Jaz, mlada teritorijalka
Stojim mirno. Gc !ba igra himno. Ozrem se fh nabito polni dvorani Tamle na des-ni vidim zncne obraze, na levi ne poznam nikogar. Obrazi se nenadoma skrijejo za kopreno mislL Pred mano se kot film odvijajo dogodki od takrat, ko sem se odlo-čila kot prostovoljka vktju-čiti se v teritorialno enoto.
Kmahi zatem, ko sem se prijavUa v enote teritorialne obrambe, sem dobila obve-stilo o prvem predavaniu ob vstopu v te enote. Čeprav ponavadi rada v soboto dlje spim, sem ta dan že ob 7. uri hitela na avtobus, da ne bi zamudila predavanja. In ni mi bilo žal. Predavanje je bilo zanimivo in zvedela sem vse tisto, kar me je še zani-malo o enotah teritorialne obrambe. Še bolj sem se pre-pričala, da sem sklenUa pra-vilno in da svoje odločitve ne bom obžalovala. Tudi drugo predavanje je po-tekalo v prijetnem ozračju in mladi, ki smo se priprav-Ijali na vstop v enote teri-torialne obrambe, smo se med seboj že spoznavali in . navezovali prijatetjske stike.
Posebno mi je ostal v spo-minu 21. december. To je bildan pred svečano zaprise-go. Tega dne smo obiskali vojaSnico Polje, kamor so nas povabili na praznovanje dneva JLA. Prvič smo se oblekli v sivo zelene unifor-me. Marsikateri nepoučen mimoidoči je začudeno gle-dal dekleta v vojaških uni-formah. Čeprav smo se tega dne pošteno utrudili in sem zvečer zaspala kot ubita, sem zjutraj že navse zgodaj čistila čevlje. Neka sila mi namreč ni dala mirno spati. Čutila sem, da prihaja nekaj velikega in zame zelo po-membnega. DopoMan /e — mineval počasi, pa vendarje svečani trenutek prišel še prezgodaj.
Sedaj stojim tukaj, za mano je že zaprisega. Samo še nekaj minut in razSli se bomo. Sprašujem se, kakšni so občutki drugih teritorial-cev okoli mene. Se tudi oni čutijo za nekaj bogatejši, vrednejši, ponosnejši?
SREČKA PERŠOLJA