čc jf l^ilo skorajila povsotl nioj>(Kc (Čeprav ponekotl /. vcliknii ic/.avaini) organi/.iraii |X)scliiic žensko organi/acijc, kliilK- in /veze. je iiilo posehno dek)vanje Alhank na Kosovu videno koi "IVonialni napad na pairiarhalni red"; .s\-ojo dej;ivnost (opismenjevanje žensk s strani žensk) so morale zato prikazovili kot pri/;ule\vin;e z;i napredcn-;i-nje ceknne nacije. kot ugotavlja Julie Menus. Gender and Politics in the Western lialkans prina.ša veCphi.sten prika/. sjvalnih ni/merij v tem delu s\-eta. .še posehej razmerja .spol - ivicija • dr/.;iva - Drugi. .S lega vidika je predvsem z;i bnilce zunaj n;Lših meja ilnigocen prispevek k raziuiie\'anju omenjene problematike. Naj končam z be.sedami Hranke .VI;ig;i.š: knjiga vsaj v določenem smislu pok;)že, da ni mogoče razumeti neke drža\v "brez ustreznega poznavanja druž-Ix-ne in jiolitične zgodovine njenih žensk". Alojzija ŽIDAN .\l;irko Ferj;m Organizacija izobraževanja Založba .MiKlerna organiz.;icij;i. Kranj 1999. .str. 197. skripta V.se \eč je publikacij, ki jih :ivtorji posvečajo ra/mi.šlj;inju o tako zanimivem ter dinamičnem družbenem pojavu kot je pr;iv izo-bniževanje. :1tevilni izobraževalni teoretiki sodijo, da je ckmes i/.obr;i/.ev;inie ujeto v zanke globaliz;icije. .saj prav globaIiz;icijski procesi dajejo izobraževanju drugačno podobo. Od izobraževanja zahtevajo vse bolj učinkovito iKizivanje na vedno hitrejše icr dramatične družbene spremembe. Upravičeno se zasi;ivlja vprašanje, kako d:ines izobraževanje organizirati, tla bo le to imelo kar najbolj kakovostne praktične učinke. Pr;iv o slednjem r;izmišlj;i dr .\l;trko l-erj:m v tlelu z naslovom -Organiz;icija izo-br.ižev:inj:r. ki g;i je v letu 1999 izdal pri z.al()žbi Modermi organizacija v Kranju. Omenjeno dek) prinaša bralcu .številne koristi, s:ij obogati s pethigoško, :indragoško, didaktično in sploh družboslovno terminologijo. Uralc;i vpeljuje v .svet uiioralv sodobne izobraževalne terminologije kot npr: .sotlohna izobraževalna politika, izobraževalna kv-aliteta. učeča se orgiini/.acija. v.scživ-Ijenjsko uCenje. nianagement v i/obražcv;i-nju. .sodobno ugotavljanje izobraževalnih potreb, izobraževalna evalvacija. komunikacij;! v izobražev;inju ittl. Delo brale;! .sezn;!nja z veliko r;i/liCnih vsebin. opozorim p;i n;i; le n;i nekatere, mo-rebiii najbolj aktualne. .■\vtor si z:Lstavlj;! vpraš;inje, z;!k:!j .se je d;mes tako nujno izobražev:!ti in odgovaii;!. d;i z;ir:idi zelo številnih vzrokov, t>d poj;iv;i neverjetnih sprememb, o.stre konkurence in želje po večji k;ikovosti življenja ter boljši izobrazbi iid. Kazvoj našega i/.obraževalno-edukativne-g:i sistema moramo gledati v kontekstv! r;iz-voj.i evnipsko izobražev~alno - edukativnih si.stemov. lzobraževalno-eiluk:!iivni sistemi .številnih evropskih držav .sjno primeHjivi. Primcrj;iti jih je mogoče v post;!vljanju njihovih ciljev, v trajanju izt)-br;!žev;inj;i. v možnostih prehotlov v različne smeri izobražev.inj:!, .šolskem koled;!rju, v tedenskih t)bremenitvah utieležencev in tako dalje. .Meil njimi pa ni mogoča primer-|;!va /.;!r.itii njihovih razlik v tradiciji in izobraževalnih politikah. V.sem različnim evropskim izobraževalno-etlukaiivnini sistemom pa je vend;irle sku(v no to, da |V)st;ivIjajo osnovno .šolo z;i človeka kot obvezno, nujno, primarno. V večini drž:iv evropske skupnosti st;i danes n;! izobraževalnem [VKlrotju prisotni dve bistveni značilnosti, ileceniraliz:iciia sistem.! j;ivnega šolstva ter vvCanje .s(>ti:ilne particip;icije n;! .šol.skem [lodročju. O Šolstvu se odkiča na različnih ravneh. ;i tudi vse več ilej:ivnikov; učenci, učitelji, starši, deloihijal-ci, različni .soci:ilni p;irinerji itd. N;!CrH)v:!nje izobražev;mja, ki je i;iko zelo I>omembno za krepitev demokratičnih družb, pa nikoli ne pred.stavlja lahkega opravil;!. Dolgon)čne izohražev:ilne n;i[X)ve-di so zelo težavne zaratli n;iglih sprememb na mednarodnem trgu dela. V tujini .sotlelu-jejo pri n:ičriovanju izobraževanj;! .sveti, komisije, raziskov;!lni inštituti, univerze, fon-dacije, .socialni partnerji, po.samezni strokovnjaki itd., s;!j .so zmotne izobražev;ilne n;i|')ovvdi hihko zelo ncviirne. Za človekovi» vključiicv (tutli) v izobraževalni |inx;cs pa je jiotrebna niotiv-atija. Avtor v delu prikazuje zelo različne motivacijske teorije. Vsaka i>d njih tirugače odgo-v;irja na [lomembno vpra.šanje, kaj človeka žene, motivira? Vedno mora biti izobraževalni proces organiziran ter izvajan tako, da s .svojo ilina-mično.stjo zagotavlja relativno trajno.st motivacije. Ustvarjalni motivacijski pristop z;ihle-va obvladovanje psihologije "vzgojnega kontakta". Dosegati kv~aIiteto v izobraževanju ni lahkotno opravilo. "Kvaliteta pomeni skladnost s potrebami in pričakovanji" (Ferjan 19W. 140). 'Kvaliteto v izobraževalni dejavnosti je težko natančno opredeliti, /uito judje |ii>jeni "kvaliteta" v zvtzi z izobraževanjem in i/.i>-braževalnimi dejavnostmi pojmujejo najra-zličnej.še, lahko cek> na nasprotujoče si načine" (ibid: 1-11). Izobraževanje ni nikoli namenjeno samemu .sebi. l»oiek izobraževalnega paicesa je tudi potrebno znati opazi>vati in si o njem. z;ir.idi možnega izboljšanja, .še l)olj kakovostnega dela, pridi>bivati povratno informacijo. Ne glede na to, ali jc opazovanje |X)tcka izobraževalnega procesa naključno ali sistematično, vedno mora biti izvajano profesionalno in natančno. V dana.šnjem dinamičnem življenju je zelo pomembna posameznikova uporaba tako imenovane AHC I.OGIKi:. Tlidi na izobraževalnem področju. .Se pravi, razvrščanje naj|X)membncj.ših opravil v skupino A, manj pomembnih v skupino H in tako dalje. Posameznika takšna logika navaja k raciiv nalni izrabi delovnega časa. Uporaba takšne logike .se mi zdi o.sebno Se posebej |)onienibna v učeči .se tiružbi. In takšna tiružba naj bi postala tudi n:Lša, se pravi, razvijalka učeče se kulture. Njeni t\i)r-ci naj bi bili učeči se po.samezniki, delujoči v učečih .se organizacijah. "Učeča se organizacija je organizacija, ki je sposobna se prilagajati naglim spremembam v okolju" (ibid.: 181). To i^Jotrjuje, ila .se avtor v svojem delu zadržuje pri obravnavi izrazito sodobnih izobr.ižev alnih tem:itik kot so učeča .se organizacij:!. management v izobraževanju, tuji izobražev~ilni trendi itd. Dobra organizacija predstavlja v.selej zelo zahtevno opravilo, zato jc tudi pometnbno pridobiti si čim l'x>lj kakovostne informacije. In deU), ki ga predstavljamo, jih vsebuje, z-ito je tudi lahko /4inimivo zek) različnim .strokovnjakom: katlro\'ikom (/4! možno kako-\'osinej.Še izvajanje k;iilrirani:!>, andr:igogom (z:! možno vzpostavljanje kakovo.stnejšega andragoškega kontakta); ped;!gogi>m (z:i možno uresničevanje k;ikovosinej.ših (U-d;!-goSkih delovnih prijemov); pnivnikoni (z:i možno spoznavanje pravne ureditve izi>-braževanja); družbosk>vcem (/.;i možno čim bolj celovito spozn:iv".inje izobraževanj;! ki>t družlx'nega pojava). .Skratka pr;!v vsem. ki jih izi>bražcvanje zanima. In nas družbi>slovce bo .še zhisti v družbi tretjega li.sočletja izobraževanje moralo zanimati.