 2.813), torej za 160 primerov več kakor v letu 1937. Ta številka kljub vsem varnostnim meram in ukrepom stalno raste.
V starostnem zavarovanju se posli preko prvih začetnih del (naložitev osebne evidence) še niso razvili do podrobnosti, ker so dajatve starostnega zavarovanja vezane na karenco. Pač pa je veliko dela povzročilo reševanje prošenj za podpore iz starostnega fonda. Vloženih je bilo 1.207 prošenj. Urad je moral odkloniti 475 prošenj, ker niso ustrezale predpisanim pogojem. Za priznanje starostne podpore je Okrožni urad predložil Osrednjemu uradu 140 prošenj, za priznanje onemoglostne podpore pa 385, t. j. skupaj 525 prošenj za din 0.066 milij. S tem je bila v naprej določena kvota za te podpore na področju ljubljanskega urada za leto 1938 izčrpana.
Leto 1938 je prineslo več administrativno tehničnih reform, ki so nastale zaradi spremembe statuta. Zaradi tega se računski zaključek bistveno razlikuje od zaključkov iz prejšnjih let.
Povprečno število zavarovancev je doseglo v letu 1938 98.768 (94.495 v letu 1937). Prirastek je znašal 4.273 zavarovancev. Največje letne prirastke izkazuje tekstilna in gozdno-žagarska industrija. Padec je zaznamovati pri gradnjah nad zemljo.
Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala v letu 1938 din 24.80 (23.51); povišek znaša din 1.29 (0.94). Zaradi naraščanja števila zavarovancev in zavarovane mezde se je dvignil predpis prispevkov za primer bolezni za din 3.892 milij.
Povprečni odstotek bolnikov je znašal v letu 1938 2.72% (2.81%), toda kljub temu je bilo v letu 1938 izplačane nekoliko več hranarine kakor v letu 1937. Nasprotno so pa oskrbni stroški v bolnišnicah nekoliko nižji kakor v letu 1937. Temu je vzrok, ker se je v letu 1938 nahajalo več bolnikov v domači oskrbi, kar obremenjuje hranarino. Manjša zasedba v zdravstvenih zavodih pa je znižala izdatke za oskrbo v bolnišnicah.
Podpore nad 26 tednov je izplačeval urad tudi v letu 1938, in sicer ne iz tekočih dohodkov, temveč iz sredstev likvidacijske imovine. Te podpore so dosegle din 0.864 milij.
Skupni dohodki so znašali v letu 1938 52.499 milij. (48.409); na bolniške prispevke odpade 51.346 milij. (47.454), na povračila-regrese odpade 0.354 milij. (0.345), na dohodke lastnih kopaliških naprav v Ljubljani, Kranju in Mariboru
0.404 milij. (0.167), na obresti 0.388 milij. (0.436), na druge dohodke pa 0.005 milij.
Skupni izdatki znašajo 52.178 milij. (48.460 milij.); hranarina znaša 15.106 milij. ali 28.78% (13.674 ali 28.25%); porodniške podpore in dajatve 3.139 milij. — 5.99% (2.896 — 5.99%); pogrebnine 0.345 milij. — 0.66%	(0.375 —
0.78%); zdravniški stroški 5.677 milij.
— 10.81% (5.320 — 10.99%); zdravila člani in svojci 5.891 milij. — 11.22% (5.031 — 10.40%) ; oskrbnine v bolnišnicah 5.938 milij. — 11.31%	(6.618 — 13.68%); zdravljenje v kopališčih in zdraviliščih 3.274 milij. — 6.24% (3.128
— 6.46%); zdravljenje zob 0.886 milij.
— 1.69% (0.890 —-1.84%); vzdrževanje ambulatorijev 1.319 milij. — 2.51% (1.266 — 2.61%); upravni stroški 6.445 milij. — 12.28%	(7.593 — 15.69%); stroški samouprave 0.057 milij. — 0.11% (0.067 — 0.16%); stroški laične kontrole bolnikov 0.750 milij. — 1.43% (0.707 — 1.46); odpisi in vzdrževanje inventarja 0.477 milij. — 0.91% (0.524
— 1.08%) ; obresti 0.300 milij. — 0.57% (0.307 — 0.63%); dotacija skladu za odpis neizterljivih prispevkov 1.283 milij. — 2.44%; dotacija skladu za pokritje primanjkljajev 1.283 milij. — 2.44%, poslovni prebitek v letu 1938 — 0.321 milij. — 0.61%.
Zavarovanci so prejeli v denarju na podporah 18.592 milij. — 35.43% (16.946
— 35.02%). Na člana in leto odpade od izplačane hranarine din 152.95 (144.71), od stroškov za zdravila din 59.65 (53.25), zdravniških stroškov din 57.48 (56.31), oskrbnih stroškov v bolnišnicah din 60.13 (70.04), stroškov za zdravljenje v zdraviliščih din 33.15	(33.40),	stroškov
zdravljenja zob din 8.98 (9.42), ambu-latorijskih stroškov din 13.36 (13.40), upravnih stroškov pa din 65.26 (80.36).
Za sanatorijsko zdravljenje tuberkuloznih je urad izdal 1.400 milij.
Kot enkratno božično pripomoč je izplačal urad zavarovanim članom 0.343 milij.	,
Razstave male obrti na ljubljanskem velesejmu
Da se omogoči udeležba na ljubljanskem velesejmu, ki bo trajal od 3. do 12. junija t. 1., tudi malim obrtnikom, namerava Kraljevska banska uprava sporazumno z ravnateljstvom velesejma nakazati v ta namen nekaj brezplačnega razstavnega prostora. Interesenti naj se priglase pismeno ali ustno najkasneje do 20. aprila t. 1. pri VII. oddelku kralj, banske uprave na Erjavčevi cesti št. 12 z navedbo, koliko kvadratnih metrov razstavnega prostora želijo.
Zavarovanje obrtnikov
Na podlagi razprav konference obrtniških zbornic in zbornic z obrtnimi odseki z dne 2. marca 1939 v Beogradu, je bila glede zavarovanja obrtnikov sprejeta resolucija, v kateri so zbornice zavzele glede načrta uredbe o zavarovanju obrtništva sledeče načelno stališče:
1. Kraljevska vlada se naproša, da predvidi v uredbi o zavarovanju obrtništva tudi poseben prispevek države za te svrhe.
2. Obveznost zavarovanja naj velja za vse obrtnike brez ozira na to, ali so na vasi in se bavijo tudi s poljedelstvom odnosno ali so v mestu.
3. Starostna meja za dosego starostne rente naj se zniža od 65 na 60 let.
4. Organizacijo zavarovanja je treba izvesti na temelju decentralizacije.
5. Imovina obrtniškega zavarovanja mora biti oproščena obveznosti, da se vlaga v državne vrednostne papirje glasom uredbe o ustvarjanju poslovnih rezerv in rezervnih fondov pri zavarovalnih podjetjih, ustanovah socialnega zavarovanja, denarnih zavodih in zadružnih organizacijah, kakor tudi o delnem vlaganju teh rezerv in rezervnih fondov v vrednostne papirje, ki se nanaša na ustanove socialnega zavarovanja z dne 24. julija 1938. 'Razpoložljiva imovina naj se uporablja izključno samo za kreditiranje obrtnega gospodarstva in obrtniških ustanov.
6. Predvidita naj se dve obvezni skupini zavarovancev. Kriterij za uvrstitev v ti dve skupini naj bo višina osnovne pridobnine v znesku din 7.000, tako da zavarovanci te skupine prispevajo določen odstotek radi olajšanja bremen ekonomsko slabših obrtnikov iz nižje skupine.
7. Radi zmanjšanja mesečnih vplačil odnosno povečanja rente naj se predvideni upravni stroški v znesku do 15% znižajo do skrajne možne meje s tem, da se pritegnejo k sodelovanju obrtniške ustanove in organizacije in sicer pri poslih organizacije in izvedbe obrtniškega zavarovanja, kar je treba z uredbo tudi izrecno predvideti.
• 8. V isti namen kakor po prejšnji točki in z namenom, da se podpirajo siromašni obrtniki, ki so nesposobni za delo in katere zaradi njihove starosti uredba o zavarovanju obrtnikov ne bo obsegala, je treba ustanoviti poseben fond, v katerega bi se stekale denarne kazni po tej uredbi stomo vplačanih prispevkov, takse, ki bi se v obliki znamk lepile na različne dokumente in potrdila, kar bi se točneje določilo sporazumno z zbornicami in končno prispevki poedinih zbornic.
9. Točno in določno je treba predvideti obveznost delavskega zavarovanja, ida mora izplačati oni del rente, ki pripada obrtniku za čas, ki ga je prestal
v	delavskem zavarovanju kot učenec in pomočnik. S tem bi se povečala skupna renta obrtnikov, obenem pa tudi izboljšali pogoji za dosego te pravice.
Te resolucije z obširnejšo obrazložitvijo so bile predložene g. ministru trgovine in industrije g. Jevremu Tomiču v imenu vseh zbornic z vlogo Zanatske komore v Beogradu z dne 16. marca 1939.
Prispevki za narodnoobrambni sklad
Zanatska komora v Beogradu je naslovila na kralj, namestništvo, na predsednika senata, na predsednika Narodne skupščine, na predsednika vlade in na ministra financ v zadevi prispevkov za narodno-obrambni sklad dne 18. marca t. 1. pod št. 2867 sledeče pismo:
»S finančnim zakonom za 1. 1939/1940 je predvidena ustanovitev narodnoobrambnega sklada. Ta sklad naj bi se dotiral z dohodki izredne doklade, ki bi se v dobi 10 let pobirala na neposredne davke in bi znašala 15—25% od vsote neposrednih davkov.
Obrtništvo se zaveda svoje narodne dolžnosti, kar je v preteklih vojnah tolikokrat dokazalo, ne moglo bi niti tre-notek biti nasprotno težnji, da se narodna obramba okrepi. Vendar za njeno okrepitev morajo prispevati vsi državljani naše države sorazmerno po svojih materialnih možnostih.
Obrtništvo, četudi se nahaja vsled gospodarske krize, konkurence in šušmar-
stva v težkih prilikah, je bilo do zdaj sorazmerno najjačje obremenjeno z državnimi in samoupravnimi davščinami. Iz referata o obremenitvi obrtništva s pridobnino se vidi, da so obrtniki plačali več davkov, nego delniške dražbe, dasi je kapital delniških dražb trinajstkrat večji kakor kapital, ki je vložen v obrtniško gospodarstvo. Od 1. 1936 se prilike niso izpremenile, tudi ne bistveno v korist obrtništva, tako da je obrtništvo toliko obremenjeno, da bi vsaka nova obremenitev pomenila nevarnost za nadaljnji obstoj tisočev in tisočev obrtniških podjetij. Kadar gre za narodno obrambo, predstavlja obrtniški sta-lež najzanesljivejši element narodne obrambe. Zadušitev tega elementa narodne obrambe z njihovo pretvoritvijo v najete delavce bi imela nedogledne škodljive posledice tako za duh vojske, kakor za socialne odnošaje v državi.
Radi tega prosijo, da se ob predpisu novih bremen ta element primerno upošteva. Prosijo, da se obrtništvo, posebno mali obrtniki, kateri plačujejo davek v pavšalnih iznosih, oprostijo novih bremen. S pravičnejšo razdelitvijo davka, energičnejšim pobiranjem in učinkovito •kontrolo velikih podjetij in delniških dražb se bo moglo obrtništvo izjemoma oprostiti novih bremen in to v interesu same narodne obrambe, ki računa z jakim, številnim in nacionalno zavednim obrtništvom.
Pripominjamo, da je v imenu gospodarskih korporacij in organizacij akcijski odbor v Ljubljani pravočasno poslal na merodajna mesta brzojavke, v katerih je prosil za preureditev nove doklade.
Zbornica je od svoje strani na plenarni seji dne 22. marca sprejela samostojni predlog zborničnega svetnika g. Milka Senčarja glede davčne preobremenitve dravske banovine, ki se peča z vprašanjem nove doklade za narodno obrambni fond.
Kaj sme davčna uprava zarubiti za kritje davčnih zaostankov?
Ob rabežni se morajo rubiti imovinski predmeti davčnega dolžnika po naslednjem redu:
1. gotovina;
2. vrednostni papirji;
3. plače, pokojnina, oskrbnine in dragi prejemki v zakonskih mejah;
4. nakiti in druge dragocenosti:
5. terjatve v gotovini (izvzemši terjatve po knjigah), zlasti: hišne najemnine, zakupnine, glavnice, vložene pri denarnih zavodih, glavnice, posojene privatnim osebam, in dohodki od teh glavnic, kakor tudi vse drage podobne terjatve ;
6. ostale premičnine, izmed njih v pr-
vi	vrsti one, ki se dajo lahko vnovčiti;
Terjatve po točki 5 se zarubijo pred predmeti iz točke 6 samo, če ugotovi izvršilni organ:
a) da so dotične terjatve popolnoma varne;
b) da se morejo izterjati najkasneje v 3 mesecih od dne rabežni in
c) da pokrivajo terjatve davčni dolg z obrestmi in stroški vred.
Ce katerega izmed teh pogojev ni, je treba predhodno zarubiti premičnine, če pa njih vrednost ne zadošča, da bi se dolg poravnal, je treba zarubiti tudi terjatve, ki so najvažnejše.
Rubežen se mora izvesti tako, da je za dolžnika kar najmanj žaljiva in škodljiva. Rubežni takih stvari, s katerih prodajo bi se mogla povzročiti davčnemu dolžniku večja škoda, kakor je treba, da se dolg pokrije, se je treba po možnosti izogibati; zarubiti se morajo v prvi vrsti take stvari, iki jih označi davčni dolžnik sam in ki se dajo lahko vnovčiti.
Ge se zarubijo za poravnavo dolga vrednostni papirji, zlati in srebrni predmeti, mora izdati oni, ki je izvršil ra-bežen, pravilno potrdilo o prejemu teh predmetov in vpisati točen prepis potrdila v rabežni zapisnik.
Tako prejeti denar, vrednostni papirji in dragocenosti se morajo izročiti najkasneje v 24 urah izvršilnemu oblastvu.
Dopisujte v
„OBRTNI VESTNIK44!
ŽREBANJE SREČK VELIKE OBRTNIŠKE LOTERIJE DRŽ. ZVEZE OBRTNIŠKIH ZDRUŽENJ V BEOGRADU
Dne 29. marca 1939 je bilo v svečani dvorani Obrtnega doma v Beogradu v prisotnosti komisarja Državne razredne loterije žrebanje srečk velike obrtniške loterije.
Pri Zanatski banki kraljevine Jugoslavije A. D. podružnici v Ljubljani kupljene srečke so bile izžrebane sledeče številke (prva številka je številka srečke, številka v oklepaju pa izžrebanega dobitka):
1405 (530)	1408	(120)	1935	(609)
1945 (827)	1970	(153)	1971	(123)
1974 (839)	1981	(989)	1990	(594)
1995 ( 87)	2503	(811)	2509	(387)
2517 (117)	2535	(464)	2538	(184)
2553 (331)	2556	(904)	2561	(628)
2570 (294)	2582	(1030)	2583	(573)
2596 (315)	5217	(667)	5218	(973)
5223 (925) 5258 (243) 5264 (1002) 5268 (139)	5271	(487)	5272	(560)
5277 (108)	5281	(592)	5283	(143)
5343 ( 92)	5354	(733)	5358	( 57)
5367 (815)	5381	( 17)	6069	(174)
8045 (800)	8047	(759)
Izžrebane dobitke se more dvigniti od
1.	aprila do 20. maja 1939 pri Državni zvezi obrtniških združenj v Beogradu, Hilendarska ulica 2-1.
Izžrebane srečke morejo lastniki poslati tudi upravi našega lista v Ljubljani, ki bo dvignila dobitke in jih lastnikom stavila na razpolago.
Iz naših organizacij
Občni zbor
Obrtnega društva v Škofji Loki se je vršil dne 20. marca 1939.
Predsednik Planina je po ugotovitvi formalnosti, da je sklepčnost podana, pozdravil navzoče in prešel na dnevni red. Zapisnik se je sprejel. V drugi točki dnevnega reda se je obravnavala sprememba pravil §§ 4 in 24. V zvezi s to spremembo je predsednik predlagal odstop društva od Zveze obrtnih društev in pristop k Zvezi slovenskih obrtnikov, o čemer se je razvila obširna in živahna razprava. V imenu Zveze obrtnih društev je poročal njen tajnik g. Iglič in zahteval konkretnih pojasnil, ki so dovedla odbor Obrtniškega društva do nameravanega odstopa. Tega pojasnila ni dobil. Pač pa je neki Kresal nastopal proti vsem onim, ki so do danes vodili obrtniški pokret, proti organizacijam kakor tudi proti Zbornici. Obrtništvo našega podeželja pa je v današnjih težkih časih toliko zrelo, da ne naseda več besedam in intrigam takih širokoustnežev, pač pa zahteva za vsako izjavo in kritiko tudi temeljite dokaze in tehtno premišljene, tudi v resnici izvedljive predloge. Zato se je tudi na predlog tovarišev Kalana, Lotriča in Kavčiča sklenilo, če se že enkrat odstopi od ene zveze, se ne pristopi
nikamor. Predlog je bil sprejet. § 24 pravil se spremeni tako, da v slučaju razpusta društva pripada imovina Skupnemu združenju obrtnikov v Škofji Loki.
Poročila funkcionarjev so bila sprejeta. Nadzorstveni odbor je predlagal dosedanjemu odboru razrešnieo. V nato sledečih volitvah so bili izvoljeni za predsednika g. Ogrin, za podpredsednika pa g. Krošelj. V odbor pa gg.: Šubic, Kalan, Oblak Jože, Oblak Lovro, Porenta Janez in Demšar. Namestnika pa Bozovi-čar in Peternel. Nadzorni odbor: gg.: Cof, Peternel in Porenta.
Pri slučajnostih se je razpravljalo glede podpore obrtno-nadaljevalni šoli. G. Zupan je pojasnil težak finančni položaj šole, ker nima kritja v proračunu. G. Iglič je podal predlog in nasvet, kako bi se taka razlika najlaže krila. Sklenilo se je, da se obrtno-nadaljevalno šolo v Škofji Loki podpre s podporo din 1000. G. Kavčič je zahteval zadoščenje za neke neupravičene napade. Zadeva se je poverila odboru, ki naj da g. Kavčiču zadoščenje, odbor sam pa je obsojal take govorice. Nato je predsednik občni zbor zaključil.
Prijava dolgov in terjatev iz blagovnega prometa s ČSR
Narodna banka je izdala dne 4. aprila 1939 o gornji prijavi nastopna navodila:
Obveščamo vse pooblaščene zavode (I in II), da morajo informirati vse zainteresirane komitente kakor tudi- ostale osebe, ki bodo zahtevale pojasnila, da morajo takoj pismeno prijaviti pooblaščenim zavodom skupna stanja nelikvi-diranih dolgov in terjatev iz blagovnega prometa s Cehoslovaško, ki so obstojala na dan 5. aprila 1939, in to: posebej za Češko in Moravsko, posebej za Slovaško in posebej za Podkarpatsko Rusijo. Isto-tako morajo vse tvrdke in osebe prijaviti pooblaščenim zavodom tudi količino efektivnih čehoslovaških kron, ki so jih posedovale na ta dan v državi.
Na podlagi prijav so dolžni pooblaščeni zavodi urediti podatke in poslati pismeno poročilo Narodni banki najkasneje do 15. t. m., iz katerega bo razvidno :
1. skupni znesek neplačanih dolgov za uvoženo blago (posebej za Češko in Moravsko, posebej za Slovaško in posebej za Podkarpatsko Rusijo), urejeno po veljavah, na katere se glase fakture;
2. skupni znesek neplačanih terjatev za izvoženo blago v Čehoslovaško, urejeno in ločeno na isti način kot dolgovi;
3. skupni znesek efektivnih čehoslovaških kron, s specifikacijo, iz katere naj bo razvidno:
a) skupni znesek efektivnih novča-nic v komadih po 50, 100, 500, 1000 in 5000 čehoslovaških kron;
b) skupni znesek efektivnih novča-
nic v komadih po 10 in 20 kron in eventuelno količino kovanega denarja.
Da bi se dobila točna slika o stanju dolgov in terjatev, kakor tudi točno stanje efektivnih čehoslovaških kron, morate opozoriti vse zainteresirane, da smejo prijavo izvršiti le pri enem pooblaščenem denarnem zavodu.
Iz vrst naših naročnikov smo prejeli sledeče:
Že pred leti mi je prišla v roke neka brošura o gospodarski anketi, ki se je vršila pred več kot 50 leti in so na njej podali posamezni gospodarski strokovnjaki svoja gledanja na takratno gospodarstvo in mnenja o takratnem slovenskem človeku.
Pri prebiranju mi je najbolj ostalo v spominu to, kako je eden od udeležencev te ankete označil takratno mišljenje — mentaliteto našega kmečkega človeka. Med drugim je dejal... naš kmečki človek je nevoščljiv svojemu sosedu, ako temu lepše ali vsaj enako cvete pšenica na polju, kakor njemu. To se razume tako, da goji sosed proti sosedu zavist, če tudi nima pri tem ni-kake koristi ali lastne škode.
Te vrste cvetko sem opazil že pred nekaj leti in tudi v zadnjem času na občnih zborih nekega združenja, ko so se nekateri posamezniki pritoževali proti napredku obrtnikov iz iste stroke in jih javno grajali, če so si poedini izmed njih vsled strokovne zmožnosti in večje volje do dela in napredka razširili svojo obrt preko meje domače občine.
Ne proti tujemu kapitalu, ne proti poseganju industrije v obrtne zadeve, tudi ne proti ilegalnemu obrtništvu ali proti temu in onemu kar še škoduje obrtniškemu pokretu, da se ne more razvijati tako, kot bi se lahko pri le malem razumevanju obrtniških zahtev, pač pa proti tovarišu, ki uvidi da mu je domač trg premajhen ter razširi svoje zmožnosti tja, kjer tamošnjim obrtnikom radi tega ali onega vzroka ni mogoče zadostiti vsem potrebam kraja, je naperjena mržnja takih obrtnikov.
To je napačno in tega ne smemo dopustiti! Kakor se razvijata industrija in trgovina, ko si utirata pot v daljne kraje, prav tako mora biti tudi pri obrtniku. Ne zavidajmo napredka svojega tovariša, ampak delajmo kolikor je v naši moči na to, da mu postanemo enaki.
Kdor si s strokovnim znanjem pridobi sloves in po čigar izdelkih je izven njegovega ožjega okoliša povpraševanje, kdor čuti v sebi finančne in organizatorične zmožnosti, ta nima razloga, da se ne dvignil nad nivo malega obrtnika ali svojega sotovariša, ki ene ali druge zmožnosti za tak napredek nima. Enemu so rojenice zapisale življenjsko pot tako, drugemu zopet drugače. Zavedati pa se moramo in imeti toliko obrtniške solidarnosti, da če sami ne moremo zadostiti potrebam
KROJAČI?
Pri nabavi vsakovrstnega blaga za moške obleke, kakor tudi podloge In pribora, Vas bodo najbolj vestno in pri najugodnejših cenah postregli pri:
Ceško-jugoslovenska veletrgovina blaga
tfeU ANTON HttBL D. D.
^§S5SS^ Zagreb, Trenkova ulica štev. 7
iniuiiiiiifiiitmimaiiiitniiiiiiuiHmiimimtmimiiiniHanmmBiiiiBmmiimmBiiinatMiiiimiHtimtiutmiiiur-
Gg. frizerji!
Aparate za trajno ondulacijo — posamezne dele kakor tudi popravila — nudi najceneje
Grašič Ivan
proizvod aparatov za trajno ondulacijo ZAGREB, Gajeva 42
i
NAJVEČJI SLOVENSKI PUPILARNOVARNI ZAVOD
ČEVLJARJE opozarjamo, da je izšla štev. 9 Obučarske revije. Cena 40.—- din. Naroča se pri Obrtniškem društvu v Ljubljani.
Stanje vlog preko din 420,OOO.OOO'—
Lastne rezerve nad din 26,000.000-—
Dovoljuje posojila proti vknjižbi
Za vse obveze hranilnice jamči
MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA
I	KREDITNO	DRUŠTVO	I
MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
Idovoliuie	let posojila v tekočem računu, proti vknjižbi Lastna denarna sredstva so znašala 31. dec. 1938 1]
Al I in poroštvu vsem kredita zmožnim osebam Din 3,255.940.04, varnostni zaklad Din 1,215.350.— 1] Že Jv in tvrdkam._________“___________rezervni zaklad Din 1,183.820—_I
svojega okoliša ali če nam narava ni dala za to potrebnih zmožnosti, potem naj to vrzel izpolni moj najbližnji prijatelj — in to mora biti obrtniku le obrtnik, ker bo sicer tako vrzel v nasprotnem slučaju izpolnil neobrtnik.
Gotovo je, da klije v človeku vedno nekaj zavisti in je to bilo v vseh časih pri vseh stanovih. Ali ta zavist ne sme priti do izraza v takih slučajih in v takih okoliščinah. Nasprotno, veseliti nas bi moral vsak napredek tega ali onega obrtnika, kajti vsak povečan obrat prinaša koristi tudi splošnosti obrtniškega stanu, ker le z takim napredovanjem pridejo do večje veljave tudi obrtniški izdelki.
Za napredek ni dovolj, da kritiziram delo in zabavljam čez napredek svojega sotovariša. Vedno moram imeti pred očmi izboljšanje svojega položaja, kar pa dosežem edino z izboljšanjem in razmahom svoje delavnice. Če mi to samemu ne uspe, moram gledati, da povečam finančno moč z združitvijo več svojih stanovskih tovarišev s tem, da se združi več malih finančnih sil v eno celoto — zadrugo — potom katere je mogoče dvigniti obrt, jo razširiti ali ohraniti pred propastjo.
Čut za tako skupnost bi moral vladati med našim malim obrtništvom, za kar pa sta zopet potrebna iskreno prijateljstvo in medsebojno zaupanje. Sto odstotno sem prepričan, da bi si naš mali obrtnik na ta način v malo večjih krajih opomogel in tako zajezil pot vsaki tuji invaziji bodisi v obliki naseljevanja podružnic ali trgovin iz vrst obrništva ali industrije.
O takih združitvah — zadrugah — kaj več prihodnjič
Zagrebački zbor
Od 28. aprila do 8. maja: 31. mednarodni specialni sejem: XVI. salon avtomobilov ; prva mednarodna turistično kulinarična razstava, poljedelski stroji, vino, poletne in športne potrebščine, narodna ročna obrt.
Od 13. do 21. maja: Razstava »Zaščita človeka in narave« (psi, mačke, male živali, akvariji, cvetlice za dom in vrt, zaščita narave, civilna zaščita proti napadom iz zraka).
zmuKi
Kraljevine Jugoslavije A. D.
PODRUŽNICA LJUBLJANA Gajeva ulica 6 TELEFON ŠT. 20-30
CENTRALA BEOGRAD
GLAVNA PODRUŽNICA ZAGREB PODRUŽNICA SARAJEVO
Delniška glavnica. Din 75,000.000.—
Udeležba države Din 30,000.000.—
Rezervni fondi nad Din 5,000.000.—
PODELJUJE
obrtnikom in obrtnim podjetjem menična in hipotekarna posojila, kredite na tekoče račune in posojila na zastavo državnih vrednostnih papirjev.
SPREJEMA
od vsakogar vloge na hranilne knjižice in tekoče račune po najugodnejšem obrestovanju.
UPRAVLJA
imovino in fonde obrtniških ustanov in organizacij.
IZVRŠUJE
najkulantneje vse ostale bančne posle.
Obrtniki!
V	vašem lastnem interesu je, da vse svoje denarne posle izvršujete potom svojega denarnega zavoda!
Sirite y,OBRTNI VESTNIK«!
Odg. urednik Anton Miklič. — Za konzorcij »Obrtnega Vestnika« Josip Rebek. — Tiska Narodna tiskarna (predstavnik Fran Jeran). — Vsi v Ljubljani.