Published and distributed under permit No. 424 authorized by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Chicago, Illinois. By order of the President,
A. S. Burleson, Postmaster General.
¿•t aa koristi dtUvikagt .¿udstva. D«Uvci m op ra. fktai do *M|i, kar prt* due ¡rajo.
This papar is devoted to tka interest* of tka working class. Workers ara entitled ta ail wkat they producá.
Entered es aaaend.rless matter, Dac. C, 1907. at the post offics et í'hioajro, tU., undar tke Act of Coayraaa of Kerch Srd. 187V.
Oftice: 4008 W. 31. ft, Chicago. III. ' Delavci vseh dežela, združite se!1
PAZITE
na številko v oklepaj«, ki sa nahaja poleg vašega
naslova, prileplja-nega spodaj ali na ovitku. Ako ja (561)
¿tevilka ........ *
tedaj vam s prihodnjo številko našega lista polsls naročnina. Prosimo, novita jo takoj.
STEV. (NO.) 563.
SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.
CHICAGO, ILL., DNE 25. JUNIJA (JUNE 25th) 1918.
LETO (VOL.) XIII.
Kaj se godi v Avstriji?
Črnorumena monarhija l/absburžanov hi bils v enem oziru lahko ponosna; cd izbruha vojne, katero je provoeirais s svojim Srbiji poslanim ul-tinistuuiom, valed česar je vstalo njeno ime nekaj čsj»a v najvažnejših predalih svetovnega časopisja, ne ni o njej nikdar toliko pisalo, kolikor zadnjih par tednov. Ko se je namreč vojna resnično pričela, se je skoraj vsa pozornost odvrnila od Avstrije na Nemčijo in habsburški sultanat se je za-naproj omenjal komaj kot pritikiina nemškega kajzerstva. Niti ko je umrl stari Franc Jožef, ni moglo to dejstvo zbuditi posebne pozornosti, čeprav bi bili v mirnih časih vsi časopiai teden dni polni samih nefrologov, člankov, esaayev in zgodovinskih refleksij v zvezi s smrtjo najstarejšega vladarja.
Sedaj pa zavzemajo avstrijske vesti zopet obilo mesta po časopiaju. Seveda je s tem spojena glorija nekoliko dvomljive vrednosti in precej podobna Herostratovl slavi. Najbrže bi bilo avstrijski vladi sami ljubše, če sploh ne bi bilo vesti o njenih zadevah, kakor pa da so take.
Nasprotno pa je za demokracijo vseh dežel veliko tol&žiinega v tem, kar se poroča o dualni monarhiji in pri tem se polagoma tudi širi spoznanje, da je Avstro-Ogrska problem, ki se ne tiče le familije Ifabsburžanov in tistih, ki ji služijo, ampak da gre tukaj za vprašanje Evrope in še dalje za vprašanje vsega sveta. Sicer še vedno nekoliko megleno in nejasuo, vendar pa vse bolj gotovo prihaja uvidevanje, tla se ne more ofieielni Avstriji sami prepustiti odločitev o tem, kaj da bo z njo. Slutnja, da je Avstrija v srednji Kvropi enaka zapreka mirnega političnega gospodarskega in socialnega razvoja, kakor je bila na vzhod» Turčija, se polagoma izpreminja v razumevanje, in liesedo, da se mora Avstrija sicer reformirati, vendar pa ohraniti, se sliši manj in manj.
Na drugem mestu tega lista objavljamo najvažnejše vesti, ki jih je brzojav tekom tedna prinesel o položaju in o dogodkih v Avstriji.. Pri tem smo .seveda popolnoma prepričani, da se ne sme vsaka beseda v teh telegramih smatrati za svetopisemsko riauktik	m jfl niti, da dobivamo v Ameriko poročila o Avstriji &ele iz tretje ali Četrte roke in da že prvi poročevalec, ki lovi vesti v Amsterdamu, Ženevi, Curihu ali kakšnem drugem nevtralnem mestu, ne more prisegati na absolutno natančnost tega. kar dobi in kar telegrafira potem dalje. Marsikateremu reporterju tudi niso zamotane razmere v avstro-ogrski monarhiji dovolj znane, pa maši luknje v poročilih, ki so mil na razpolago, kakor najbolje
ve in zna. Na ta način morajo nastajati netočnosti in zmote, med katerimi bo nekatere mogoče popraviti sploh šele po vojni, kadar bo odprta pot do prvih virov.
Nedvomno pa razodevajo vesti, če jih damo na kritično rešeto in vzamemo v postev le to, kar ostane, kadar je vse presejano, da se je globoka nezadovoljnost razširila po vsej monarhiji in da išče ta nezadovoljstnost izraza v demonstracijah, ki dobivajo revolucionaren značaj.
Pred nedavnim smo v nekem članku na tem mestu izrekli mnenje, da je ljudstvo v Avstriji duševno v revoluciji. Množeče se vesti potrjujejo to mnenje in kažejo, da se to duševno razpoloženje v mnogih slučajih ne more več brzdati, ampak poraja akutne izbruhe.	'
Vprašanje pa je, kako daleč je odtod do fak-tične revolucije, ki bi mogla doseči uspeh in odločilno vplivati na položaj v Kvropi. Optimisti računajo z avstrijsko revolucijo že kakor z gotovim faktom in pričakujejo že nervozno vest, da jc dinastija odstavljena in da se monarhija razpada.
OeUidi nam IhkIo gotovo očitali pesimizem — v znanih krogih pa tudi še kaj hujšega —smatramo vendar za svojo dolžnost, da po*varimo pred pretiranimi upi in prenagljeno vero. Stvari, za katere gre v sedanji vojni, so veliko prevažiie, da bi se smel uspeh postavljati na kocko s prevelikimi n&dami.
Avstrijsko ljudstvo je revolucionarno razpoloženo; o tem ne more biti nobenega dvoma. In sicer ne velja to le za slovanske narode; popolno-ma verjetne vesti govore tudi o iz gred i li in uporih na Dunaju in v Budimpešti; očitno jc torej vsaj zelo velik del delavstva vseli narodnosti 4,oku-žeu".
Spomnimo se pa, tla ni šele ml danes tako. Davno preti to vojno ni bila, če izvzamemo Makedonijo, nobena država v Evropi tako nemirna, kakor Avstro-Ogrska; nikjer ni bilo toliko ljudskih demonstaraeij, nikjer se ni*) iz demoiLstracij take lahko izlegli izgredi in punti, nikjer ni imela policija toliko pošla z ljudstvom in nikjer se ni ta
iilieo, kakor po avstro
vseh večjih štrajkov v habsburški monarhiji je
pisana s krvjo. Politični in nacionalni boji so se izpreminjali v ulične bitke. Skoraj nikdar ni bilo tega ali onega kraja v državi, da ne bi tam vladalo izjemno stanje in nagla sodba. Izza Rusije je štela Avstrija največ političnih atentatov. Ne -redko so dobivali boji po svojem olrsegu in po dolgotrajnosti tak značaj, da bi se bilo lahko po pra-
vici govorilo o revolucijah. Kladno, Moravska Ost rova, Gradec, Trat — kdo naj našteje vsa mesta krvavih bojev z žrtvami, za katere hi bilo treba že prav znatnega pokopališča?
Kdor se spomni na to tragično zgodovino, se ne more čuditi sedanjim dogodkom v obdonavski Turčiji. Tudi izgredom na Dunaju in v Budim • pešti se ne more čuditi, kajti delavstvo v teh dveh glavnih mestih je bilo vedno revolucionarno. Manifestacije za volilno pravico, draginjske demonstracije, celo prvoniajniške izlete v Prater so skoraj vedno spremljale bitke, za katere je bila pogost oma vsa velika dunajska garnizija ns nogah, lu v Budimpešti se je treba spomniti na čase že-lezuičarskega štrajka, na Khueu-lledervarjjevo in na Tiszovo dobo, ko so bili proti demonstrantom za volilno pravico koncentrirani regimenti iz vse Ogrske v glavnem mestu iu je bila vsa Budimpešta Mpretuenjejua v ogromen vojaški tabor.
Tudi setlaj, v dobi vojne ve oficielna Avstrija, tla je ljudstvo ne ljubi. Zato jc treba računati z dejstvom, da še je po svojih najboljših močeh pripravila zoper svoje narode in storila, kar je vedela iu znala, da zatre revolucijo, katere se je morala bati vsak treuotek.
Posamezne revolucionarne epizode so se odi gravale v A v stri ji od začetka vojne. Slučaji in-subonlitiaeije so bili posebno pogosti na reškem; desertaeij menda ni bilo iz nobene armade toliko kolikor iz avstrijske; tudi upori v večji meri so se dogajali. Zato «o delala sodišča s polno paro, zato so bile vse ječe prenapolnjene in zato ni bilo dovolj krvnikov, da bi bili opravljali svoj grozni posel. Zaradi tega so pa tudi že takrat meša i i čete po narodnosti, kolikor so le mogli, tako da je bila u. pr. za slovansko bojno črto »ladjarska rezerva, da je imelo vojaštvo v prednjih vrstah izbirati le uied smrtjo od spredaj in med smrtjo od zadej.
Avstrijski vladi se lahko očita tisoč grehov in še vedno pih bo tmlalo dosti neočitanih. Ampak zs ta!;o kratkovidno je vendar ne smerno smatrati, da ne bi vsaj v glavnih potežah poznala raz-
Zgodovina t» ljubezni od ljudst
dn lahko pričakuje revolto vsak eas. Zaradi tega
se je pa tudi vedno pripravljala, da bi zatrla vsak
unor z brutalno silo.
Če torej ni prav nobenega dvoma o globoko segajočem revolucionarno!»» razpoloženju v monarhiji, je vendar vprašanje vseh vprašanj, koliko revolucionarnega dejanja je mogoče izvršiti. To jc pa največ odvisno od razmer v armadi. Do-
Mer se more vsak upor potlačiti z vojaško silo, st ne sme računati z dejansko revolucijo v Avstriji.
Revolucija ni taka igrača, kakor se zdi nekaterim ljudem, ki pišejo o njej tako lahko in enostavno kakor o žoga u ju. Civilno prebivalstvo nima orožja; vpričo sedanje orožne tehnike se pa revolte ne izvršujejo tako, kakor v časih, ko je bil cestni kamen izvrstno sredstvo, ker je človeK zal učil pet šest kamnov, preden je vojak enkrat nabil puško.
In potem — kdo je daue$ "civilno prebivalstvo.'" Ženske, otroci in sivi starci. Kaj niso pobrali že oseuinajitletnih fantov k vojakom? Ali ni činovojniška dolžnost razširjena do .55 leta!
Revolucija, namreč akutna iu uspešna revolucija. ki bi vrgla domačo aviokracijo ob tla m priborila ljudstvu ssmoodločevanje, bi bila mogoča le takti, kakor se je izvršila na Ruskem, nsnreč da bi se ji pridružila armada. Očitno pa računa vlada tudi s to eventualnostjo. Poročila z italijanske fronte pripovedujejo, da gonijo slovanske polke naprej, za njimi pa prihajajo nemški in madjarski. (V je to postalo poročevalcem očitno, se lahko sklepa, da je ta sistem do skrajnosti izveden, ne le na fronti, ampak tudi doma. ^Uj je imela Avstrija to metodo že davno pred vojno. V Oradcu so Bošnjaki streljali na delavce, v Zagrebu Korošci na Hrvate, v Ljubljani nemški 'Belgijci" na Slovence, na Dunaju madjarski polki na Ncuice i. t. d.
Narodna zmes je dala Avstriji najboljšo priliko, da si je napravila iz armade resnično maši-110. In dokler drži ta masina, je treba besedo 'i revoluciji v Avstriji rabiti s previdnostjo. Seveda ni izključena možnost, da izbruhne revolucionarni duh tudi v armadi in se po njej razširi. Toda v praktični politiki se ne sme s tem, kar je eventualno mogoče, računati kakor z zanesljivim faktorjem; vpoštevati se sme le to, kar je gotovo. In gotovo je,Jda se s Awtrijo lahko napravi obračun, kadar bo njena armada premagana. Če pride prej notranja revolucija na pomoč, bo to izvrstno; oe ne, pride revolucija neizogibno po
^Jgorazu. _____ _ - i, nmtmm-"
To je tisto, kar uče vesti, ki prihajajo o Avstriji. Kdor ni doslej ničesar vedel o tej korum-pirani monarhiji, mora zdaj spoznati, da ni razun pir lakajskih duš nikogar, ki bi ljubil Avstrijo in želel njen obstanek. Zato tudi boljinbolj bledi formula, da naj bi se Avstrija sicer reformirala, vendar pa ohranila, in na njeno mesto prihaja spoznavanje, da se ne izplača vzdrževati tega, česar nihče ne mara.
Socialisti in jugoslovansko vprašanje.
Politični diletanti, ki bi kljub vnebovpijoči nevednosti radi igrali "velike vloge", se zaganjajo v socialiste, češ da niso imeli nikdar smisla za jugoslovansko vprašanje in razni puhlolav-ci se delajo tako, kakor da so nam morali šele oni vtepsti zanimanje za to v glavo. V resnici so se socialisti bavili s tem vprašanjem v času, ko marsikdo izmed imenitnih in neimenitnih gospodov še ni bil nič druzega kakor ces. kr. Avstrijanec in je mislil, da je s prepevanjem rodoljubnih pesmi ob žvenketanju kozarcev vse oprav Ijeno.
Leta 1908. je bila v Ljubljani prva jugoslovanska socialistična konferenca. Njen pomen o-značuje dejstvo, da so socialisti vseh sosednih na-, rodov poslali svoje delegate nanjo. Potlej sploh ni bilo praktično nobenega jugoslovanskega programa. Socialisti so na tej konferenci sprejeli vrsto resolucij, ki označujejo njih stališče z dovoljno jasnostjo. Seveda ni mogel takrat nihče zahtevati, da naj se prične svetovna vojna zaradi rešitve jugoslovanskega vprašanja. Ali da je avstrijska vlada dobro razumela pomen te konference, dokazuje dejstvo, da je deželni glavar baron Schwarz, ko je čital te resolucije, ves histeričen tekal po svojem uradu in kričal: "Das ist Hochverrat!"
Resolucije, ki so bile na tej konferenci soglasno sprejete, »o se glasile:
Prva jugoslovanska «ocialno-demokratiena konferenca izjavlja
I.
Aneksija Bosne, na Hrvatskom vladajoči sistem, zopet okrepljeni birokratični režim v Avstriji ter trajno vzdrževanje fevdalne oligarhije na Ogrskem dokazujejo neoprorečno, da je Avstro-Ogrska kot velesila poskusila krepak sunek v imperialistični smeri. Ta poizkus se opira politično na stari fevdalni agrarizem z njega carin-sko-političnim i»<tradavanjcm množic ter združuje a tetn novo kapitalistično izkoriščanje, ki do-bivs za Jugoslovane, pridružene monarhiji značaj eksploatacije. Ta sistem poročanja za široke mase jugoslovanskega ljudstva proletariziranje in osi-romaševanje. ovira pa obenem industrijaliza-cijo.
V kolikor pa izraža porajajoči se imperializem silo dualističue Avstro-Ogrske, postsja hkrsti fsktor, ki jo razdira in prevrsča. Njegova stebra sta absolutistična metoda v Avstriji in fevdalna
razredna vlada na Ogrskem, tako da je v kričečem nasprotju z vsemi zakoni političnega, gospo» darskega in socialnega razvoja, da ovira razvojne moči vseh narodov Avstro-Ogrske ter jih goni v najblaznejšo nacionalistično politiko medsebojnega izigravanja in klanja, namesto v xkui>en boj za svobodo in kulturo.
Vsen» narodom skupni interesi kakor t udu zmagovito napredujoča tedcnca vseh narodov Avstro-Ogrske k nacionalni demokraciji predstavljajo proti absolutizmu in fevdalnemu dualizmu novo politično idejo narodne avtonomije, t. j. preobrazbo Avstro-Ogrske takt», da bo na enotnem gospodarskem ozemlju vsakemu narodu brez obzira na zgodovinske meje zajamčena enotnost/samostojnost in samouprava v vseh narodno-kult urnih zadevah.
S stališča tega razvojnega pojmovanja izjavlja jugoslovanska socialna demokracija programa-tično:
1.	Avstro-ogrski Jugoslovani smatrajo za končni smoter svojega narodno-političnega stremljenja popolno narodno združitev vseh Jugoslovanov ne glede na različnost ali jczfko
vanov ne glede na različnost imena, vere, pisave in dialektov ali jezikov.
2.	Kot deli velikega enotnega naroda stremimo, da se konstituiramo kot enolen narod, ne glede na vse umetno napravljene državnopravne in
politične pregraje, Želeči skupno nacionalno avtonomno kulturno življenje kot svobodna enota v popolnoma demokratični konfederaciji narodov.
3. K tenni končnemu cilju nas vodi le neumorno tlelo in boj na podlagi obstoječih realnih političnih razmer in naprav sedanje dualistične Avstro-Ogrske, boj za popolno demokratizacijo vseh narodnih, državnih in političnih inštitucij. Zlasti je boj za splošno, enako in tajno volilno pravico v ogrske državni zbor v hrvatski in bosansko-herecgovtfki sabor in v vse avstrijske deželne zbore odločihie važnosti. Iz tega razloga izjavlja konferenca, da je treba politični boj za koncentracijo v še h sil v tej smeri in v tem delokrožju smatrati za najvažnejšo .nalogo jugoslovanskih socialinj-demokratskih strank.
11.
Jugoslovani, razcepljeni ne le politično na o-sem državnih, odnosno upravnih teritorijev, temveč tudi kulturno na* štiri dele, nnzivajoče se narode, so tako oslabljeni, da le fiktivno žive samostojno življenje, iw> da bi imeli v sedanjem položaju potrebnih pogojev za ustvaritev takih kulturnih razmer in pozicij, da bi se mogli kot narod ali narodi povoljno razvijati poleg drugih kulturnih narodov.
Dejstvo je, tla so se poedini deli Jugoslovan-stva, vsled politične razcepljenosti, vsled dotik z raznimi tujimi narodi, vHcd vplivanja raznih go-
"KoelniKche Zeitung" piše, da napadajo bolgarski listi ministrskega predsednika Radoslavo-va, (ki jc medtem odstopil), radi mirovnih pogajanj v Buka reši n. Napadi pa ne prihajajo samo od političnih nasprotnikov bolgarske vlade, temveč je nastala velika opozicija, ki grozi s krizo.
V vladnih krogih se boje, da zamudi Bolgarska priliko za aneksijo Dobrudze in bolgarskih tli-striktov v grški Maeedoniji. Bolgari tudi napadajo centralne države, češ da jim je več za Rumu-nijo in Or&ko, kot pa za Bolgarsko, ki preliva kri na njihovi strani.
Iz Buenos Airesa poročajo: Meti pristaši predsednika Irogoyena, ki zagovarjajo nevtralnost, in onimi, ki simpatizirajo z Združenimi državami in zavezniki, prihaja resna kri/.a. Liberalni radikal-cit ki sinrpatizirajo z Ameriko, in zavezniki, so predložili zbornici, da se 14. julij, francoski na-
rodni praznik padca bastilje, proglasi za praznik tudi v Argentiniji kdt praznik svetovne dcmokia-eije. Pristaši lrogoyena, konservativci in klerikalci, ki simpatizirajo z Nemčijo, Španijo iu Mehiko, so pa proti temu, češ da bi praznovanje tega dne užalilo Nemce. Vsa Argentini ja napeto pričakuje končnega glasovanja v zbornici o tem predlogu.
Iz Kijeva poročajo čez Amsterdam, da so nemške čete pod generalom Knoerzerjem premagale boljševiško armado 10,0()0 mož zapadno od Tagan-roga, ruske lirke na severni obali Azovskega je • zera. Boljševike so vodili češki častniki. Bolj-seviki so prišli iz l^eiska čez Azovsko jezero in se izkrcali v 1'krajini. Nemški general poroča, da je 3000 boljševikov obležalo mrtvih na bojišču in mnogo drugih je utonilo v jezeru.
Rusija je sklenila mir, kaj t
spodarskih sfer v marsičem diferencirali. Na drugi strani pa je dejstvo, da vse, tekom časa nastale razlike po svoji naravi in po svojem obsegu niso take, da bi opravičevale separatizem posameznih delov iu cepitev "na štiri narode, osobito je ta separatizem šktdljiv, ker noben izmed teli posameznih delov nima moči, tla izobrazi svoje narodno življenje. Nasprotno pa bi si mogli vsi deli kot ena narodna celota ustvariti vse pogoje narodnega življenja in krepkega kulturnega razvoja v priel sebi in splošni kulturi.
Jugoslovanska socialna demokracija smatra sedanje jugoslovanske nan de le za elemente, ki ris j ust vari jp enoten nar< d in konštatira, da ba v svrho oživot volitve • te enotnosti smotre neka skupnega kulturnega in političnega dela, ne glede na današnje politišne formacije iu meje. Zlasti smatra potrebnim sporazuin-ljenje o skupnem narodnem jeziku in pravopisu, kot prvem predpogoju popolnega enotnega narodnega življenja Jugoslovanov. To pa je dosegljivo le s sistematično postopno kulturno politiko v vseh delih tega naroda.
VII.
V svrho trajne organizacije dela v gorenjem smislu izreka prva soeialno-demokratična konferenca, da se osnuje stalen jugoslovanski socialistični odbor, v katerem naj bedo za sedaj po trije zastopniki hrvatske, bosansko-hercegovske in avstrijske jugoslovanske socialno - demokratične stranke, izjavljajoč že vnaprej, da sčasoma postane ta razširjeni odbor predstavitelj vseh jugoslovanskih socialnih demokratov sploh. Ta odbor ima nalogo, da izvršuje trajno zvezo med jugoslovanskimi socialno-demokratičnimi strankami, zlasti stalno uredbo jugoslovanske socialistične korespondence, da se od časa do časa sest a je, da u-ravnava smer narodnega in političnega boja Jugoslovanov, da posreduje kulturno združevanje z medsebojnim spozanvanjem in s popularizacijo posebnih ekonomskih, kulturnih in političnih razmer vseh d Hov Jugnslovanst va.
Ta odbor smatra konferenca za viden izraz Zveze jugoslovanskih socialno - demokratičnih strank, katera s tem ne bo končana, ampak katera se bo nadalje popolnoma, izvedla na jugoslovanskih socialističnih konferencah kot stalna uredba medsebojnega občevanja in spoznavanja.
Slovensko republičansko j • f združenje, pl
SEDEŽ v CHICAOI, ILL.
IZVR&EVALNI ODBOR:
Prank Bostič, Filip Godira, Martin V. Konda, | Etbin Kristan, Frank Kerže, Anton J. Tcrbovec, ' . Jože Zavertnik.
NADZORNI ODBOR.
Matt. Petrovich, Ludvik Benedik, Frank Veranič.
CENTRALNI ODBOR.
John Erinenc, Joseph Fritz, Jiwcph Ivanetič, J. Judnič, Ivan A. Kaker, Anton Motz, Frank Mravlja, Jacob Muha, Zvonko Novak, K. H. Po-glodič, Matt Pogorele, John Rezel, Jos. Steblaj, Frank Savs, Frank Udovič, Charlie Vesel, Andrew Vidrieh, Stefan Zabrie, Leo Zakrajšek, Anton Zlogar.
(Opomba. Zastopniki organizacij in listov, ki se dufelej se niso priglasili, postanejo člani centralnega odbora, čim se pravilno prijavijo in izjavijo, da se strinjajo s temeljnimi načeli S. R. Z. — Naslov za pisma in denarne po&iljatve je sledeči: Anton J. Terbovec, P. O. B. No. 1 .Cicer?, W.)
POZIV SLOVENCEM V KANSASU, •	Franklin, Kans.
•V nedeljo 30. junija se bo vršil drugi shod , Slovenskega republičanskega združenja. Shod se prične ob dveh popoldne v dvorani Union v Franklinu. Glavni govornik bo Frank Kerže iz Chieage.
Slovenci iz Crawford in Cherokee okrajev, u-, deleži te se tega shoda, da bomo tudi kansaski Slovenci pokazali, da se zavedamo važnosti velikih trenotkov, ki se dogajajo v svetovni javnosti. Na i tem shedu se boste poučili natančneje o ciljih in delovanju SRZ. Spoznali boste natančneje ma-hinacije avstrijskih vojnih in civilnih oblasti proti slovenskemu in drugim potlačenim narodom, ki ječe pod habsburško tiranijo.
Če se rojakom v prizadetih naselbinah vidi, da bi bili z vožnjo na franklinski shod 30. jim. združeni preveliki stroški, naj se take naselbine dogovore, in skličejo shode pred ali po 30. juniju in o stvari bi seveda morali pravočasno obreiititi F. Keržeta. da bi se za ta slučaj vedel pripraviti.
Slovenci po Oklahomi in Arkansasu, ki se zanimate za boj svojega naroda, sedaj imate priliko ustanoviti krajevne podružnice Slovenskega republičanskega združenja, kajti medpotoma vas lahko obišče F. Kerže, ki bi nastopil na vaših shodih in vam dal natančneja pojasnila za organizacijsko delo. Pokažimo se, da smo vredni sinovi slovenskega naroda, da delujemo za njegovo osvobojen je, da 1m) mogel doseči enkrat priliko postati član svolMulnih demokratičnih narodov in se raz-^ vijal gospodarsko in kulturno skupno z drugimi jugoslovanskimi narodi v prospeh civilizacije in človeštva. Za to je potrebno, da temu narodu it-vojujemo formo države, kot jo propagira SRZ., to je: Jugoslovanska republika.
I)ne 29. junija zvečer bo govoril F. Kerže v flrossu, Kans. in dne 30. junija v Franklinu, Kans. Tiste naselbine, ki se ne morete udeležiti teh dveh shodov, »kličite svoje shode in obvestite F. Kerže-ta, kajti sedaj se da stvar izvesti z majhnimi stroški, ker se bo govornik že nahajal v tukajšnjem okrožju.
Vsem tistim rojakom, ki še lahko udeleže shoda 30. junija v Franklinu, kličem: Vsi na shod v imenu naše napredne misli, v imenu naše borbe za osvoboditev Jugoslovanov in demokracije. '	Frank Wcgcl.
IZVLEČEK ZAPISNIKA ustanovnega zbora organizacije SRZ. v Frak'in u,
t Kansas.
Brat Tjouis Karlinger otvori zborovanje ob 3. popoldne s primernim nagovorom. Sledi čitanje dnevnega reda, ki se soglasno odobri. Predsednikom shoda je soglasno izvoljen Louis Karlinger, zapisnikarjem pa John Berligs in Frank Wegel. Slede govori o pomenu zborovanja, o ciljih in delovanju Slovenskega rep um iranskega združenja in o potrebi organiziranja lokalne organizacije SRZ. za 'kansaške Slovence.
Prvi govornik je bil Joe Bratkovič, ki v daljšem govoru pojasnuje današnji položaj ter težnje slovenskega naroda, ki se bori za osvobojenje izpod habsburške monarhije. Govornik je povdar-jal, da Slovenci ne zahtevajo kake monarhije, kot hočejo prikazati nekateri ljudje, ki delajo za dimistične interese. On je prepričan, da se obdo Jugoslovani zavzeli za federativno republiko, kot jo propagira Slovensko republičansko združenje, kajti na ta način se bo pravično in demokratično rešilo jugoslovansko vprašanje. Ko je brat Bratkovič končal, je žel za svoj govor buren av plavž.
Za njim je nastopil Martin Stcfančič, ki je v svojem govoru priporočal, naj pustimo razne verske in politične diference na strani v mejah kansaške organizacije SRZ., ter naj delujemo strogo po programu Slovenskega repuhličanrtkega združenja, kajti le, če bomo delovali za ta program in pustili morebitna ncsporazumljcnja, kine spadajo v delokrug gibanja za SRZ., na strani, bomo z našim organizat oričnim delom dosegli uspehe. Tudi Martin Stefančič je žel za svoj govor burno odobravanje.
Govorili so še Frank letina, Frank Jug, Anton Millar in Frank Garantini, ki so vsi ožigosali avstrijsko tiransko politiko in poudarjali potrebo poraza avstrijske in nemške avtokracije. Vsem govornikom je občinstvo viharno pritrjevalo, kar je dokaz, da so ae kanzaaki Slovenci zavzeli za gibanje Slovenskega republičanskega združenja.
Slede poročila zastopnikov društev. Prijavilo ae je 22 (dvaindvajset) društev iz Cherokee in Crawford okrajev za pridružitev h krajevni organizaciji SRZ.
Sledi ditfkuzija, na kakšen način delovanja bomo dosegli najboljše uspehe za našo organizacijo. Končno ae pride do zaključka, da ae izvoli osrednji odbor za vsa društva v naselbini prej ime-novauih okrajev, vsaka posamezna uaselbina pa naj ustanovi oftjo krajevno organizacijo in izvoli odbor, ki bo izvrševal delo SRZ.
V osrednji al bor kansaške organizacije SRZ. so bili izvoljeni: Jos. BratkoviČ, predsednik ; ljouis Karlinger, podpredsednik; Anton ftular, tajnik in blagajnik; Viuceiic Versniakar, zapisnikar.
Sklene se, du mora biti osrednji odbor v tesni zvezi s krajevnimi organizacijami SRZ., ter jim dajati direktivo, da bo delo tem uspešnejše in disciplinirano; zato je treba euo)nega, sporazumnega delovanju krajevnih orguuizaeij z osmin jim odborom.
Sklene se prirediti shed za SRZ. dne 40. junija ob 2 popoldne v dvorani Union, na katerega se povabi kot govornik • Frank Krže iz Chicaga.
Ker je dnevni red izčrpan, zaključi predsednik ob 7. zvečer to, za kansaške Slovence velc-vaino zborovanje s pozivom, naj se udeleže shodu 30. junija v obilnem številu in zanj agitirajo, kjerkoli bo prilika.
Louis Karlinger, predsednik shoda; John Berling in Frank Wegel, zapisnikarja.
ZA WAUKEGAN IN NORTH CHICAOO.
Slovencem v Wsukegan in No. Chicago, u-ljudno naznanjam, da se bo prihodnja si'ju S. R. /j. vršila dne 3. juniju t. 1. to je peto nedeljo v tem mesecu, ko nima nobeno društvo seje Začetek seje je 8.30 dopold. v Mat h Slanatovi dvorani na deseti cesti. Povabljen je vsak, kdor hoče priti. Na tej seji se bo razpravljalo o važnih zadevah, tič.i-čih se S. R. Z. V pisava nje stalnih članov v S. R. Z., jo seveda glavna točka. Vedeti hočemo bas, kdo je za pravo svobodo našega naroda! Vsakega Slovenca izven organizacije S. R. Z. ki ima priliko pristopiti in ki lahko plača 5c mesečno, se bo smatral za nasprotnika S. R. Z. Kajti mi menimo, da kdor ni z nami, je proti nam.
v/
ODBOR.
MOTIVI PATRA ZAKRAJfiKA.
Že nekaj časa se zagaja po vsej Ameriki med Slovenci znani zdražlmr pater Kazimir Zakrajšek v Slovensko Republičansko Združenje in v posamezne v torti gibanju aktivne osebe. Od tega zbesnelega človeka, ki so mu že njegovi duhovni sohratje očitali laži in podobne lepe lastnosti, ne pričakuje živ krst dostojnosti v polemiki. V svoji ignornnei in megalomaniji ne zna biti drugačen kakor surov in v napadih na njemu neljube osebe mitje vsaka podlost, vsaka laž in infamija dobra. Zagovarjati se, kadar piha in sika ta človek, bi l>ilo samoponižuuje.
Pač pu jc treba slovenski javnosti zopet enkrat pokazati, kakšni razlogi vodijo tega domi-šljavca v^istein razhajanju, ki ga po krivem imenuje boj.
Lani je imelo Slov. Kep. Združ. v Chieagi javen shod, ki ga je Kazimir v svoji površnosti zamenjal z občnim zborom. Takrat je poslal za to
zborovanje na naslov gosp. Zupana sledeče pismo:
Bridgeville, Pa., Sept. *2<i, 1917.^ Slovenskemu Hepubi. Združenju
Chicago, 111. Gospodje!
Dovolite, da se tudi jaz oglasim ob priliki občnega shoda Vašega združenja in sicer kot urednik lista, ki ima nekako nad 4200 naročnikov, da Vam povem svoje misli, ki so tudi misli Velike večine kat. zavednega slovenskega ljudstv a v Ameriki. Delovanje, katero ste začeli, je namreč tako velike važnosti za prihodnost slovenskega naroda, da to ni sanio delovanje Vaše organizacije, temveč mora biti tudi delovanje vseh zavednih Slovencev. Ko gre za strogo narodno stvar, smo in moramo biti vsi edini in složni, ako hočemo kaj doseči,
(Jlede Vašega Republ. Slov. Združenja sem deloma povedal svoje misli že v zadnji številki Ave Mana, kur mislim, da ste žc brali. Dokler ostanejo samo ti možje v odboru, jc složni nastop vseh Slovencev nemogoč, ker smo katoliško zavedni možje prepričanju, kukor sem gs pojasnil v listu.
(ilede ideje same bi se 1>il izrazil v prihodnji številki. Ker pu jc preje tu shod, predno more iziti prihodnja številka lista, dovolite mi, da tu pojasnim svoje stališče in svoje misli:
Iz vladnega zanesljivega vira vem, da jc svobodna Jugoslavija gotovo dejstvo, kar se tiče Amerike in Združcnccv, da, da baje de facto ta država med združeuci že obstoji in da ima že svojo vojsko na l^rancoskeni. Kakšna bo tu Jugoslavija kakoršno so zamislili svetovni polit iaki sedaj, še t niso, mislim, sami na jasnem. Ali bode to republika, ali bode to velika Srbija, ali bode to velika Hrvatska, ne vem. To se naj vse baje pozneje določi in uredi.
Pri vsem tem pa jc za nas Slovence najvažnejše, kako mislijo te vlade glede nas Slovencev. Bolj kakor oblika te bodoče države, je za nas važno, ali smo pa v tej državi tudi mi Slovenci?
Kolikor sem mogel izvedeti od neke osebe, ki je tukaj v zadevi svobodne Češke in Slovaške, se namerava dati kos slovenske zemlje Italiji. Koliko nas naj ostane pod Avstrijo, ali oziroma Nemčijo, je veliko vprašanje. Gotovo je glede ogrskih Slo-vencev, da morajo ostati še dalje sužnji Mažarov in da se morajo potopiti v tem Mongolskem morju.
Radi tega jaz mislim, da je za nas Slovence neko drugo vprašanje zelo zelo pereče, katedega se moramo takoj vsi Ameriški Slovenci lotiti z vseni navdušenjem, in to je: Združenje vseh slovenskih pokrajin nazaj v jedilo celoto. Naša dolžnost je, da skušamo takoj v Washingtonu, v Parizu, Londonu in Vatikanu dokazati, da smo vsi Slovenci, ki živimo na Ogrskem, na Štajerskem, na Koroškem, na Kranjskem, rta Primorskem in v Italiji vsi en narod. Vem iz gotovega vira, da se je Slovence v Italiji jw»polnoma zatajilo. Enako so baje Mažari dokazali, da Slovenci na Ogrskem niso
Slovenci^teiuveč Vendi. Glede drugih Slovencev ne vem. Znano Vam je, kako «e je prepričalo vso javnost, da je Trat italijansko me* o, da je Gorica laško mesto, da so tam Italijani, ki no bili preganjani od Avstrije. Naši sovražniki so toraj zakrili resnico hi nalagali vlade. Zato je pa po mojih mislih naše najnujnejše delo, da vse te laži izpod-bijemo in dokažemo nasprotno resnico. Mi se moramo pokazati pred celim ¡¿vetom kot enotni uarod, ki je bil razkosan od sovražnikov in ki je 2e tisočletja noitil težke verige sužnosti. Pokazati moramo sveti stolici v Vatikanu, da nismo Italijani in da tudi nočemo biti in da smo mi tisti Antcmurale Christianitati», ki smo stuli na straži pred divjimi Turki, da se je zapadna Evropa mirno in lepo razvijala. Pokazati se moramo vsem vludaui, da se čutimo en uarod in da hočemo en narod tudi ostati. Da zahtevamo združenje vseh Slovencev v eno pokrajino, ki naj bode avtonomna z drugimi Jugoslovani, s skupnim glavnim mestom, s skupnim deželnim ali provincijalnim zborom. Da, glasno moramo vsem dokazati, da, kakor trdijo, da bi bila krivica, ako bi še dalje pustili Poljsko razkosano, tako in enako je in ostane krivica tudi, ako nas Slovence puste še nadalje razkosane, ali ii»s morda sedaj še bolj in za stalno razkosajo. Povedati moramo, da ne bomo mirovali da ne bode tnkaj na jugu miru, dokler ne dosežemo tega, ker smo se prebudili in se zavedamo svojih pravic in katere pravice se nam morajo dati, ako se gre res za osvobojenje malih narodov. Mi smo morda najmanjši narod, zato pa vendar lahko pokažemo svojo kulturo in svoje kulturne zavede in svoje može uče^ njake i. t.*I.
Zato si drznem predložiti Vašemu zborovanju sledeče predloge:
1.	Slovensko Republičansko Združenje naj se prekrsti v Slovensko Narodno Združenje.
2.	Pozove naj se naše pronuiicirane socijali-ste, ki so javno zagovarjali I. W. W. in jo razširjali med Slovenci in so sedaj v odboru tega Združenja, naj izstopijo iz odbora. Ijahko sodelujejo kot udje, vendar naj se umaknejo iz ospredja, kjer jih vsaka vlada lahko tako vidi in kjer jih bodo naši sovražniki lahko takoj zadeli in tudi nas z njimi uničili in naše delovanje uničili.
3.	Ako ti možje to storijo na ljubo dobri stvari, posove naj se imenoma in pismeno vse naše Slovence veljake cele Amerike k skupni akciji, ki naj tvorijo potem glavni odbor. Predlagam može kakor so: Paul Schneller, Anton Nemanic, Dr. J. Seliskar, Dr. M. Ivec, Dr. J. Kern, advokat Kompare, Geo. Brozich, Fr. Sakser in sicer osebno, ne po kakem svojem uslužbencu, ki ne poineui nič, Jos. Zalar, in kar je še drugih inteligentnejših mož med nami ameriškimi Slovenci. Čim več takih mož bode v odboru, temveč bode stvar vladam im-ponirala, ker vlada bode gotovo stvar preiskala po svojih detektivih, kdo so ti možje in kaj reprezen-tirajo Ako imamo še kje kake politike, kake uradnike državne, vsi naj gredo v odbor. Poleg teh mož lajikov predlagam, naj se pozove tudi vse odličnejše in delavnejac slovenske če. gg. duhovnike, da se pridružijo temu odboru. Najmanj 6 duhovnikov naj bi bih», ker tukaj se gre tudi za to, da Vatikan pridobimo za svoje misli.
4.	Ko se bi vsem tem možem pisalo in Iri se vsi ti možje oglasili, potem naj bi se pa še enkrat na tej novi podlagi sklical shod vsaj teh odhorni • kov, ki naj bi sestavili naše zahteve v lepe, kratke in jssne resolucije, ki naj bi se predložile vsem vladam v memorandum, za katere naj bi se dobilo kungressmana, da bi jih kot predlogo prinesel v kongres, kakor se jc to storilo za Češko-Slovensko
9 neodvisnost, ki bi naj tudi naertali pot vsega delovanja.
Prepričan sem, da bi se na ta način dalo doseči, da bi ves Slovenski narod pridobili za skupno akcijo. Če smo tudi glede oblike vlade ali nadvlade še nejedini. jedini smo pa gotovo vsi v tem, du hočemo in želimo narodno edinost: Združeno Slovenijo.
Žcleč Vani obilnega uspeha in blagoslova iz nebes se v
p reuda ni Fr. Kazimir Zakrajšek, O. F. B.
urednik Ave Mariu.
a
• Izvrševalni odbor S. R. Z. je takrat piscu kratko odgovoril, kakor je bilo pojasnjeno v glasilih. Toda oglejmo si sedaj to piamo nekoliko natančneje.	*
Kaj "ve" Zakrajšek iz "vladnega zanesljivega'* vira, nas ne briga mnogo. To je že njegova stara bolezen, da se hoče delati veJikega in važnega, velevažuega, po vzoru ljudi, ki imajo priliko, da se pogovarjajo pet minut s kakšnim vratarjem ali postreščkom, pa trobijo potem: "To in to sem slišal v Beli hiši." S svojimi diploniatičnimi stiki se Zakrajšek lahko haha, kjer se dajo \judjc hlufati; mi se ne.
Če hi bil mož kdaj razumel, kar je govoril predsednik Wilson o podjarmljenih narodih, ne bi ftvasal, kaj so si "zamislili svetovni politiki", ampak bi moral vedeti, da gre v prvi vrsti za to, kaj da pravijo prizadeti narodi sami.
Kam pes taco moli, nam kaže večuo povtlar-jatije Vatikana. Frančiškanski diplomat sipa v svoje pismo besede o slogi in vzajemnem sodelovanju, v resnici mu gre pa le za to, da bi čimbolj napeljal vodo na klerikalni mlin. S. R. Z. pa nima naloge, da bi vračalo papežu poavetno kraljestvo in Jugoslovani niso podnožje za tak prestol.
Resnejše bi bile Zakrajškove besede o Slovencih, za katere zahteva "Zedinjeno Slovenijo". Prav to je pa tista točka, ki najbolje kaže. kako bije mož samega sebe po zobeh.
To, kar bi se smelo imenovati "Zcdinjena Slovenija", je v programu "Slovenskega Republičanskega Združenja", v Krfski deklaraciji jc pa . ni. S. R. Z. zahteva Jugoslavijo kot republičansko federacijo in v njej avtonomijo za vsako jugoslo -vansko pleme, torej tudi svtononino Slovenijo. A glej čuda! Zakrajšek napada po divjaško S. R. Z., ki se bojuje za to, kar 011 v svojem pismu zahteva, pa zagovarja londonski odbor, ki zanikuje s krf-
sko deklaracijo avtonomno Slovenijo! — Ne le božja, ampak tudi pota božjih služabnikov so t ¿a* si nerazumljiva.
Zakrajiek ¿e je zadnje čase tudi lotil posla, da očita avutrijanstVo ljudem, ki so Imeli z avstrijskimi oblastmi boje, o kakršnih se newyor-ftkemu menihu niti ne sanja, in M ho storiti za odkritje avstrijskih grehov v tej deželi več, nego je on sploh počečkal papirja.
A glejte! Boš Zakrajšek je tisti, ki si hoče oetaviti vratca v plotu. "Koliko nas naj ostane pod Avstrijo, ali oziroma Nemčijo, je veliko vprašanje. Gotovo je glede ogrskih Slovencev, da morajo oatati še dalje sužnji Madjsrov." Tako piše plemeniti pop. Če bi kdo izmed nas zapisal take besede, bi mu Že nustevali. tisočake, ki jih je dobil od Dumbe. Zakrajšek napiše očitno avstrijakan-tovske besede, kakor bi jagode nabiral, njegova vest pa ostane mirna, kadar očita drugim a v stri-jsuat vo.
S. R. Z. ne govori, koJiko nas "mora" ostati pod Avstrijo, temveč pravi, da mora biti Avstrija s svojo avtokracijo premagana in da morajo biti potem narodi, ne pa HuhMburžani vprašani, kako hočejo živeti. In naše prepričanje je, (hi bodo tedaj vsi Slovenci izvolili svojo svobodo; v tem zmislu tudi deluje S. R. Z., pa nič ne računa, da bo kos Slovencev "moral" ostati pod Avstrijo.
Po Avstriji diši tudi Zakrujftkovu lieseda, da smo needini glede oblike vlade ali nadvlade. Kaj pa se to pravi: Nadvlada? Ali se ne skriva za tem kakšno habsburžanstvoT
Poleg politične godlje, ki mora vsakomur pokvariti želodec, pa kaže Zakrajšek svoje "demo-kratično" mišljenje tudi pri organizaciji sami, pri čemer se seveda ne more ubraniti obrekovanja, brez katerega bi bil menda bolan. Njegove besede o "socialistih, ki so javno zagovarjali I. tU. W.," obsegajo prosto podlost. Tukaj ni prostor, da bi analizirali organizacijo I. W. Wr. in nasprotja med njenimi in socialističnimi načeli; dovolj je, če omenimo, da ni prav noben član eksekutive kdaj pripadal tej organizaciji in prav tako ni nobeden zanjo delal. Ampak Zakrajšek bi rad malo podenun-ciral; to je eno. Drugo je pa to, da bi rad igral avtokrata, ki sestavlja ministrstvo po svoji volji. Kaj je Zakrajšku mar, koga voli ljudstvo v odbor t On si izbira ljudi, ki "imajo kaj pod palcem", on jih imenuje za odbornike, narod naj pa pokorno pravi "amen". Ravno tako komandira on, car Zakrajšek, najmanj šest duhovnov v odbor, pa mirna Bosna. Le to še manjka, da bi bil odbor njemu, veličanstvu Zakrajšku, osebno odgovoren.
V tolažbo skrbnemu junaku bodi povedano, da preiskujejo delo Slovenskega Republičanskega Združ. lahko vsi vladni organi. Zdi se nam, da v Washingtonu sploh ni tako neznano, kakor misli plemeniti gostobesednež. A čim več bo vlada o njem vedela, tem bolje bo, ker bo na ta način najdlje spoznala resnične težnje slovenskega naroda.
Čitatelji, ki pazno prečit a jo navedeno pismo, bodo pa lože razumeli, iz kakšnih "čistih" motivov zajema Zakrajšek svoje nizkotne in podle napade.	Eksekutivu S. R. Z.
IZJAVA.
"Glas Naroda" poroča, da je znani izdajatelj "Clevelandskc Amerike" na nekem shodu v Cle-velandu dejal, da imam v starem kraju posestvo, ki mi ga avstrijska vlada ni zaplenila.
Če je mr. Pire res izgovoril te besede, se je podlo lagal. Sicer to ne bi bila njegova prva laž. Avstrijska vlada mi res ni zaplenila nobenega posestva in mi ga tudi ne bo, kajti tudi habsburški eksekutorji ne morejo konifscirati, cesar ni. Vsa moja posestva leže na mesecu; na zemlji nimam na nobenem kontinentu za pet centov poseatva in ga nikdar nisem imel. Iu niti upanja nimam, da ga bom kdaj imel, dasi nisem zaradi tega ne ošaben ne kaj posebno vesel.
Povedal sem to že davno. l«ahko bi se pa vendar zgodilo, da bi se utrgala tudi nit moje potrpežljivosti in da pride obrekljivec na mesto, kjer ne bo vriskal.
Etbin Kristan.
Iz Washingtona poročajo: V uradnih krogih je razširjena govorica, da se posvetuje predsednik Wilson na kabinetni seji o možnosti intervencije v Rusiji. Predsednik je dobil nave informacije od poslanika Francisa o riukem položaju.
Iz Londona poročajo: Ruska brezžična brzojavka pravi, da je boljševiška vlada cd redila mobilizacijo cet proti ofenzivnemu gibanju Nemcev. PogSjanjc zaradi nove meje med Ukrajino in Veliko Rusijo je pretrgano in nemške čete se pomičejo proti okrožju Vet lusk a.
Vest iz Moskve preko Londona, ki je datirana 8. junija, pravi, da se v gubernijama Minsk in Mo-hiloV, ki sta pod nemško okupacijo, vrši velika kmečka revolta proti Nemcem. Nemške vojaake oblasti so hotele vzeti kmetom v revoluciji pridobljeno zemljo in jo vrniti ruskim graščakom iu drugim veleposestnikom. Uporni kmetje so se oborožili iu pobili več nemških čet. Nemci so takoj proglasili vojno stanje v obema gilbernijama in organizirali posebno kazensko ekapedieijo, ki ima zadušiti revolto in kaznovati punt¿Irske mužikc.
Ruski veleposestniki so bili tako veseli lega koraka Nemčije, da so poslali kajzerju Viljemu in generalu Ludcndorffu posebno zahvalno brzojavko.
Iz Amsterdama poročajo: Bolgarski kralj je poveril sestavo novega kabineta Malino*vu.
(Aleksander Malinov, vodja bolgarske demo -kratične stranke, je že bil bolgarski ministraki predsednik leta 1913, ko je odstopil Da ne v. Pravijo, da je Malinov ob času, ko se je Bolgaraka pripravljala za vojno, protestiral proti vojni na strani Nemčije proti Rusiji, "prijateljici in osvobodi-teljiei Bolgarske.")
■
Nemški položaj.
Ix Amsterdama poročajo, da je socialistični poslanec dr. Cohn v rajhstagu dejal: "Obmejne države (namreč dežele, ki «o bile ugrabljone Rusiji) so postale Golgota, kjer leže kosti najboljših
ljudi, ki ho jih poklali'zapeljani ueniftki vojaki.M
V zbornici je nastal vihar, toda Cohn je ntda-1 jeval: "Vsa vojna je postala družinska z; deva Hohenzollerneev. Mogoče je, da ostanejo Kemel edini vojskovalei v Evropi in da sc bo morda en-tenta morala podati, ampak potem bo Evropa dežela beračev in vsi bomo trpeli posledice teke ga miru."
Hraojav dodaja, da so bili militaristi valed tega govora do hesnosti razkačeni — kar je pravzaprav nepotrebno omenjati.
"Ke.ho de Paria" piše, da Nemčija silno potrebuje "želodčni mir". Te dni so na Nemškem znižali dnevni odmerek moke od 200 na 150 gramov na osebo (manj kot 6 unč). Zadnjo je*en je nemška vlada računala, da bo v tem času pri -manjkovalo dva miljona ton moke, toda vlada je upala, da pokrijeta primanjkljaj Rumuuija iu Ukrajina. Runiunska je pa v zadnjih desetih mesecih poslala 46,000 ton moke manj kot v osmih mesecih prošlega leta. Mesni odmerek je nemogoče znižati in krompirja je tako malo, da znaša dnevni odmerek komaj en funt na osebo. V Avstriji je pa živežni položaj veliko slabši.
•
Iz Amsterdama poročajo: V Nuernbergu na Bavarskem so delavci organizirali politično stavko proti ponovnemu znižanju krušne porcije. "Berliner Tageblatt" poroča, da so voditelji večinske socialistične stranke posvarili delavee, da naj ne
štrajkajo, toda delavci se ne zmenijo za svarilo.
•
i
"Koelnische Zeitung" piše, da ni mogoče misliti na mirovno pogajanje, dokler vlada na Angleškem Lloyd George.
Iz Ženeve poročajo: Navdušenje, ki je vladalo v Nemčiji ob času prve nemške ofenzive, je zamrlo in danes vlada velika poparjenost med nemškim
ljudstvom, ker ni po treh mesecih dosežena obljubljena zmaga. Tako pravi nevtralen diplomat, ki je pravkar prišel iz Berlina v Švico. Ljudje so pričakovali, da bodo nemške armade v par tednih razbile zavezniško fronto in da bodo zavezniki hitro prosili za mir. Glavno povpraševanje v Berlinu je bilo tiste dni: "Ali smo že v Parizu?" Danes je pa vse potrto. Ne le civilisti, temveč tudi militaristi priznavajo na tihem, da zasuče neprestano prihajanje ameriških čet lahko položaj proti Nemčiji.
•
Iz Londona poročajo: Potniki iz Holandije, ki so bili zadnje Čase v Nemčiji,, pripovedujejo, da divja v Kasenu neka nalezljiva bolezen, za katero umrje dnevno 15 do 20 oseb; Kruppove tovarne so pod karanteno in ženske, ki tam delajo,
morajo prebiti noč in dan v zastraženih barakah.
•
George Bernhardt piše v "Vossisehe Zeit-ung", da je Nemčija napravila neumnost, ker je sklenila mir z Rusijo. Dalje priznava, da bo treba brest-litovsko pogodbo spremeniti, preden pride
splošna konferenca za mir. .	^
• - .
Po oficielnih poročilih iz Curiha je nemško ljudstvo v strahu pred prihodnjo zimo. Suša v maju, kateri je sledil oster mraz in celo sneg po severnih krajih Nemčije, je naredila silno škodo poljskim pridelkom, Letošnja letina v Nemčiji bo slabejša, kakor katero leto, odkar traja vojna, lii v Avstriji tudi ni dosti bolje.
Brzojavke iz nevtralnih držav javljajo, da so nekateri nemški listi zasukali smer in padli po kaj-zerju Viljemu zaradi njegove govorance, ki jo je imel na svoj rojstni dan v glavnem armadnem stanu. Kajzer je namreč dejal, da je že v začetku voj-
ne vedel, česar drugi Nemci niso vedeli, da ho konflikt trajal dolgo časa, toda njegov namen je bil že takrat, kakor je danes, da mora vojna trajati toliko časa, dokler ne bo premagana Anglija s svojimi zavezniki.
"Frankfurter Zeitung" zdaj dolži kajzerja, da je štiri leta skrival vdjue cilje pred ljudstvom, vsled česar je vsekakor res, da je on (kajzer) začel vojno z namenom, da razširi nadvlado Nemčije čez ves svet.
•
Vseneinski elementi so pričeli sami spoznavati, da postane brest-litovski mir lahko ne varen bumerang za Nemčijo fu njene vladarje. Aueksi-onistična "Voasische Zeitung" celo namiguje, da bo treba brest-litovsko pogodbo revidirati, preden
se bo govorilo o siplošnem miru z zavezniki.
•
Londonska "Morning Post" je prejela brzojavko iz Stockholma, ki se opira na privatna poročila iz Nemčije, da so bili zadnje dni veliki izgredi po večjih mestih Nemčije, posebno v Berlinu, Hamburgu in Kelmorajnu. Izgredi so sledili delav -skim demonstracijam za mir in večje število delavcev je bilo ubitih in še več ranjenih. Izgredniki so bili v boju s policisti, in ko ti niso bili kos večji ljudski množici, je prišlo na pomoč vojaštvo, ki je
stresalo s strojnimi puškaipi v delavske vrste.
•
. Londonski "Exchange Telegraph" ima poročilo iz Kodanja, da je general Risberg zadnji petek v nemškem državnem zboru dejal, da so nemški vojaki, ki se vračajo iz Rusije, napojeni z boljševi-škimi idejami in povsod i4lzširjajo revolucionarne knjižice in druge tiskovine. Risberg je dodal, da je iz tega razloga potrebna uvedlw stroge discipline v nemški armadi.
Petkova seja v nemškem rajhstagu je bila zelo burna. Mnogi poslanci so ostro napadali voja.y ške oblasti. Mueller iz Meiningena je kritiziral
protekeijski sistem v armadi; dejal je, da je v Bukareštu H700 nemških častnikov, kjer so nepotrebni. Dalje je očital, da so aktivni častniki daleč za bojno fronto, dočim so rezervni častniki na bojni črti, a prostovoljske časluike pošiljajo v boj brez potrebnega vežbanja. Vojni minister, gene* ral Stein, je ljuto napadel Mnellerja, češ da od« kriva "tajnosti iz armade"
I/. Curiha poročajo: Mnogo nemških listov je odprto napadlo govor kajzerja Viljema, ki ga je'imel zadnji teden ob tridesetletnici svojega prestolovanja. "Mucnehcner Post" piše, da bi bil kajzer "lahko proslavil obletnico s poruilošče-njem in s humanitarnimi čini, ne pa s podžiga-njeni sovraštva do Anglije in brez najmanjše besedice zahvale za svoje ljudstvo, ki se žrtvuje v sedanji vojni."
V govoru, na katerega se nanaša ta vest, je "iljemu zopet po stari navadi zbezljal jezik in v "njegovo veličanstvo" se je čutilo Bogu enako. Gospod kajzer je govorančil kot zmagovale»*, l judstvu pa čuti, da se oddaljuje zmaga od Nemčije prav sedaj tako, da je pričakovati le še poraz. Nt čudno, da ujezi taka govoranca tudi potrpežljive ljudi.
Iz Amsterdama poročajo:
"Rheinioeh-Westfalisehe Zeitung" v Kasen u piše, da je neodvisni socialist Ilofer itjavil v pruskem državnem zboru zadnji petek sledeče:
"Nemške čete so brez usmiljenja pomorile 10.000 boljševikov v Taganrogu in vi pravite, da je mir v Rusiji! Meni se zdi, da nas bo Rusija prijela za vrat, kadar pride pravi čas. Lahko je ubiti nasprotnika, ce ga prej oslepiš s strupenim plinom. Ljudstvo mora strmoglaviti vlado, ki jo . nezmožna, da bi dosegla mir s sporazumom."
Predsednik zbornice je dal Ilofer ju ukor za te besede, kar se raziime^preeej samo po sebi. Ljudstvo mu pr» v srcu gotovo ne daje ukorov.
Koroško vodovje.
Po Korotanu kot alpski deželi vejejo jugo-vzhodniki, ki prinašajo deželi ne samo mnogo padavine, ampak so v visokih severnih gorah tudi Vzrok mogočnih snežnikov in ledenikov. Zadnji ne dajejo deželi le posebnega zunanjega bleska, ampak iz njih zajemajo svojo vodo premnogi studenci. potoki, reke in jezera. Velikega pomena so za pastirje in planšarice na planinah in za poljedelce v ravnini.
- Prvotne ali Kristalaste Alpe so na Koroškem zelo obširne in vsled hitrega razpadanja starega kamenja zelo rodovitne. V njihovih plasteh jzvira veliko več večjih potokov kakor v Apneniških Alpah. Stoječe vodovje in potoki niso važni samo za rodovitnost dežele, ampak ji dajejo tudi veliko prirodnih lepot. Premnogokrat se pa zgodi na Koroškem, da uničijo potoki in reke v malo trenutkih blagoslov, ki so ga povzročili skozi več let. Pri gorskih potokih in hudournikih narašča voda zelo in hitro ob povednji. Taki potoki imajo obilo vode, precejšnji strmec in mnogo krasnih slapov ter so v pravem pomenu "Bistrice", kakor se navadno imenujejo taki potoki po celem Korotanu.
Splomladi, poleti in jeseni narastejo velikokrat hudourniki ter valijo pesek, kamenje in celo drevje v dolino. O takih nevihtah ve veliko povedati Belska, Kanalska, Dravska Dolina in Žila. Od leta 710. do danes je bila Dravska Dolina 40 krat poplavljena. Za Žilo je bila nevarnost do zadnjega časa, da postane peščena puščava; z regulacijo se je odvrnila nevarnost. Povodnji nastanejo tudi zato, ker se premalo pazi na gozde in pogozdovanje, kakor v Ukvah leta 1903.
Koroško vodovje pripada Črnemu in Jadranskemu Morju. Koroškega vodovja se izliva več ko 85% po Dravi v Do na v in le neznaten del po Savi. Jugozahodni del Korotaua visi proti Jadranskemu Morju, vanje teče 5% koroških voda.
Izven dežele izvirata Drava in Žila na Tirolskem, Kremenica, Olšaj Krčiea in Labudnica na Štajerskem, Klanški, Črni in Beli Potok na Kranjskem in Jezemica (Žilica) na Beneškem. Iz Koroškega se izliva Pa!a v Mtiro, Bela v Talija-« mento in Kokra v Savo.
Na Koroškem nahajamo na mnogih krajih sledove nekdanjih ledenikov. Ledeniške groblje in obruse najdeš pri Melvičah pri ZiH, na Zadniel, ob Vrbskem Jezeru, na Žingarici. v Rožu i. dr.
Ledeniške groblje so ostanki ledenikov iz ledene dobe v diluviju, ki so segali ob Žili in Dravi in njenih poprečnicah do celovške kotline, ki je šele tedaj dobila svojo današnjo obliko. Po ledeni dobi so nastali gorkejši časi, ledeniki so se skrčili, zganjali proti severozahodu, kakor kažejo njihovi obrusi; ozelenili so zopet obronki gora in doline; pasle so se zopet po njih različne živali in tedaj se je pojavil v teh krajih tudi človek.
Izginjajoči ledeniki niso določili današnje oblike samo dolinam, temveč deloma tudi gorovjem.
Razmeroma zelo malo koroških voda se odteka v bližnje Jadransko Morje, večina v zelo oddaljeno Cmo Morje. Temu je vzrok tega glavnega koroškega razvodja. Skoro ves Korotan visi proti vzhodu in vsled tega teko reke in potoki proti vzhodu v Dravo oziroma Dunav in po Dunavu v Črno Morje.
Pomorje Črnega Morja.
Razvodje med Črnim in Jadranskim Morjem je na Koroškem v Kanalski Dolini pri Žabnicah ter leži 814 m. nad morjem.
Glavna reka koroška je Drava, ki odvaja nad 85% "koroškega vodovja. Tudi Drava je bila nekdaj kakor Sava sedaj prava slovanska reka, ker je tekla -nekdaj po slovanskem ozemlju cd povirja do izliva. Drava izvira na Topoljskem Polju, teče skozi Pusto Dolino ter stopi na koroška tla pri Zgor. Dravogradu, zapusti jiji z desnim bregom pri izlivu Meže v Dravo, z levim pa pri Št. Magdaleni vzhodno od Spod. Dravograda. Skoro 341% svojega teka ima na Koroškem in sicer nad 200 km. Od svoje smeri profi vzhodu se obrne samo -trikrat proti severu, pri Liencu, Zgor. Dravogradu in Velikovcu ter dele znatne ovinke le pri Wern-bergn in Rožaku. dočim se cepi velikokrat v panoge ter tvori peščene, deloma že obrastle otoke med Beljakom in Lipico. Drava zoži svojo strugo štirikrat in sicer pri Zgor. Dravogradu, Saehsen-hurgu, pri Volaniku in Velikovcu. Njena struga je večinoma peščena ali prodasta, redko skalovita. Pri izviru je njena gladina 1200 m. nad morjem, pri Zgor. Dravogradu (610).), pri Beljaku 490 m), pri Svetni Vasi (432 m.), in pri Spod. Dravogradu (340 m.). Od Zgornjega do Spodnjega Dravograda ima samo 270 m. strmca, t. j. 1.6 m. na kilometer.
Ker je Drava zelo vodnata in ima malo strmca, plovejo po njej skoro celo leto plavi od Grei-fenburga do štajerske meje. Pred letom 1860. je bila Drava posebno važna kot prometna cesta, kaj-
ti po njej so prevažali les, železno rudo, svinec in druge deželne pridelke. Mislili so že vsled tega, njeno strugo pripravili za vožnjo z malimi paro-brodi od Beljaka dalje, za kar se je posebno potegovala obrtna in trgovska zbornica. Ko pa so zgrabili železnico < d Maribora do Beljaka, opustili so nameravani načrt in tudi plavljenje je precej ponehalo od onega časa.
V Drnvi je bilo nekdaj veliko rib. Vsled premogih povoden j v zadnjih petdesetih letih in Še bolj zaradi nespametnega ribareiga — ribarili so najbolj za časa drstenja — so ribe precej izginile. Sedaj dobiš še v Dravi sulce, ščuke, kline, " karpe, postrvi, jegulje in mrene. Stranski potoki pa imajo še vedno dovolj rakov.
Do Beljaka ima Drava precejšnji strmec, kajti obronki gora so povsod strmi, doline pa ozke ter se včasih zožujejo če bolj. Od izliva Žile dalje se vali Drava z malim strmcem po vedno širši dolini, ki se odpre za Mahljičami v znatno in široko ravnino, ki jo tvori Glinsko, Krško in Poljansko Polje. Za Velikovcem se zožuje zadnjič na Koroškem ter teče potem po ozki in skaloviti strugi, ki se razširi šele onkraj deželne meje.
svojem teku po Tirolski prijemlje Drava na desnem bregu Seksten, Žilo in Labudnieo, na • levem pa Izliv ali Isel. Skozi ožino pri Zgor. Dravogradu stopi na koroška tla ter teče po lepi po-dolžnici, ki se razprostira med Zilskimi Alpami in Visokimi Turami. Tu se izliva vanjo po poprej; nicah iz Zilskih Alp več Ivudournikov. Najvažnejši je Beli Potok, ki prihaja iz Belega jezera.
(Dalje prihodnjič.)
Londonski "Daily Express" ima poročilo iz Petrograda, da so češko-slovaške brigade v Sibiriji okupirale Samuranosto in Nikolajevsk v guber-niji Oiru-k. Vest dodaja, da je 100,000 Čehoslo.va-kov v Sibiriji. Boljševiki organizirajo svoje čete ob Volgi v Uralih.
"Taegliche Rundschau" v Berlinu piše, da ni nova ukrajinska vlada sposobna, da bi zboljšala "anarhistične razmere" v Mali Rusiji, pač se pa še bolj razširja puntarsko gibanje. Aretacije revolucionarnih socialističnih agitatorjev so na dnev-
nem redu, ali kljub temu ni mogoče zatreti revolucionarnega gibanja v Ukrajini. Večina ukra -jinskega prebivalstva nima zaupanja v novo
vlad.».
Iz Moskve poročajo: Nemške in avstro-ogrske čete, ki so okupirale ruske pokrajine od Narve v Estonski do Rostova na Donu, štejejo okrog 300,-000 mož; Finska ni všteta. Več kot polovica ruske flote iz Črnega morja je v Novorosijsku, kjer so boljševiki gospodarji, čeprav javljajo, da so nemške siibmarinke zaprle vhod v pristanišče.
Turške čete, katerih število ni znano, so prodrle v Transkavkazijo od Batuma ob Črnem morju do črte, ki se nahaja nekaj milj vzhodno od Ale-ksandropola ob železnici, katera vodi v Perzijo.
Iz Rima poročajo:Avstrijski vjetniki v Italiji, ki so večinoma slovanskih narodnosti, so naslovili na vojnega ministra prošnjo, da jim dovoli boriti se s češkoslovaškimi prostovoljci proti Avstriji. Minister je pa zavrnil njihovo prošnjo, ker tega ne dovoljuje sedanji mednarodni zakon glede vojnih vjetnikov.
Iz Ženeve poročajo, da so ogrski listi izšli zadnji teden s črnimi, žalnimi robi zaradi izgul>e dveh avstrijskih drednatk, ki so ju potopili Italijani pri dalmalinskih Otokih. Listi silno jadiknjejo nad izgubo in pravijo, da se je italijanskih pomorskih "tenkov" bolj bati kakor submarink.
Iz Washingtona poročajo: Češki revolucionar in profesor Masaryk je na sestanku s predsedni -kom Wilsonom svetoval, da naj Amerika pošlje potrebni materijal v Rusijo^ki bo'bolj zalegel, kakor pa vojaška ekspedicija.
Ivan Cankar:
(Konec.)
Šel je hitro, po travniku je tekel, skakal je preko jarkov in kmalu je bil na holmu. Hladno je bilo tam, zrak je bil miren in «blagodišeč. Videlo se je po vasi doli, kjer »o se vžigale luči, in zdelo se mu je, da sliši vesele glasove.
—	Tako žive mimo in nič jim ni na srcu. —
Tudi gozd je bil miren, prijazen, razprostiral
ae je na ono stran v daljavo, hrib se je vzdigal za hribom in sam tih, miren gozd. Tja bi Sel človek, izgubil se in legel ...
Navzdol je stopal bolj počasi, bal se je, da l)i koga ne srečal.
_Samo da bi prišel varno do pokopališča in
potem mimo zidu do vrat. Če ne stoje tam fantje in kade ... ali če ne sedi pred farovškim vrtom cerkovnik in čaka, da bi zaklenil duri v zakristijo. Morda jih je že zaklenil, da bi prišel prej v
krčmo. —
Prestrašil se je in je pospešil korake.
—	Predolgo sem čakal, pot ni bila kratka in tega nisem pomislil. Ničesar ne pomislim ... že takrat bi bil moral ravnati vse drugače. —
Plazil se je ob pokopališču in noge so se mu tresle od strahu. Nikogar ni bilo za cerkvijo in
stopil je že hitro, da bi skočil s par koraki do duri, ko so mu noge odref enele.
—	Zdaj, prav zdaj je cerkovnik v zakristiji. Luč je prižgana. Tam stoji in pospravlja obleko in potem pojde pometat pred oltar . . . Kako bi se zdaj vrnil T Nocoj mora biti, drugače ne bo nikoli. —
lil strah ga je hipoma minil, šel je mirno, prijel je za kljuko in je odprl.
V zakristiji je gorela sveča, skoro je že do-gorevala in mehki vosek je lil po svečniku.
—	Šel je že in je pozabil ugasniti svečo, tako se mu je mudilo v krčnro. Lahko bi se kaj vžgalo. —
Ugasnil je luč, nato ie odklenil duri v cerkev; ključ je bil v ključaTKici. Naglo, s sklonjeno glavo je stopal mimo velikega oltarja; ni pri* pognil kolena in tudi prekrižal se ni.
Plezal je po vijugastih stopnicah in dolgs je bila pot, ovinek za ovinkom, nikoli ni bilo konca. Nič ni tipal ob zidu, ali noge so vedele pot, stopale so varno. Postal je pred okencem in je gledal po dolini; mirno je ležala vas tam doli, luči so gorele mirno nocoj, nobena ni vztrepetala; in
zadaj so se vrstili hribi, v temno daljavo, do lepega neba . . . Tja bi šel človek, tja daleč . . .
Bil je pred durmi, odprte so bile. Toda domislil se je in ni prestopil praga, šel je po stopnicah dalje; ko je stopil, se je dotaknil vrvi in zaškripalo je zgoraj.
—	Glej, čemu tratim čas? Precej bi bil moral storiti in zdaj ležem še gori! —
Toda vesel je bil na tihem, da je odložil za trenotek. Ko je stal pod zvonovi, je potrkal narahlo na veliki zvon; zazvenelo je zamolklo. Poslušal je in zvenelo je dolgo, počasi je romal glas v dolino in tam je pač stala mati in je slišala in se je začudila. Potrkal je močneje na mali zvon in zastokalo je, zatrepetalo. Zdaj se je pač zdrznila mati in je pogledala proti cerkvi . . .
—	Čas je zdaj! —
Vračal se je hitro; spotaknil se je, ko je skočil preko trojih stopnic, padel je na kolena in r.a-bolmelo je zamolklo, vrvi so se zgenile in zgoraj je zaškripalo. '
Prestopil je prag.	*
—• Y božjem imenu zdaj, naj bo že karkoli. —
Ob durih je stala deska prlslonjena.
—	Ali sem jo bil prislonil, ali je nisem bil vrgel stran? —
Dotaknil se je je in izpreletela ga je groza, ni je mogel prijeti.
Šel je dalje, da bi poiskal telo; na kupoli se
je svetilo, ali bil je bel kamen; skozi razbito šipo je sijalo nanj večerno nebo.
Tone je sedel na kamen, sključil je život in oprl glavo v dlani.
— Zdaj sedim in nisem opravil Se ničesar. — , Vstal je in truden je bil, da bi se o potekel. Mimo obraza mu je prifrfotal netopir, frfotal je okrog njega in nato je zletel skozi duri, kjer se je vzdigal zunaj veliki kameniti križ .
Počasi in omahovajc je stopal Tone, kamor je bil letel netopir; sključil se je, ko je prestopil prag, in ko je stal za velikim kamenitim križem na ozki, poševni kositrni strehi, se mu zameglilo pred očmi, sedel je in je drsal počasi navzdol . . . navzdol , . ,
JESEN.
Ure tečejo in dnevi. Vodno živo hrepenenje išče cilja, pristanišča, a srečava pozabljenje. Rasle so na vrstu rože, toda astre so vzcvetele; ptice so, jesen sluteče, pesem za odhod zapele. V srce pada trudna žalost; up se smrti še upira, trka, čaka — a usoda vrata raje že zapira. E. K.
PROLETAREC
lut za 1NTKKK8B delavskega
_____LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
GRAFT.
Iz Washingtona poročajo: Ju-stični department je odkril za-rot niš k i dogovor med podjetniki in podjetniškimi agenti, po katerem so dobivali nepostavno izpla-
po
bivališča j« polet; aovega ua/.naniti tudi atari naslov.
Glasilo ilovtnik« •rjaaUacij« Jufesl. — Ifltliitif— ivut v Ameriki. —
Vse pritoibe glede nerednega poiilja-sja liata in drugih nerodnosti, je pošiljati predsedniku druibe Fr. Udovich, 1844 So. Raci»« A ve., Chicago, lil.
—— Lastnik in i»4ajatalj: -
Jifosltvaaska delavska tiskovaa družba v i hieago. Illlaois.
Naročnina: 8a Ameriko $1.00 aa"eelo	Provizijo,
leto, $1.00 ca pol leta. Za Evropo Justični dttpartment je podvzel $1.50 «a eslo leto, $1.25 sa pol leta. «keijo nenadoma, ko so jo naj-
Oglasi po dogovoru. Pri spremsmbi: '»anj pričakovali. K ti t čez noč je
bila uvedena preiskava v podjetniških pisarnah, tako je bilo nemogoče skriti važne dokumente, ki dokazujejo nepostavno in zarot niško početje. v VVaahingtouu so pa bili obtoženi štirje biznisuia. ni, da so nastopali kot agentje, ki šo prejemali nepostavno provizijo.
Bi preden so bile preiskave v podjetniških pisarnah dokončane, so se slišali glasovi, da je bilo iz vršenih na stotine pogodb na ta način, da so podjetniki obljubili izplačati pogodbeniškim agent oni v Washingtonu, New Vorku in drugod delež od profita.
Vladni uradniki izjavljajo, da so agentje pripovedovali podjetnikom, da imajo velik vpliv na oficirje v armadi ali druge urad
P BBBUmUMU nike, ki oddajajo dela. Grozili so PROHIBICIJA.	jim, da nastopijo proti njim, če
jim ne obljubijo deleža od profita.
Pravijo, da ima justični depart ment dokaze, da so nekateri a gentje že iztirjali na tisoče dola» jev take nepostavne provizije.
Take govorice so tudi osumil.* oficirje, dasiravno do sedaj še ni dokazano, da je kateri oficir pri .zadet. Vojni tajnik Baker je od svoje strani in v soglasju z.justič-nim departmentoni uvedel preis-beni odbor trudi, da vdahne delu kav0- IzJavi! Je» preišče vsa*
v ladjedelnicah privlačno moč hi s,u<'aJ Posebej in do dna.' M orna hoče število ladjegradniških de-!riski taJnik Daniels se tudi zani-lavcev , ki znaša sedaj 325,000 ma za preiskavo in je na delu. Sc-zvišati na na 600.000.	ve(la 80 tudi predsednika o pozor* -
V ladjedelnicah se delavci nl H na 8tvar .
dno menjajo in plovbeni «><
Agentje, ki jih spoznajo za kri-
PROLETARIAN
Ovm4 ana pukliakaa «vary TuaaSay by
South Slavic Workmen*» Pub. to., _ Chicago, Illinois.
Subscription rates: United States and Canada, $2.00 a year. $1.00 for half year. Foreign countries $2.50 a year, $1.25 for half year. -:-	.:-
Advertising rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC"
400S W. SI. STREET, CHICAGO. ILLINOIS
Iz Washingtona poročajo: Ba-inbridge Colly, član plovbenega odbora, je odločno protestiral pred senatnim poljedelskim odsekom proti uvedbi takojšnje ia absolutne prohibieije. Izjavil je, če vzamejo ameriškim delavcem pivo, da «e bo količina izvršenega dela v ladjedelnicah znižala za pet in dvajset odstotkov.
Mr. Colly je dejal, da se plov
retirani so bili v Wa*hmgtonu in bo zdaj proati pod poroštvom.
Večina preiskav je bila izvršena na vzhodu in v novoangleškib državah. Preiskali so pisarne takih tvrdk, ki so osumljene, da so napravile pogodl>o za izplačevanje nepostavne provizije. lTradniki izjavljajo, da se mnogi ne zavedajo nepostavnega čina, kljub temu, da je justični depart ment že v aprilu izdal svarilo proti takim mahi-naeijain.
Preiskavo vodi pomožni justični tajnik lluston Thompson, ki je podal o stvari izjavo, da pojasni, zakaj je vlada nenadoma uvedla preiskavo proti mnogim tvrdkam. Izjava je jasna in pokr-fcuje, da je vlada takoj nastopila proti mešetarjem, ki so jemali nepostavno provizijo, ko je imela dokaze, da se je izvršilo nekaj ne-postavnega.
Vlada se je odločila, da odpravi za vselej navado, po kateri so me-šetarji jemali provizijo od podjetnikov.
Vlada je naprvo izdala svarilo, kljub temu svarilu so nekatere mešetarske tvrdke delale kupčija po svoji stari metodi. Dopovedovale so podjetnikom, da dobe delo ,in naročila, če jim odstopijo delež od profita kot provizijo. Da so mešetarji dosegli uspehe pri podjetnikih, so jim pripovedovali, da •aiajo velik vpliv. Ta dobro pre-ačunjena fraza ja navadno dosegla namen in podjetnik je postal mehak in dovolil provizijo.
e
Ko je vlada trdo prijela meše-tarje in posredovalce, ki so jemali nepostavno provizijo od podjetnikov, so ti grešniki spoznali, da je zanje udarila zadnja ura. Zdaj prihajajo ti agentje in nieše-
ME8NE SLEPARIJE.
Iz New Yorka poročajo: Mor-uariški kapitan C. L. Williams je pričal pred zvezno obrtno komisijo, da je velemesarska tvrd-ka Wilson & Co. ponudila na sto-tisoČc funtov mesa mornarici, ki je bilo odklonjeno.
Kapitana Wiliamsa so vprašali, če je kila j zavrnil meso, ki ga ji» ponudila tvrdka Wilson & Co.
"Da, odklonil som precej stoti-sočev funtov mesa," je odgovoril kapitan Williams. "Neka poši-Ijatev je obstajala iz 300,000 funtov prekajenega mesa." Za vzrok je navedel kapitan, da je bilo meso "kislo in vlažno."
Dodal je, da je ob neki drugi priliki odklonil 438,000 funtov mesa. Nekoč je bilo odklonjene 110,588 funtov šunke, ki je je tvrdka poslala na bojno ladjo "Missouri."
Advokat je, ki so prali tvrdko, so vprašali kapitana,,če ni odg«*-vornost tvrdke prenehala, ko je oddala meso. Kapitan je odgovoril, da je tyrdka garantirala, da ¿unka obstane v vsakem podnebju skozi štiri mesece. 3.300 funtov šunke se je spridilojn ni preneslo preizkušnje.
Kapitan Williams, ki oskrbuje mornarico z živili, obleko in drugimi potrebščinam^ je nadalje iz
'.Z ss
¿rtve od najširših plastij narodi, ki nima od te politike nobene koristi. Te žrtve obstojajo v krvnem in gmotnem davku, ki ga mora po pretežni večini odrajtovati delavno ljudstvo za «militarizem. Neprestano donepreglednosti napredujoče konkurenčno oboroževanje je tiučni znak naoega kapitalist, časa. Za ljudske potrebe ni bilo denarja, za militarizem pa ga je bilo zmeraj dovolj. Kaj tudi ni čuda; kapitalistična država, ki brani interese le svojih višjih 10000, mora te interese braniti z bajoneti proti svojemu lastnemu ljudstvu na znotraj, in s zakoni na zunaj proti vnanjim sovražnikom-kon-kurentom boj za svetovni gospodarski trg, boj za svetovno vla-darstvo — imperijalizem, je karakterističen za zgodovino modernih držav današnjih dnij.
Kolonialna politika pa je danes čisto drugačna, kot je bila nekdaj. Preje se je s kolonijami le blago
in mesečnikov. Iz navadnega števila pa je treba še izvzeti štirideset miljonov otrok,največje siromake in analfabote. Istotako niso vračunani slaboumni ljudje in zločinci kot bralci knjig in časopi-sov. Vladni strokovnjaki trdijo, da se v obiteljl srednje vrste prečita na leto po 400 časnikov j.i J86 raznih mesečnikov in tedni* kov.
število vsega časopisja, vštevš: vse dnevnike, znaša 22,754; od tega števila odpade na dnevnike 2580 in 15,743 na tednike. Mesec, nikov je v Ameriki 2822.
Dnevni liati cirkulirajo v 29,-000,000 izdajah, tedniki v 57,000,-000, a mesečniki imajo 79,000,0<K) odjemalcev ali kupcev.
Poleg tega pa je v Ameriki še 440 listov, ki izhajajo samo vsakega četrt leta, a njihova cirkulacija znaša do devet miljonov izdaj.
Kakor je razvidno, se v Ameriki izdaja mnogo časopisov in knjig,
zamenjavalo, danes se uvaža
kolonije kapital. Moderna kolo-|jn mnogo se čita. To je jako hvu-nialna politika gospodarsko revo- hev»-eden pojav, ki označuje int lucijonira kolonije tako, da po- genco ameriškega ljudstva, stanejo tudi kolonije kapitalisti«*- Med te, ki mnogo čitajo, pa so ne. Posledice ne izostanejo; iz ko- ¡smemo prištevati tudi Slovenci, lonij nastanejo kapitalistične dr- kajti akoro ni med nami rojaka žave, ki imajo še to prednos:aii družine, kjer ne bi bilo vsaj pred Evropo, da imajo v sebi Se troje slovenskih listov. Tako je vse mlade moči, medtem ko je Ev prav, kajti znanje je bogastvo.
__________________________že irmozgana; kolonije nas z prj naročanju svojih listov pa je
javil,"da so oficirj7,"ki zapovedu eno besedo potolčejo z našim la- treba paziti, kaj se naroča in čita, jejo velikojezerski postaji blizo stnim orožjem. En primer: Ame kajti le napredno in v svobodomi-
rika premaguje Evropo gospodar »einem duhu pisano časopisje. bi-sko (železo, petrolej i. t. d.), «Ta-|,tri razum našega delavstva ponska pa je dala v zadnji rusko
japonski vojni stari Evropi tak ■ Xa kabinetni seji mo razpravlja-¿en politično-militanstični odgo- Q odklonitvi odločbe vojnega
C'hicaga, odločno protestirali, da tvrdka Wilson & Co. še na dalje zalaga postajo s šunko.
Na velikojezersko postajo je tvrdka pošiljala pokvarjeno meso. ki je bilo zdrgneno že po tem, ko je bilo odklonjeno. Oficirji in zdravniki so odločno protestirali proti takim pfšiljatvam.
Thomas E. Wilson, predsednik kompanije, je dejal, da kompani-
vor, da ga gotovo nismo "^' delavskega odbora po Newcomb
pričakovali.
Prej je Evropa izvažala v kolo lonije blago in dobivala od tam živež, sedaj kolonije že ne pošilja jo več toliko živeža, in ga bodo
lepartmentu, da izpovedo o si ^emu, s katerim so sleparili pod-
se trudi, da odst
strani vse, kar >i ve* (,a 80 prejemali nepostavno jetnike in vlado za miljone dolar-Mlo nepokoj med Provizijo, bodo obsojeni radi za- jev, ker upajo, da z lastno izpo-
mogoče povzročilo nepokoj delavci.
"Denimo svojo eneržijo na fronto in združimo svojo eneržijo na fronti," je dejal mr. Colby. "Nikar ne skušajmo reformirati okusa ljudi. Zdaj se bojujemo. Zdaj ne potrebujemo popolnih abstinentov, ampak potrebujemo bojevnike."
Povedal je odseku, da je prišel pred odsek na zahtevo Hur-leyja, predsednika plovbenega odbora, kot zastopnik tega odbora. Glede Jonesovega prohibicioui-škega dodatnega predloga je rekel:
"Mi smo prepričani, da bi *a del zakonodaje znižal delozmož-nost ladjegradniških delavcev i;i tonažo za precejšen del."
rote; vse pogodbe, ki so bile skle njene z njimi, bodo od vlade proglašene za neveljavne.
Vladni uradniki so pričeli s preiskavami podjetniških pisarn V pondeljek ob štirih popoldfle. Na stotine uradnikov je vstopilo hkratu v razne podjetniške pisarne. Pokazali so svoja izkazi la, 'la so zvezni uradniki, in pričeli so preiskavati pisma.
V Washingtonu so hkratu preiskali enajst pisani in odnesli so iz njih velike povesnje papir i p., dokumentov in pogodb.
Druga mesta, v katerih so se vršile preiskave, so sledeča :
New York, Boston, Chicago, Brooklyn, San Francisco, Jersey City, Philadelphia, Pittsburgh,
„	. . ..	.. . ¡St. Louis, Cincinnati, Cleveland,
Ko so ga hoteli senatorji izpra-1 Toled()> rwIumh 0 ,)etroit
sevati, ki zagovarjajo prohibicijo, Milwaukee, Minneapolis, Provi-je mr Colby dejal, da ni prišel, d Buffa, Hartford c
pred odsek, da razpravlja o vrlinah prohibieije, ampak hoče le povedati mnenje mož, ki grad" ladje.
Ladjegradniški delavci ne vidi» jo najmanjše škode, če pijejo pivo in ca smatrajo celo za potre!* no stvar.
Prohibicijo --.ta zagovarjala James Cannon Jr, škof metodisto ske cerkve, in William J. Bryan, bivši državni tainik. William Brn dy iz New Yorka je pa obenem ugovarjal z dobrimi argumenti.
Bryan je toliko odnehal, da j dejal, če se že uvede prohibieije, da naj se uvede .lopnjevaje.
Protest "ameriške delavske fe deracije" je predložil Proebstlc, tajnik organizacije pivovarniškiii delavcev in delavcev, ki izdeluje jo neopojne pijače. Protest so podpisali zastopniki nad 2000000 organiziranih delavcev. Mr. Pro eBstle je priporočil, da naj z znanstvenega stališča uvedejo prei. kavo, če je popolna prohihici i-, priporočljiva, kot je to storil.: Anglija v sedanjem času. V pivo vamišM industriji dela sestdev tisoč delavcev, od katerih jih je le pet odstotkov v vojaški naboi ni starosti.
Iz New Orleansa, La., poroča jo: Radi poizkušenega podkup > vanja naborne komisije so bili ob sojeni v ječo advokat Joseph Ro senberg, trgovec Michael Levig ne in njegov sin Louis.
Združene države so posodile Veliki Britaniji $175,000,000 in $9, 000,000 Belgiji, Skupno posojil^ znaša $3,17.000.000 V. Britaniji in $121,000,000 Belgiji. Doslej s' dobili zavezniki $5,1)54,000,000 îsojila.
New Britain, Conn.; Niagara Falls, Portland, Me.; Rochester Worcester. Mass.; Akron, O.; Albany. N. Y.; Alexandria, Va.; , Xnn Harbor, Mich.; Bordentown, N. J.; Brazil, Ind.; Bridgeport, Conn.; Burlington, Vt.; Camden, N J.; Canton, O ; Chieopee, Mass , Concord, N. If.; Danbury, Conn. South Easton, Mass.; East Roche ster, N. Y ; Eau Claire, W'is. Farmingadael, N. J.; Flint, Mich.; llagerstown, Md.; Harrison, N J.; Holyoke, Mass.; Jackson, Michigan.; Kingston, N. Y.; Lancaster, O.; Lockport, 111.; Merien, Conn.; Middletown, Conn.; MiJ dletown, Pa.; Monroe, Mich.; Nashua, N. Y.; Newtonville, Mass.: Norfolk, Parkersburg, W. Va.; Pekin, 111.; Pensacola, Peru, Ind.; Saratoga, N. Y.; Savannah. Springfield, Mass.; Waltham \Tas , in Windsor, Vt.
Ob istem času, ko so se vršile preiskave, je bila zbrana v WTash ingtonu veleporota, ki je izrekla obtožnico proti J. Flemingu, bivšemu vodovodnemu komisarju v Bostonu, John T. Cavanaughu, Eugene Sulivanu in Joseph Koh-nu, vsi v Bostonu, da so izvršili zaroto z namenom, da dobe nepostavno provizijo.
Obtoženi so delovali složno in na misteriozen način. Predstav, ljali so se podjetnikom, da imajo velik in izreden vpliv pri oficirjih, ki jih niso imenovali. S takimi govoraneami so vplivali na po<l-jetnike, da so jim priznali nepostavno provizijo.
Oficielno naznanjajo, da so bili ti obtoženci zasačeni, ko so se pogajali z B. A. Bittanom, predsednikom Quaker City Rain Cost kompanije v Pliiladelphiji, ki j.-» nomagal zveznim tajnim uradni koir, da dobe potrebne dokaze. A-
tarji sami od sebe k justičnemu ja ni vedoma pošiljala slabega-veilno majn Amerike n' Pr' -------------- ^ ,-----,	.	-	* bomQ dab|]{ je fr malo jita več),
ker ga bodo same zase porabile, — a za to nam kolonije pošiljajo ♦voje blago, ki je cenejše od našega. Posledica temu je znižanje delavske mezde pri nas brezposelnost, draginja.
Pa še eno drugo sliko nam kaže kapitalistična in impérialistič-
ved jo mogoče odvrnejo zasluženo kazen od sebe.
Mnogi teh agentov in mešetar-jev so neznani justičnemu departmentu in radi tega sodijo v vladnih krogih, da je bil sistem za prejemanje nepostavne provizije mnogo bolj razprežen, kot jiiu je bilo znano.
Na stotine listov, brzojavk in o-sebnih telefoničnih pozivov je do-šlo na justičnCga tajnika Crego-ryja in njegovega namestnika Huston Tompsona, ki vodi preiskavo.
e
Vladno zasledovanje nepostav-nih profitarjev je povzročilo, da je bU aretiran v New Yorku la j t-
nant James C. Staley, rezervni Z L 1905, je končala 35 letna častnik, na obtožbo, da je sprejel i mirovna doba, slede jej izbruhi od Truefit Raincoat kompanije v ¡počasno dozorevajočih in dolgo New Yorku denar za naročila, ki (zatajevanih gospodarsko-socialnih ga je obljubil družbi.	, ¡n uarodno političnih nasprotij.
mesa in da je odklonjen, meso vse lej sprejela.
V New Vorku so prišli na sled, «la je bilo na tisoče ton svežega mesa ukradenega, ki je bilo namenjeno za armado v Franciji. Aretirali so sedem oseb. Ukrade-,no meso so prodajali konzumeu-tom na vzhodni srani mesta.
Detekt ivi in vojaki v oskrbni-škeni departmentu so odkrili tatvine na kolodvoru Lehigh Valley železnice, ko so tatovi ukradli 10 govejih četrtink, ki so tehtale 1,388 funtov. Tatovi so meso odpeljali na vzhodno stran mesta in ga prodajali po 12 centov funt, ki ga je vlada plačevala po 23 centov.
MODERNA DOBA KAPITALIZMA.
Carltonu, predsedniku Western l'nion Telegraph kompanije, s katero vojni delavski odbor prizna brzojavnim uslužbencem pravico do stavke in organizacije. Na razpravi je bila tudi državna kontrola nad brzojavnimi napravami, toda do zaključka ni prišlo.
Carlton se zavzema za tako organizacijo, ki jo organizira kom-panija, noče pa nič slišati o organizaciji, ki je pridružena 44 A-meriški delavski federaciji."
„a kolonialna politik» Kvropi.l '<tt'on B<mge, La., poročajo:
Povsod »am. kj*r je Evropa poae- I*K1!,la,ur»a '	^^
i *	♦«,.» i« zakon za žensko volilno pravico z
g a v to politiko, povsod tam ic	.
• u u i	L ^.^i.^t;. osemdesetimi proti dva 111 dvaj-
lzbruhnila vojna m revolucija. Ze	^u.^J:
iz polpretekle dobe lahko štejemo |"t,m ^"ovom.
sem špansko-amerikanske koloni-	.
i • ^	in v Iz Bloomingtona. 111., poročajo:
lalne vojne, bursko vojno, in v	tT . . « , /, .
j . \ . , «„»„oirrt	varuh tujezemske lastnine je za-zadnjem času rusko-japonsko voj- J	J . .
no. Ta vojna je imela daljne	„	■	,
dice; predvsem notranjo ™kohre,lna »'5,000 fanna je la.stn,-
revolucijo, ki „i je izsilila svoj pr-	L	«tinBhof, h.ere
vi parlament, takoj la njo ra.amo »0.k.0Jn,e*a B ^ Heglerja >, i.a revolucijo v Perrijt in na Tur- lSa!Ia> kl i» Poroflla nemškega ke-škem z istim efektom, poten» re-
Balkanu,
volucijsko gibanje na maroško vstajo itd.
In dalje, ali bodo ti boji trajali do neskončnosti Ne, pomirili se
mika in se odločila, da živi Nemčiji s svojim soprogom.
Zastopniki organiziranih tiskarjev so predložili na konvetici-bodo, ker se bodo morali pomiriti. I^ "Ameriške delavske federaci-Od kapitalističnega družabnega | Je" resolucijo, ki priporoča voj-
m . . , .	, „ vjiIhUi« r Ü lili	reda izkoriščano in zlorablieno nemu trgovskemu odboru v Zdru-
Tajni uradniki so ga aretirali Vsi činitelji kapitalističnega gos- reda izkoridčano in ztoraoijono	drjÄVah j Kanadi d_
i..- i______»... • __ . i . ^yio^oi,^«-	______i__delavno liudstvo si îzvoiuie svojo	«rza>an in nanaai, aa pie-
takoj, ko so rekli, da je prejel denar od Joshua Rosenthala in Lou-is Venerja, ki lastujeta tovarno. Obtožen je, da je rekel, da pričakuje od njiju več denarja, ko do-!vta naroČilo za 50,000 dežnih plašČev, ki stanejo približno $250,-000.
»Justični tajnik Oregory je zadevo predložil kabinetni seji, ki je potrdila njegovo priporočilo, da bodo vbodoče pogodbe vsebovale klavzulo, ki določa, da podjetni kom ni treba plačati mešetarijc in se ne smejo poslužiti meistar-jev in posredovalcev pri dobavi vojnih naročil.
e
Preiskava o sleparjih pri vojnih naročilih je dognala, da bo izdano zaporno povelje za nekega niiljonarja v Chicagu in njegove tovariše.
Uradniki justičnega depart-menta priznajo, da so pri zadnji preiskavi pisarn raznih biznišk'1. tvrdk prišli na sled, da je neki prominentni biznisman hotel dobiti sleparskim potom vladno na« očilo za $3,500.000.
Zvezni komisar Lewis F. Mason je izdal nove preiskovalne odredbe v teku dneva in uradniki fo šli takoj na delo, da jih izvrše.
V pondeljek so preiskali pisarne štirinajstih tvrdk v Chicagu
podarskega razvoja so se popolno- delavno ljudstvo si izvojuje svojo ma razvili lu baš ta kapitalistični politično in socialno svobodo. In I P0™	tiskovnega papirja v
z iste m si je sam ustvaril tolika to svobodo bo en narod privoščil ^zele, kise niso pridružile Zdn,-
drugemu, ker bo spoznal, da je )e zen,m državam in zaveznikom. ,v svobodi vseh zajamčen skupen Zastopniki so rekli, da papir od, interes, sreča in blagostanje vseh haja v Mehiko in južnoameriški narodov. Ne bo več tlačenih in ,wtl 80 tiakani na tem papirju, ki tlačiteljev, marvoč le zveza pro- J? za Nemiij° in tako ugrožajo stih, svobodnih narodov. Člove-	Američanov,
štvo bo spoznalo, da more poiska ^legat John W. Hays je dejal, ti svojo zadnjo in edino reSitev v lida llls0 Ponehali izhajati le de
si je sam nasprotja, da so katastrofe neizogibne. Le poglejmo!
Predvsem si je treba ogledati navidezno protisloven pojav kapitalizma t. j. njegov nacionalistični zistem. Ta nacijonalizem nima seveda nič skupnega z narodnostno idejo iz 1. 1848,. ali kakor jo je ze formuliral pozneje Mazzini, ali 1 akor jo razumemo mi socialisti. Ta kapitalistični nacionalizem hoče namreč gospodovati nad drugimi narodi, hoče jih gospodarsko in politično zasužnjiti. Le en primer* nemško meščanstvo je bilo Od I. 1848—1870 navdušeno za Poljake, pozneje na in do danaV njeça dne si nemška meščanska politika prizadeva z vsemi sredstvi, ki jih je daje na razpolago kapitalizem, nasiloma raznaroditi ooznanjske Poljake (Hakatizem.t
Kapitalizem je sam sebi namen, proizvaja do neskončnosti, kupi-či bogastvo; napredek modeme tehnične vede in niewavo finančna moč mu to omogoča. Naravna zavora kapitalični produkciji je trg in kupna sila domačih konsumen-tov. Ali tudi tu si kapitalizem pomaga, on izvaža svoje izdelke v druge države in kolonije. Kksport-sila domačih konsumentov. Ali tudi tu si kapitalizem pomaga, on izvaža svoje izdelke v druge <#ža-
svobodi in enakosti, v splošnem pobratimstvu vseh narodov.
lavski listi, ampak vsled visoke i»ene. ki jo ima papir, trpe tudi trgovski intere.si.
•) Ta članek je bil spisan pred sedanjo vojno in sicer v Avstriji, torej z evropejskega stališča.
KOLIKO SE ČITA V AMERIKI.
Predsednik Wilson je odločil v posebni proklamaciji 28. junij za "narodni dan vojnohranilnih znamk". Na ta dan se bodo vršili shodi po vseh Združenih drža-Zvezne oblasti so se bavile z|vah ljudje se bodo obvezali ku vprašanjem, koliko časopisov in povati vojnohranilne znamke red-knjig se prečita na leto v Ameri- no ves čas ostalega leta. ki. Iz vladne statistike je razvid- Država Illinois je imela že v no, da posvetijo Američani največ maju svoj teden za nabiranje ob-pažnje m časa čitanju mesečni- veznostnih podpisov v to svrho, kov in tednikov. Uradne številke Ljudje so se obvezali za več mi-izkazujejo, da se proda v Ameri- ljonov dolarjev, ki jih mislijo ki na leto do 80 miljonov knjig, investirati v vojnohranilne znam-dočim znaša naklada raznih časni- ke. Ampak delo Se ni bilo s tem kov in novin kakšnih 13 miljard končano. Narodni dan kampanje Statističarji so, računajoč po ose- 28. junija mora biti za Illinois bi, prišli do zaključka, da preči- ravno tako plodonoscn, kakor b) ta v Ameriki vsaka oseba na leto drugod.
poprečno po eno novo izšlo knji Vojnohranilne znamke ne žago, d oči m odpade na istega bral htevajo naenkrat večje svote de-ca na leto okoli 130 raznih listov narja kakor je pri liberty bondih Poprečno vzeto, je 130 časni- dobe se po petindvajset centov in kov letno na ono osebo, in to na ni je osebe, ki ne bi premogla te
Preiskavo sta vodila James P.1^ in koionijei Eksportna in kolo-
Kooney in	Fellows pn nialna politika je torej tisti ven- vsako osebo v Ameriki, zelo hva-1 ga zneska za znamko" vsaj enkrat
kalen -o dobili dokaze da bod, til kapitalizma, ki ga varuje, da .levredno dejstvo, toda statističar- v tedni;. Petdolarska znamka sta-preiskali se pisarne nekaterih dni	- - -	1
gih tvrdk.
Ko bo zaprisežena zaporna odredba proti miljonarju pred zveznim sodnikom, objavijo tudi njegovo ime.
ne poči vsled svoje prenapihnje-nosti. Velikanska konkurenca med raznimi državami je posledica
politike, ki zasleduje sicer ključno interese le kapitalističnih slojev, a zahteva svoje največje
ji, kakor kaže, turi še s tem niso ne v mesecu juniju $4 17; to po-zadovoljni. Pravijo, da bi mora' meni, da pet dolarjev, naloženih vsak ameriški prebivalec še ver v vojnohranilne znamke, že nosi čitati, ker je v Ameriki mnog«- obresti. Maksimalna ali največja obitelji, ki so naročene poleg red svota, ki se lahko investira v vojnih časnikov fie na več tednikov I nohranilne znamke, je $1000.
Stališče socialistične stranke in vojna.
MOČ I NNJENE MEJE
Kakor ni mogel socializem preprečiti te vojne, tako je tudi ni mogel ustaviti.To res ni nikakršno čudo; saj Se dokaj omejene balkanske vojne ni mogel ne preprečiti ne ustaviti. In da se ni že i* tistega konflikta izlegel evropski požar, tudi ni zabrnnil socializem, temveč lorylonska konferenca, k» je sama komaj zdelala svojo nalogo. Kes je, da so takrat socialistične stranke v Kvropi z največjim naporom sodelovale, ali res je tudi, da bi bil njih napor ostal brezuspešen, če ne hi bilo drugih sil, ki so bile zelo interesirane na tem, da se ne vname vsa Evropa.
Interesom socializma se prav nič ne posilili, če se pretirava njegova sila. Socializem obsega pač zelo veliko moč; na žalost je takozvani radi-kalci tam ne vidijo, kjer je najhoJj učinkovita, sugerirá jo si jo pa tam kot ogromno, kjer je v resnici nezadostna. Iz tega nastajajo potem vsakovrstne napake, zlasti taktične, ki ne pospešujejo razvoja, ampak ga ovirajo.
Pismarji se radi sklicujejo na tisto resolucijo izrednega mednarodnega kongresa iz dobe balkan ske vojne krize, ki nalaga socialistom dolžnost, da naj skušajo preprečiti vojno, če pa izbruhne kljub temu, naj si prizadevajo, da se čimprej konča.
To je gotovo lepa resolucija in nikdar ji nismo odrekali vrednosti. Ampak njena vrednost ni neomejena. To pove pravzaprav že njeno besedilo. "Socialisti naj skušajo, da preprečijo vojno; ampak če--"
Možnost, da se trud ne posreči, je, kakor se vidi, že v resoluciji priznana, lu drugače ne more biti, ker 40 sestavljali in odglasovali resolucijo pametni ljudje, ki tudi socialistom ne pripisujejo božanske moči.
Kdor pa priznava, da se prvi napor lahko po-
n«*reči, ne more dvomiti, da se lahko enako zgodi z drugim. Tedaj pa mora tudi računati s takim faktoui.
EKSPERIMENTI IN NALOGE.
Socialistične stranke so si prizadevale, da bi bile preprečile sedanjo vojno. Ne vse na enak način, ne vse z enakimi sredstvi, tudi ne vse enako odločno; atnpak prizadevale so «i. Prizadevanje pa je ostalo brezuspešno. Vojna je izbruhnila.
Za socialistične stranke je nastala druga naloga: Potruditi se, da se vojna čimprej konča. Bili so tudi taki poizkusi v različnih smereh. Manjkalo jih je največ tam, kjer bi jih bil vsakdo največ pričakoval, namreč v Nemčiji.
Zgodovina pa govori, da so tudi ti poizkusi ostali brez uspeha. Vojne ni ustavilo glasovanje srbskih socialistov prirti vojnemu kreditu; miru ni pospešila zimmerwaldaka konferenca; ni mu pomagal odcep nemške manjšine od večine; ni mu koristila ruska revolucija; njti brest-litovska pogodba ga ni približala in tam sklenjeni mir ni niti sam na sebi mir, splošen svetovni mir je pa z njo le oddaljen.
Nobena internacionalna resolucija m* zahteva in ne more zahtevati od socialistov, da naj do sod« njega dne vrše delo, ki se je praktično izkazalo kot absolutno brezuspešno. Oe je postalo jasno, da se nadaljevanje vojne ne dš ustaviti, tedaj mora priti dan, ko so poizkusi ustavljanja le še ko mični, eventualno tudi tragikomični, če se dopri-našajo takim eksperimentom žrtve, o katerih mora vsakdo vedeti, da so brez koristi. In socialistična stranka nima poklica, da bi se delala komično ; prav tako tudi ni njena naloga, da bi nakladala svojim članom absurdne, nezmiHcIne žrtve. Politična stranka ni in ne sme biti sekta fanatikov.
OMEJENOST SKLEPOV
l)an, ko se je pokazala brezunpešnoat mirov-nili eksperimentov, je pa prišel že davno, preden je Amerika stopila v vojno.
Sploh morejo taki napori le nekaj časa imeti pomen. Dokler še ni vojtia zahtevala preveč žrtev, dokler je kaj upanja, da se vojna s pogaja« njem lahko definitivno ustavi, to se pravi, da se ne sklene le premirje do gotove nove vojne, je trud za mir hvalevreden. Oe se pa vojna ni mogla ustaviti, dokler je bila še večalimanj v začetku in je pogoltnila že velike žrtve, morajo stopiti v prvo vrsto druga vprašanja, ki potisnejo mir v ozadje.
O modernih vojnah je bilo splošno razširjeno mnenje, da ne morejo biti dolgotrajne. Literatura je dokazovala to na najrazuovrstnejše načine. Izračunali so stroške vojne in dognali, da bo vsaka država ob njih baiikerotna. Precenili so uspešnost modernega orožja, sešteli verjetno množino m rt • vih in ranjenih in napovedali, v kako kratkem času mora biti človeški materijal izčrpan. Vpozar-jali so na ogromne aprovizacijske težave za prebrano armade in za prebrano prebivalstva. Karkoli se je jemalo v poštev, je dalo slutiti, da mora biti moderna velika vojna kmalu končana.
Pod tem v tiskom je stal tudi bazekki izredni kongres Internacionale. Poleg tega pa je imel s svojim priporočilom, da naj se dela za hitro končanje vojne, še nekaj drtuega pred očrni. Hotel je po možnosti preprečiti, da bi močnejši popolnoma pogazil slabejšega. Kajti mir s takim rezultatom, z brezobzirnim uničenjem manjšega, se ne vjema z nobenim socialističnim načelom.
NARODNA IN MEDNARODNO DOLŽNOST
Kadar se tako jasno kaitor v sedanjem kon -fliktu pokaže, da ni soeialit.em dovolj močan, da
bi kmalu ustavil vojno, tedaj se ne more več ukvarjati z jalovim poslom, ampak «e mora ozreti po drugi, njemu primerni iu njega dostojni nalogi. Zlasti je to* njegova dolžnost tedaj, kadar je vojna pogoltnila že na miljone žrtev.
Izgovor, da ne gre bazelska resolucija dalje, kakor do mirovnih poizkusov, ne tehta nič. Socializem ni islam, da bi človek neprenehoma vpraševal : Kaj je v koranu in kaj nit
Treba je pa vzeti še v poštev, da more imeti sklep o pacifističnem prizadevanju le tedaj veljavo, če se more to delo internacionalno opravljati in če se res tako opravlja. T je če zedinijo socialisti vseh dežel svoje napore za dosego miru in če imajo za ta mir enaka na.čela, je tako prizadevanje pametno in opravičeno. Od francoskih socialistov zahtevati, da naj rebelirajo proti vojni, dočim podpirajo nemški svoje vojne lorde, je nezmisel, ki se ne more podtikati socializmu.
,Sporazumno delo za mir je postalo nemogoče,, čim se je ogromna večina nemških socialistov postavila na stran svoje imperialistično agresivne vlade. Oe bi bili socialisti v zavezniških deželah mogli svoje vlade prisiliti na sklepanje miru iu če bi bili res tako storili, bi vpričo omenjenega položaja praktično izvršili željo nemške vlade in.služili njenim interesom.
Ko je bilo jasno, da je enotna akcija za mir nemogoča, je za zavezniške socialiste odpadla' dolžnost, da se še potegujejo za mir. Nemška socialistična večina jih je odvezala te dolžnosti.
Zanje in za vse tiste, ki so ostali zvesti načelom socializma, je bilo tedaj potrebno preučiti mednarodni položaj in po rezultatu tega študija uravnali svoje postopanje.
(Dalje prihodnjič.)
SR. JAK6IČ:
Razredni bol in agrarno vprašanje v Bosni in Hercegovini.
(Konec.)
Socialna demokracija v Bosni in Hercegovini i-ma v svojem programu zahtevo po obligatnem odkupil kmetov z državnimi sredstvi brez povračila od seljakov. To ni prava socialistična zahteva, v kolikor se to vprašanje rešuje parlamentarnim potom, marveč pravo socialistično revolucionarno stal:šče bi bilo: ekspropriacija zemljišč ag in begov in prenos v .seljaške roke. In socialna demokracija, videča v fevdalizmu in kmetstvu veliko zapreko za družabni lazvitek in svoje napredovanje, je započela živo akcijo za odpravo kmetstva in odstranitev fevdalizma. V tem slučaju se ona, dasi po drugem potu in z odločnejšimi koraki, bori vzporedno z buri vazi jo zoper skupnega sovražnika. Z rešitvijo agrarnega vprašanja v.*elj&-kovo korist bi seljaki postali lastniki zemlje, prišli bi v kapitalistično družbo; toda mi vemo, da je tc neizogiben proces, da se družba mora ra/.-vijati iz fevdalizma v kapitalizem, da se pozneje pretvori v socializem, in zato tudi akcije socialne v demokracije v Bosni in Hercegovini niso nič drugega nego pospešitev družabnega razvitka. V takem slučaju proletariat, kakor je bilo tudi v drugih deželah, pomaga buržvaziji, da izvojuje svojo zmago, da bi on pozneje zrušil buržvazijo in v socialni revoluciji izvojeval svojo, proletarsko zmago. Oe bi se sprejela zahteva socialne demokracije, cia kmetje ne vračajo od kupnine, bi se seljaki, postavši maloposestniki, proletarizirali kasneje, toda tudi naravneje; če pa se izpolni za-
htevo buržvazije, da vračajo tudi kmetje posojilo bankam, se bodo prav v kratkem času sprolc-tarizirali in niti ne bodo preživeli dobro buriva-zne periode, in prišli bodo v roletariat tudi brez tiste kulture, katero bi jim v rednih razmerah moglo dati maloposestno stanje. Na delo med ta oroletariat, v enem in v drugem slučaju, pride socialna demokracija lahko v istem času. Ak j '.»odo prej proletarizirani, se bo z večjim naporom tudi pozneje lahko agitiralo med takimi pro-letarci, ker so nekulturni, in socialna demokracija jih mora učiti tudi onega znanja, ki se pridobiva v osnovni šoli. Ako se proletarizirajo kasneje. pridejo seveda v nialoposestniškem položaju do neke kulture, in dalo bi se torej »ned njimi delati. Kut dokaz tega navajam primer, da je v Bosn: in Hercegovini dandanes masa proletariat a, ki je od kmetškega stanja prešla v proletariat, a te mr.se se jako težko, ali pa celo nič ne organizirajo, ker so docela nekulturne: pet šestink teh proletarcev ne zna ne citati ne pisati. Zahteva socialne demokracije seveda ne bo sprejeta. Zahtevo buržvazije sprejme Sabor, ne bodo je pa odobrile vlade monarhije, ki imajo odločilno besedo, in bo torej ostalo ali sedanje stanje ali pa fakultativni oodkup, kar je skoro eno in isto. To in ono zavla čuje odstranitev kmetstva v nedoglednost in list varja užasne razmere. Oe bo tako, porečejo'na vsak način kmetje tudi svojo besedo/ in če ne iz-lepa, pa izgrda bo odpravljena J« sramota dvajsetega veka.
Z odstrnjcvanjcMi fevdalizma stopata na |Wan dva moderna razreda; buržvazija ¡11 proletariat. Tako bi bilo v samostojni deželi. Toda Bosna in Hercegovina sta koloniji. Bosensko-hereegov« ska buržvazija in proletariat imata še enega skup-negrt sovražnika, in ta je avstroogrski kapitalizem. Za Interese tega kapitalizma dela dunaj >ka. jK-štanska in sarajevska vlada. Da onemogočijo razvitek naroda v svojih kolonijah, preprečujejo te vlade vse politične svoboščine. Proletariat se z vsemi močmi bori za politične svoboščine, za razširjanje ustavnih pravic, toda delo buržvazije io v tem oziru jako mršavo. Na ledjih narodi se da.Mlanes dviga buržvazija. Njen razvoj najbolj 'ovi.a vlada in ta buržvazija vodi danes pomirlji-1 Vo, da ne rečemo sporazumno politiko z vlado. Yo se najbolje lahko vidi pri glasovanju za proračun. Vsi buržvazni in fevdalni poslanci, skoro ves Sabor, izvzemši nekoliko poštenih nacionalnih Idealistov s Petrom Koričem in Simon Erakovi-čem na čelu, je glasoval za vladin proračun in s tem dal vladi priznanje za njeno tridesetletna absolutistično delo. Buržvazni poslanci so se odločili, da glasujejo za vladin proračun, to storijo iznova te dni, in izkušajo s pomočjo vlade pridobiti kaj za svoj buržvazni razred. Oni so se torej odločili, da postopoma v dolgotrajnem času pridobe kaj zase, ne pa da si z opozicionalnim postopanjem v kratkem času izvojuje j o več pravic, v prvi vrsti revizijo sedanje ustave, katera ji n zožuje kompetenco za reševale deželnih poslov.
Da prinese ta pomirljiva politika škodo tudi sami buržvaziji, o tem se bo ona šele prepričala, kt* vlada nekoč ne bo hotela ničesar več prostovoljno dajati, a buržvazija ne bo sposobna za boj, ke: jo bodo vlade korurnpirale, kakor se je zgodilo na Hrvaškem. Naša buržvazija uganja danes tes-noprsr\p politiko, od|>ovedala se je svojim nacionalnim idealom, pokazala, da še sedaj ne mara biti /osobna, da bi priborila narodno zedinjenjc iu osvoboditev, in bo tako mirno proživelA svojo parazitsko vlo^o, in zapustila proletariatu nalogo, da izvrši mnoge naloge, ki jih je zgodovina namenila buržvaziji. Proletariat bo to tudi moral sprejeti in s svojim osvobojen jem osvobodi narode iz v.4uke kapitalistične iu nacionalne sužnosti.
Socialna de$nokracija v Bosni in Hercegovini ima danes jako težaven položaj. Ima pred sebij troje razrednih nasprotnikov: fevdalizem, tujo buržvazijo, domačo buržvazijo. Ko pade fevdalizem, se mora boriti proti obema kapitalizmoma, ki ju bo, hkratu s proletariatom vsega sveta, pokopal v grob. Stalno napredovanje delavskega po-kreta v Bosni iji Hercegovini ftam daje garancije, da bo socialna demokracija tudi mogla izvi siti svoje težke historične naloge. Vkljub vsem nasprotnim okolnostim se razmere ipak razvijajo v našo korist, vsi dogodki dovajajo vodo na naš mlin, in to nas tudi ohrabruje za veliko delo za osvoboditev delavskega razreda. Ako je v Bosni zadnji padel fevdalizem, ne bo zadnja, ko pad^ kapitalizem.
Situacija v Avstriji.
Še nikdar ni bilo v časopisju toliko avstrijskih vesti, kolikor jih je zadnje čase; vse te vesti so pa take, da ne morejo biti za gospoda Karla in njegove trabante nič kaj prijetne. O pomenu poročil in dogodkov, ki so za njimi, govorimo na drugem mestu. Tukaj prinašamo pregled vesti, kronologično, kakor so prihajale iz raznih virov onkraj oceana.
•
Z nemške meje poročajo preko Amsterdama, da je v Avstriji izbruhnila revolucija. Podrobnih vestili še ni. Na raznih krajih Ogrske so we vršili shodi z zahtevo, da se konča vojna. Na amsterdamski borzi je padla vrednost avstrijskih delnic.
"Berliner Tageblatt" ima sledeče poročilo od svojega dunajskega poročevalca:
"Avstrijska vlada je obsojena na smrt in počakati je treba, kakšno stališče zavzame vlada, ako odkloni krona pričakovane ministiske demi-sije. Nastala je državna kriza in Avstrije iz leta IH67 ni več. Ministrski predsednik Seydter je slep vpričo velike nevarnosti. Berlin mora spoznati, da ni več starega sodružnika alijance in ni ic sile na svetu, niti satna zaščita Nemčije, da bi jo oži. vela.
•
Iz Londona poročajo: Tukaj mrgole vesti o hudi krizi v Avstriji: vesti prihajajo iz raznih zunanjih virov, toda direktnih potrjujočih vesti Se
ni.
Depeša poluradne španske agenturc Fabra v Madridu pravi, da ima privatne informacije iz zelo zanesljivih virov, ki se glase, da se priprav-Ijajo veliki dogodki v Avstriji. Ljudstvo zahteva mir za vsako ceno. Na Dunaju divjajo krvavi izgredi in Avstrija je na pragu velike politične kri-
ze.	.,,.11
Poljaki v Avstriji zahtevajo, da ministrski
predsednik Seydlcr odstopi. Dalje javljajo, d.» je demisioniral minister notranjih zadev grof log-genburg in več drugih ministrov se hoče posloviti.
Prihod barona Buriana, avstro-ogrskega ministra zunanjih zadev, v Berlin, je vsekakor v zvezi s sedanjim napetim političnim položajem v Avstriji. Položaj je nedvomno resen, kajti vrednost avstrijskih papirjev je zelo pala na amsterdamski borzi.
•
Iz Amsterdama poročajo preko Londona: Neprenehoma se ponavljajo vesti o težki politični krizi in o izgredih v Avstro-Ogrski. Na Dunaju se vrste veliki izgredi, vsled česar je padla vrednost avstrijske krone na amsterdamski borzi kakor še nikdar prej ne.
Poljaka stranka v Avstriji, ki se je pridružila opoziciji, je baje prisilila ministrskega predsednika, da je ponovno demisioniral. Ako cesar ne sprejme resignacije, je izključena možnost nadalj-uega zasedanja parlamenta. Avstrijska vlada je vsled tega v hudih škripcih, kajti težko je najti novega ministrskega predsednika, katerega bi o-dobrila Nemčija.
Iz Amsterdama poročajo: Nizozemski bankirji so dobili poročila, da sta si nemška in av-stro-ogrska vlada v nasprotju zaradi mirovnega pogajanja. Avstrija želi, da se takoj objavijo mirovni pogoji, ker drugače ne bo moglo priti do pogajanja, dočim je Nemčija pod palcem Hinden-hurga, ki zahteva, da morajo centralne države i čakati na izid sedanje ofenzive na zapadu z namenom, da lahko diktirajo ostrejše pogoje, ko pride "zmaga".
Avstro-ogrski zunanji minister Burian, ki se je pred nekaj dnevi mudil v Berlinu, je poleg drugih stvari najbrž imel tudi nalogo pripraviti nemško vlado za objavo mirovnih pogojev, toda našel je junkerje pokorne Hindenburgu in namesto tolažbe za mir je menda dobil povelje, da mora Avstrija napasti Italijo.
Iz Amsterdama poročajo: Po najnovejših vesteh iz Budimpešte jc ogrska vlada zasegla ves letošnji kmečki pridelek, še preden je dozorel. Vsi i mlini za žito so pod vladnim nadzorstvom.
Iz Londona poročajo: Po vesteh iz nevtralnih virov je 4000 nemških vojakov v boju z revolucionarji v Galiciji. Okrožje Lvova je v plamenu re-volte. Živežni izgredi na Dunaju, v Budimpešti in Pragi se ponavljajo. Najhujši izgredi so bili te dni v Pragi. Vladne oblasti so razglasile po vsej Avstriji, da je vlada odkrila priprave za revolucijo. Vlada grozi, da zaduši z oboroženo silo vsako vstajo. Dalje poročajo, da se vrše v jugoslovanskih deželah veliki nemiri.
•
Iz Amsterdama poročajo: Tukajšnji bančni krogi so sprejeli poročila da vlada v Avstriji največja konfuzija, medtem ko je položaj na Ogrskem tak, da mora vlada izbirati med takojšnjim mirom ali revolucijo. Ljudstvo je skrajno sito vojne in strašne bede* in vrhutega jc še država sama v velikih finančnih škripcih.
Avstro-ogrske finance so prišle na stopnjo, ko je bankrot absolutno neizogiben.' Vlada se ne upa povišati davkov, ker bi s tem ra/.kačila bogatejše razrede, in vsled tega si pomaga z neprestanim izdajanjem papirnatega denarja. V Amsterdamu ne t a je več, da ima Avstrija le poldrug odstotek zlate rezerve denarja, kolikor ga je izdala tekom vojne. Bančni agent je avstro-ogrske vlade sami pripoznajo ta grozeči fakt.
Kakor je Avstija na robu finančnega bankrota, ravno tako je bankrotiralo duševno razpoloženje ljudstva napram državi/Ljudstvo je tetino bolj prepričano. Aa nadaljuje Avstrija vojno le v interesu Nemčije. V zadnjih štrinajstih dneh je ljudska jeza že tako narasla, da je izbruh revolucije mogoč vsak trenotek.
Iz Amsterdama poročajo: Avstrijski Poljaki so napovedali boj Seydlerjevi vladi. Poljaki dolže Seydlerja, da daje neprenehoma koncesije Nemcem iu pronemškim elementom kakor na uUaz iz I4erlina.
Militaristi v Avstriji ho zelo poparjeni vsled zadnjih dogodkov na bojišču. Na zapadu ne gre tako, kakor žele oni iz izguba avstrijskih drednntk,
ki so jih torpedirali Italijani, zelo boli. Vrhutega je padel eden najboljših avstrijskih avijatikov baron Hcsimin v boju z italijanskim letalcem nad Trstom.
Iz Amsterdama poročajo: Na Ogrskem narašča sovraštvo proti Nemčiji in upori celih polkov se dogajajo vsak teden. Poleg gibanja za mir, ki je že splošno, pa divjajo boji med ogrskimi političnimi strankami.
Dopisnik "Agence Havas" v Bazlu poroča, da so bile te dni nove socialistične demonstracije na Dunaju.
Dunajski " Fremdcpblatt " piše, da jc večina avstrijskih ministrov zaključila, da je vsako nadaljnje zasedanje državnega zbora nemogoče.. Vsled tega mora vlada cdstopiti ali ))* razpustiti parlament.
Dr. Seydler, ministrski predsednik, se upira vsakemu odstopu, vsled česar mislijo ministri demisioniral i posamno. Seydler bo v tem slučaju reorganiziral kabinet in vladal bo po paragrafu 14.
Tedenski odmerek kruha na Dunaju je zopet znižan od 12(50 na 630 gramov (poldrug funta). Znižanje je moralo priti zaradi ii.îj tjinskega fi-as'.<a. Oblasti se boje virajka. Ko so v zadnjem januarju znižali odmerek kruha, so delavci za-
štrajkali in to se morda ponovi tudi zdaj.
•
Iz Rima poročajo: Iz švicarskih virov poročajo, da groze trije avstrijski ministri — Silva Ta-raust (to je vsekakor brzojavna pomota; ime se glasi Sylva Tairouea ), Banhaus in Tvvurdovskv — z demisijo, ako ne skliče vlada parlamenta na zasedanje.
Nadaljne vesti iz Španije potrjujejo prejšnje ve.ti, da se v Avstriji pripravlja revolucija proti vojni in llalmburžanom.
Nemški elementi v Avstriji aolže Poljake, da hočejo i/.duti monarhijo entent i, in prisegajo, da se bodo borili brez usmiljenja proti vsaki revolti.
(Konec na 8. atrani.)

■■■
advertisement
IY, DELAVSKA
lovljena dne 10. argasta
1908.
PODPORNA ZVEZA
Inkorporlrana 82. aprila 1900 ▼ driart Penn.
Zadri]! v vrsti
Sedež: Johnstown, Pa.
GLAVNI UftADNIKI:
fhredsedmk IVAN PttOSTOR, 1008 Norwood Rd., Cleveland. Ohio. Podpredsednik: JOSIP ZORKO, R . F . D 2, Box US, West Newport, Pa. OUrnt tajnik; BLAt NOVAK. 6S4 Main Str., Jotmstown, Pa.
1.	Pom. tajnik: FRANK PAVLOVCIC, 034 Main Str., John«town. Pa.
2.	Pom. ta).: ANDREJ VIDRIOH. 170 Main St.. Franklin, Coaemaugh, Pa Bla^ajuUr: JOSIP 1ELE, 6&02 St. Olair Are., Cleveland, Ohio.
Pou. Blngsjolk: ANTON HOČEVAR, R. F. D. 2, Box 27, Bridgeport. O.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik nadaor. odbora: JOSIP PETE&NEL, Bos 95, WiUock, Pa.
1.nauzcrn	k: NIKOLAJ POV&E. 1 drab St.. Numrejr UM, N. S. Pittsburgh, Pa.
2.	nad* orni k r IVAN GROŠELJ, 886 E. 137th St.. Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR: Predsednik porot, odbora: MARTIN-OBERiAN, Box 72, East Mineral,
Kans.
1.	porotnik: FRANC TEROPOIO, R. P. D. 3. Box 146, Fort Smith, Ark.
2.	porotnik: JOSIP OOLOB, 1910 S. 14th St., Springfield. 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. ORAHEK, 843 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa.
Olarnl urad: 634 Main St., Johnstown, Pa.
URADNO GLASILO: "OAS NARODA." 82 Cortlandt Street, New York C1 tj.
Cenjena druStva, osiroma njih uradniki, so uljudno protoni pošiljati v ie dopixe Ti»ravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj so poAlje edino potom Poštnih, Kxpresnih, ali llan^uih deuarnih snkasnie, nikakor jm ne potom privatnih ¿ekov. Nakaznice naj se na* ulovi ja jo: Hlač Novak, Title Trust aud (i ua ran tee Co. iu tako naslovljene pošiljajo z mesečnim jmrocilora na naslov gl. tajnika.
V slučaju, tla opazijo druAtveut tajniki pri poročilih glavnega taj nikn kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi.
Indviualilistična druiba.
Polit idna in iudustiijalna svoboda sta razvili ambicijo, pod* jetnoat, ustvarjajočo in izumi ja-jočo spretnost vsega. človeškega rodu ter položili temelj naši moderni industrijalni civilizaciji, ki se opi;aa na individualizem,
Z drugimi besedami izraženo p i pomeni ta temelj moderne civilizacije: 41 Vsak zase in vrag naj vzame zadnjega." — Kaj pa, Če zadnji ne mara, da bi ga v resnici jemal vrag?
Prišla je izpreinemba v člore-ku in ta izpreinemba je bila v> gojevalna. Sila, ki je povzročila to izpremembo, pa je bil prvi pur-ni stroj. V*led njega je napredo-val človek od dninarja in poma-gača na tielavca strojnika.
Za vodstvo st rojite ga mehanizt nia je treba višje inteligence in večjega znanja, kot ga je treba za rokodelsko delo, in Vsled tegi je parni stroj povzročil, da je post la izobrazba potreben dodatek
Vse dokazovanje, du družabni razredi fploh ne eksiatirajo, du ni v moderni individualistični družbi nikakršnih razredov, no more spraviti s sveta i|ejHtva, katero čutijo vsi, da gre namreč skozi moderno družbo ostra ločilna črta iu da obstoja velika večina, ki ne gleda iu tudi ne more glwlati nu stvari ua enak način, kakor zre nanje manjšina.
Nad skoro vsakim delavcem visi tekom vsega njegovega živijo-1 prej t uja trojno strašilo, namreč nezaposlenost, bolezen in starost. Pri tem ne pride v pošte v, kako dobro je plačano dotično delo, kolik o je prihranil ter naložil v majhnem posestvu. Delavce w namreč nikoli ne more izneblti strahu, da bi zelo dolga doba nezaposlenosti, zelo dolga bolezen tem. požrla one majhne prihranke ter g« postavila pred lakoto. Vedno | se boji, .da bo na svoja stara le'n v revni hiši ali. pa breme svojih lastnih sorodnikov. To tojni strah je tisto, kar
drugim podjetjem, kjer je uvo* l javen devet urni delavnik. Zara-ditega je tudi v interesu boljših razmer v podjetništvu, da zniža delavnik povsod.
izračunajo tozadevne številke, se pride do sklepa, da je imel doti-eni človek za svojo lastuo pora-bo ua razpolago le 28%. celokupnega časa. V sedanjem času, ko
S splošnim osemurnim deJav-|j* uveljavljeno paciimrno delo
koraj v vseh obratih in industn-jnh, se dela tristo dui nu leto in to pomeni, da ima vsak posameznik ua razpolago 35% eelokup-viti krčenje delovnih ur, če hoče j »vga svojega časa. Kljub veh. naša civilizacija onstajati še i — 'kanskcmu napredku tekom zad
njega stoletja je pridobil človek Pred sto leti je znašal popreč-1 ^ nekfcko 7% časa, ki mu je ix-ni delavnik od deset do enajst ur, ¡ključno <hin na razpolago in od-
nikom pa zahteve ne bodo utih-1 * nils in šlo bo nazaj na sedem ur šest ur itd. Katera pa je pra\ kor.Čna meja, kjer ye mora usta
sedaj pa znaša osem ali devet ur. Zmanjšal se je torej za 2(1 odstotkov.
Ali s teiu je malo povedano, zakaj ozirati se je treba tudi na druge razmere, ki so v. zvezi s
moc
Za dan 28. Junija.
Pojasnili smo že večkrat, v čem obstoje vojnovarčevalne in hranilne znamke (War Savings and Tri ft Stamps), objavili smo poziv zakladniškega tajnika in oklic predsednika Wilsona, tako da je na-Tun čitateljeni v.ta zadeva dovoljno znana. Približuje se dan 28. junija, ki gt» je vlada Zedinjeuih držav določila kot vojnovarčcvalni dan z namenom, da si tedaj vsakdo, kdor le more nabavi vsaj po eno vojnoyarvevaluo znamko v vrednosti 5 dolarjev in da se poyrh tega
zaobljubi, da bo redno po svojih močeh kupoval hranilne znamke.
.
Naše organizacije iu naši čitatelji So doslej pri prodaji Ubertv bondov in znamk veliko storili. Kksekntiva Slovenskega Republi-
k industrijalni uspešnosti člov.vlloči večino od manjšine ter dela ks. I ri tem pa je parni stroj še prvo nezadovoljno z ,'seni ustro-sto in tisočkrat povečal človeško'jem sedanje človeške družbe. To
je kopito peklenščka sedanje individualistične dobe, — 4 4 to je vrag, ki prime za vrat zadnjega v vrsti." individualistična družba ni za-
Prav kot je imel v fevdalizmu tlaČan priliko, da se dvigne v vladajoči razred, se je lahko dvignil v kapitalistični dobi navadni delavec v podjetniški razred;
Neproduktivno delo.
Precejšen del 'svetovnega dela dandanes ni produkcija ali proizvajanje, temveč oglaševanje, prodajanje, agentura iu druge vrste aktivnosti, katerih cilj je povečanje produkcije z ustvarjanjem popraševanja, ki prej ni obdajalo S pomočjo teh umetnih sredstev se je povečal konsum, da se vzdržuje s produkcijo ne stari meri delovnih ur.
Vzemimo sedaj, da bi opustili porabo stvari, za katere se ni-
. jamčila in zagotovila pravice do a prilika za to je bila oddaljen» \ življenja za vsa človeška bitja iq|*mo nikdar brigali, dokler nas in skoro nedosegljiva. Vsled te- vsi oni, ki čutijo, tla bi se lahki)ui kdo pregovoril, ter smo jili ga so nastali izrazi kot "mezdno nahajali nekega dne v zadnji vr-suženjstvo/' in ideja 44razredne sli ter bi jih prijel vrag, seve-za vednost i" proletarskega de- 1 da ne zro na našo družbo s pose-lavea je našla svoj izraz v indu- bno prijaznim očesom ter tudi i« strijalni organizaciji, v delavskih najdejo nobenega povoda, da b: unijah.
Značilno je, da jo postala in dustrija delavcev najmočnejša v deželah, kjer je ločitev v delav-
jo branili.
V tem oziru ni individualistična doba zadostila masam naroda ter jim ni dala tega, kar so po
pričeli konsuiuirati. ('e bi hc za do vol jili s štiri do petkratno mero komoditet, kot smo jih uporabljali pred s! oleti, bi imeli takoj štiriurni delavnik.
Izločen je vsega dela, s katerim nas napeljujejo, da uporabljamo več, kot Čutimo v sebi potrebe, bi še nadalje materija 1 no zmaj-
ski in vladajoči razred najostr^j- ! pravici zahtevali, namreč družab- šalo delo sveta in nahajali bi se v
e a Itake ga Združenja dobiva še sedaj izkaze, iz katerih je spoznati, ša in kjer je najmanj prilike, da no in industrijalno varnost.
da so njemu pripadajoče organizacije in posamc^ii člani kupili mno- bi se dvignil v višji razred. Nago vet"* takih obveznic, nego smo izprva mislili. Gotovo je torej, da bo sprotno pa ni industrija!na in po
imela tudi kampanja za varčevalne iu hranilne znamke enak uspeh.
Kupovanje teh znamk pomeni v prvi vrati, da vzame tisti, ki si jih nabavlja, strica Sama za bankirja svojih prihrankov. Za te znamke izdani denar ni zavržen in ni nikomur poklonjen, ampak je vložen «►brestonoemo kakor vsak prihranek v banki. I)a pa so Zedinjcnc države najzanesljivejši izmed vseh bankirjev, je gotova stvar. Dobe 1 se sicer tudi tukaj kakor povsod pretirano skeptični ljudje, ki mislijo. tla je tak denar izgubljen. Ta strah je pa tako kratkoviden da postaja nezmise-ln; pri vojnem varčevanju je udeležena masti ljudstva, ki ima svojo odločilno besedo pri volitvah, pa gotovo ne bo nikdar volila takih norcev, ki bi hoteli konfiseirati ljudske prihranke.	%
Slovenci v Zedinjenih državah imajo pa se svoj po«c?>en raslog, da pedpirajo svojo deželo pri tej akciji; kupovanje vojno varčevalnih in hranilnih znamk olajšuje namreč Zedinjenim državam, da pridejo do sredstev, ko so potrebna za uspešen boj proti centralnim ilam. .
Za Ameriko, katere državljani so ali pa še bodo tudi tukaj živeči Slovenci, pomeni zmaga v tej vojni odvrnitev nevarnosti, da bi pruski sistem posegal kdaj tudi sem čez ocean. Argumenti, da ni treba Ameriki misliti na nobeno obrambo, da je po naturi varna, ker je dvoje velikih oceanov med njo in ostalim svetom, so tekom te voj-
fne i " iioiiiii pohledeli in tisti, ki .se jih poslužujejo, so nevedoma veliki nazadnjaki. Kakor je Ameriki mogoče pošiljati svoje čete v Francijo, bi bilo tudi Nemčiji tehnično mogoče preploviti Atlantik
* S svojim vojaštvom. In če bi Zedinjcnc države čakale, da pOtaSDdra ajzerizem Evropo, bi njegova pohlepnost nedvomno poskusila syojo
en tudi z Ameriko. 44Po tej vojni ne bom trpel nobenega nezmisla od Amerike", jc ^Ijem osebno dejal poslaniku (ierardu, in te besede so tako razumljive, da ne potrebujejo nobenega komentarja. Za Zedinjcnc države je ta vojna torej dejansko obrambna ,da se obvarujejo poznejšega gotovega napada, ki bi bil mnogo nevarnejši, če bi bile Zedinjcnc države omamljene.
T p jc ena stran problema in daje našim somišljenikom dovolj razloga, da pomagajo Zedinjenim državam z vsemi močmi do zmage.
Druga stVcir, na katero se mora vsak napreden Slovenec ozirati, jc stremljenje rojakov v starem kraju po svobodi.
Od začetka tc vojne je 44 Proletarec" stal proti Avstriji in je bil pn i slovenski list, ki je nadrobno razkril grehe habsburške vlade, ki jc sistematično delala na to, da provocira to vojno. Od tedaj smo pedali toliko argumentov v dokaz, da je poraz Avstrije potreben, da je našim čitateljciri zadeva dovolj jasna. Toda vprašanje, do kakšne mere more biti habsburžaiistv<#poraženo, je bilo dvomljivo, dokler niso Zedinjcnc države vrgle svojega meča na vago. Vstop Zedinjenih lr/av v vojno je bil najodločilnejši dogodek za osvoboditev zatiranih »rodov, med njimi tudi Slovencev. Ne le da je s tem poraz centralnih sil zagotovljen, ampak učvrščeno je s tem tudi upanje, fin se ne Iki z našim narodom sejmarilo kakor z živino na trgu, da ne bo predmet barantanja med rožnimi kronami, in kronieami, ampak da bo res lahko sam odločeval o svojem bodočem življenju.
Izpolniti se pa more to upanje le tedaj, če zmagajo Zedinjcnc države, kajti brez take zmage ne more biti hohenzollernstvo in haUt-buržanstvo poraženo.
Naš stari program: Svobodna jugoslovanska republika -lahko uresniči z zmago Zedinjenih držav in nikakor drugače ne.
Pomagati Zedinjenim državam do zinage pomeni za Slovenec pomagali svojemu lastnemu narodu. Dva taka argumenta sta gotovo ^Rrolj močna. <11 napotita vsakega somišljenika na podpiranje vojnih ciljev Zedinjenih držav in njih vojnega dela. V to delo spadajo tuli vojno varčevalne in hranilne znamke. Izza vsega, kor smo o tej stvari že pisali, jc torej vsako nadaljnje priporočilo skoraj odveč. Kdor si more kaj prihraniti, stori enako pametno kakor dobro delo, tla si izbere strica Safna za svojega bankirja in vloži svoje prihranke s kupovanjem vojnovarčevalnih in hrauilnfli znamk pri njem.
litična organizacija delavstva \ Ameriki še nikdar dospela do tako vejikega vpliva in pomenu.
To je veliki problem, katerega mora prijeti v roke ter rešiti moderna industrijalna družba. To jc ona gonilna siJa, ki se nahaja v ozadju "socialnih činiteljev," in
svetu s standardom življenja, l>i bi bil prav tako zadovoljiv, kot je naš V njem bi se delal») le štiri ure na dan in le dvesto dni ¡11 leto.
Da je to mogoče, kaže vojna.
stotek 35 je nesorazmerno majhen.»
Če bi se izpolnile tozadevne nadc ter bi se napredovalo do štiriut'-nega delavnika, bi imel vsak delavec na razpolago 53Vjj% celokupnega svojega fasp. »S tem bi se zaznamoval napredek, ki Id bil v resnici vreden tega imena.
Ampak da se to doseže, je potrebna temeljna izprememba in-dustrijalnega reda in organizacija industrije, ki je mogoča le v mogoča le v socialistični družbi.
kakor v nekaterih evropskih držaj to je pričela spoznavati tudi m o- ki sili vse narode, ne le da opu-
vah, deloma zato ne, ker ima tn derna korporaeija. «Ic/.ela velike naravne in še neiz-črpane vire ter vse prilike nove zemlje, vsled katerih je veliko!
Delo v moderni industriji.
I speh industrijalnega kapi-
naraščajočo delitvijo se je značaj dc-
rečja miftiott povipet! se do iizm«'°* temelji na produkeiji v
odvisnosti. 4i Razredna zaved-	2 veliko razdelitvijo dela.
nost" še ni postala v Ameriki ^ vedno moto mogočne politične strankej dela, pa kot se je tO zgodilo n pr. pred izpremenil ter tudi stališče de eno generacijo v Nemčiji.
Kapitalistični razred.
S korporaeijsko organizacijo
moderne industrije/ dobiva počasi podjetni&ki razred popolnoma novo oblikt) in neosebni kapital postaja edini delodajalec. Vsi
lavea napram delu. Iz dela je izginil ustvarjajoči element, j Vsled tega se je delo izpreme-nilo v navadno, mehanično delo, | v garanje^ in zanimanje, ki ga je našel delavec prejšnjih dni v
; scajo vsakovrsten luksus in se odrekajo nepotrebnih, včasih celo škodljivih užitkov, ampak dr» omejujejo v nekaterih deželah celo potrebne in najpotrebnejše užitke.
Pomanjkanje, ki je v mnogih deželah nastalo in gre naravnost tlo stradanja ,se mora največ pripisati osamel ost i dotienih dežel in ' nezadostni organizaciji. Dejstvo, da jc na miljone za delo najbolj sposobnih mož na bojiščih in v zakopih, bi pa vsekakor moralo zbuditi misel, da se potre
,.	.	..	izven dela. Posledica tega je,
Ljudje, zvezam z industrijami, ru | da je xahteva po krajšem delav
svojem delu, išče delavec sedaj l»bno delo lahko opravi z manjšo
porabo moči, kakor je bilo pred
posl#.jajo uslužbenci. Neodvisni kapjtal pa je last oseb, razreda kapitalistov in boj med razredi ;c nadaljajuje med razredom kapitalistov. ter onim razredno-za-vednih delavecv.
Kdo pa predstavlja ta kapitalistični razred? Postopaški bogatini! Oni polnijo Časopise s svojimi bedastočanii in škandali ter so- predmet govorov pri vseh političnih kampanjah. Industrijalno, socialno in politično pa tvorijo faktor, ki sploh ne pride v poštev, ker ne vrši nobenega dela v našem narodnem in industii-jalnem življenju. Predvsem pa hitro, izginjajo s površja vsled plemenskega samomor». Nobeno gibanje bi ne moglo črpati navdušenja izjioja proti tem ljudem.. .
Drugi na vrsti so veliki finančniki in multimiljonarji. Ti so številnih slučajih izžlntalci in zatiralci, predstavljajo lahko narodno nevarnost in je vsled t»-ga potreben boj proti njim. (»ni pa so dejansko le upravitelji, u-službenci njih lastnega kapitala +er delajo kot vsak drugi uslužbenec kapitala.
Nadalje pa jc kapital raztre-j sen, od delavske hišice za eno sc j družino, težko obložene s posoji !i ter par sto dolarjev prihrankov v banki, pa do uslužbenca, ki dobiva interese in dividende poleg običajne pjače, ter končno onega Uslužbenca, čigar plača ;r-majhna v primeri z dohodki, ki •nu prihajajo iz kapitala in vrednostnih p-.ni rje v.
V Združenih državah Živi človek, ki je letos plačal $3H,000,-000 dohodninskega davka. Davčni uradniki btim razkriti iuiena
tega davkoplačevalca, toda splošno se misli, da jc dolin D. Rockefeller plačal tako vipok dohodninski davek.
Mejna črta.
Kje je torej ločilna črta med kapitalistom in delavcem, črta. Ki loči en razred od drugega? Ker so dohodki iz majhnih kapitalov vedno manjši, je vedno teže potegniti to ločilno črto.
nem času vetlu« večja.
Za kapitana industrije, voditelja in managerja je pogosto zelo težko razumeti, zakaj zahtevajo uslužbenci osem urni delavnik, dočim delajo oni sami dvanajst nli štirinajst ur, ne ela bi sc pritoževali. Pomislimo pa le na razliko, ki obstaja meti ustvarjajo-čim delom ter enoličnim, mehaničnim delom in stvar nam postane takoj nekoliko jasnejša.
V dvanajstih urah ravnatelje-vega ali managerjevega tlela je morda najti dvrf uri, ki sta enolični, rutinski in mehanični. Deset ur pa je posvečenih nadzorstvu, administraciji, vodstvu dela in sploJi z eno besedo ustvar-jajocenui delu. V primeri z delavcem od kosa pa stoji bilanca dve uri proti osmim.
Vsled neprestanih zahtev, d» se zmanjša število delovnih ur, sc jc to zmanjšanje v resnici tudi v mnogih slučajih izvršilo in približujemo se sedaj 8-urneniu pravilu. V številnih' industrijah smo ga že dosegli in gotova stvar jc. da se uveljavi 8-urni delavnih po vsem industrijalnem svetu.
Proti osemurnemu delavniku ne more biti nikakršnih resnih ugovorov, scvcd» pod pogojem, da postnnc splošen.
Pomen osemurnega delavnika
Večkrat se je ugotavljalo, da je mogoče vpričo večje uspešnosti delavca v osmih urah1 izvršiti enako množino dela kakor v devetih. Resnica je, tla sc uspešnost delavca zvišja, čini krajše postajajo ure, in skrčenje delovnega
vojno v navadi; zlasti je treba pri-tem pomisliti, da se je produkcija pač spremenila, ni se pa zmanjšala, ampak rajši pomnožila. Nastopila je namreč povsod ogromna produkcija vojnega m» terijala, ki je v normalnih časih nepotrebna.
Če pa pustimo milj on ljudi, da postopajo v industrijalnem smislu ter še poleg lega dovolimo, da je dosti drugih miljonov zaposlenih v neproduktivnih industrijah, potem si lahko predstavljamo, tla bi bilo v mirnih časih popolnoma dosti, če bi sc delalo v vseh industrijah po iti-ri ure na dan.
Vpričo boljših razmer bi razumna organizacija produkcije ler izločenje razsipnosti udej-stvilo navedeni sen.
Neuspešnost družabnega reda.
Kadar mislimo o tem, spoznavamo, da je naša sedanja civilizacija strašno neuspešna glede posameznega človeka in na to, da bi mogel" najbolje porabiti svoje življenje. Neki norec jc nekoč tlejal, tla živimo zato, tla delamo. In na miljone ljudi je od onega časa naprej ponavljalo to bedast očo. Zakaj pa bi živeli, če je delo vse, kar nam more nuditi življenje? V moderni dobi delamo, jemo in spimo, da iivimo. Če so torej delo, spanje in jetl po-:rebščine življenja, se meri u-spešnost življenja po tem, kako velik del svojega življenja imamo na razpolago za sa ne sebe in ne za preskrbo vsakdanjih potrebščin. Kljub velikanskemu napredku človeštva tekom zad časa od devet na osem ur ne n o-1 njega stoletja je postala sposob-ro pomeniti zmanjšanja ene t|r.,fioet življenja pri posamezniku vetine produkcije. Zmanjšanje zelo majhna. P» ic kljub temu v gotovih slu- Pred sto leti je delal človek po-čri:'h opaziti ter postane lahko prečno deset ur na dan ter te-I velika ovira pri tekmovanju z i kom tristo dni na leto. Ako se
General Crowder je podal izjavo, s katero razlaga odredim "na delo ali v vojno," in po tej razlagi so se že pričeli ravnali fantje in možje v vojaški nal»or-ni starosti.
Poročila iz vseh krajev Združenih držav naznanjajo generalu Croderju, da so točaji, sluge, natakarji in drugi fantje in možje v naborni starosti, ki izvršujejo nepotrebna in neproduktivna la, že pričeli prestopati v druge poklice, da vrše koristno dela. Po prvem juliju bo moralo na tisoče fantov in mož poiskati produktivno delo, ali pa oditi v armado. Izbere ni, kajti odredba pravi: 44Na delo ali v armado." Poti besedo delo se razume le tako delo, ki je produktivno ali pa koristno vojni. Po tej razlagi so na primer nepotrebni sluge v hišah bogatinov, točaji in natakarji v gostilnah in restavracijah, ker zadnje delo lahko opravljajo žei\e in starejši ljudje, prvo delo pa bogatini sami. Nepotrebni so tudi anažilci čevljev, kajti vsakdo *i lahko sam očisti čevlje. Tako bi se dala našteti še cela vrsta del, ki so nepotrebnaav jih lahko vsakdo sain izvrši sli pa žene in dekleta.
Po izjavi generala Crowderja se ta odredba razteza tudi na igralce z žogo.
Razume se, če se splošna vojaška dolžnost razširi pod 21 leto in nad 31. leto, da bo tedaj seve- , da tudi za te registirance veljavna odredba: "Na delo ali v vojno!"
Iz New Yorka poročajo: poseb ni preiskovalec, ki ga je imenovala zvezna obrtna komisija, da votli preiskavo proti mesarski tvrdki Wilson & Co., obtoženi, da je poslala armadi in mornarici sprijeno meso, je odgodil preis-kavo po zaslišanju prič za teden dni.
Po odgoditvi preiskave je William T. Chantland, ki vodi preiskavo, naznanil, da preišče komisija vbodoče obtožbe poti ve-v leinesarski tvrdki Morris & Co., ki je prodajala stare kokoši /a mlade piške, namenjene za oficirsko kuhinjo blizo San Antonio, Tex. Wrilliam W. Bowers, pomožni splošni superintendent mesarske tvrdke Wilson & Co. v Chica-gu, je pri zaslišanju zagovarjal tvrdko. V obrambo je navedel, da sta on in Wilson jedla šunko, ki je bila odklonjena.
Senat je sprejel AslvurstQYO predlogo, ki dovoljuje, da se odpre 30,000 akrov sveta v zapadni indijski rezervaciji privatnim podjetnikom, da izrabijo rudo v vojne svrhe, ki leži v tem svetu. Predloga pojde zdaj pred kongresno zbornico.
Lane, tajnik za notranje zsde ve, je priporočil predlogo, ki dovoljuje izrabiti rudo privatnim podjetnikom, ker nimajo Indijanci kapitala, tla bi rudo iztrgali iz zemeljskega osrčja. Indijci« i bodo prejemali po pet odstotkov od vrednosti rude, ki jo izkop ljejo privatni podjetniki.
Najen^niške pogodbe bodo trajale za dobo tridesetih letr pa katerih jih lshko tajnik za notranje zadeve podaljša za deset let.
KNJIŽEVNOST
(Konto.)
Odkod torej ta privlačnost I
Prva niiael odgovarja na to vprašanje: Gotovo tiči privlačila sila v njegovih obljubah.
Nedvomno je v tem mnogo resnice. Tudi razširjanje krščanstva, budizma, islama so najbolj pospe Sevale obljube, odrešenje, ve&no izveličanje, nebeška nagrada za zemeljsko trpljenje, Mohamedov raj . . .
Tudi socializem iuia svoje obljube.
Socializem slika novo človeško družbo, v kateri sicer ne bodo >.i veli angelji, temveč ljudje iz krvi in mesa, ki ne bo predstavljala nebes, ampak bo na zemlji, ki pa bo tako organizirana, da izgine predvsem beda iz nje.
Socializem obljubuje rešitev gospodarskega vprašanja . . ."
Nato razlaga avtor naravne zakone razvoja in izvaja, kako je delavstvo poklicano vsled svoje številnosti, da izvede" te obljube. Ampak pri izvajanju mora dclav stvo paziti, izogibati se tuora sanjam in utopijam, kajti samo od sebe ne pride nič, nobene obljube se ne izpolnijo. Pot v novo deželo je odprta, ujeni hribi se vidijo, ampak pot ima ovinke, klanec in doline. Pot nas pelje t je — in t je pridemo hote ali ne hote, ker je to v naravnem zakonu. Kakor drži pot iz primitivne družabne forme v fevdalno in kapitalistično, tako tudi zadnja pot ni zaplankana. Pot drži dalje. Kar se dogaja na poti tega romanja, p v smislu naravnega zakona samo formalno; vsaka doba je imela samo čas za izložbo, za svoj razvoj, semenj; svoj čas za tabore-nje. Končno je vsakega tabore-nja konec; vse mora naprej, poti nazaj ni. Kajti to ni navadna — mrtva pot, ampak taka, da se pod našimi nogami giblje, slična oni, ki jo včaai vidimo v modernih department štorih premikajoče stopnice, ki gredo v enomer naprej — navzgor. Po njih lahko stopaš ali pa stojiš mirno — naprej greš, ker te nosi mehanizem, ki je v zvezi s stopnjicami, ki jih goni in premika. Kdor je fatalht in nič ne misli, ta stoji na stopnicah mirno, kdor pa misli, da jo lahko tudi sam del tega mehanizma, ta stopa, gre naprej in tako pospeši hitrost premikajočih se stopnic, in s tem pospeši hitrost k svojemu cilju. Socialisti se ne vdajajo fatalizmu, to je, oni ne smatrajo, da mora odločati vsepovsod samo zunanji mehanizem ali razmere, v katerih se delavstvo nahaja in živi. Toda kakor socializem odklanja fatalizem ali absolutno podrejenost razmeram, tako tudi ne sprejemlje v svoj program dobrodušnosti ali sentimentalnosti, ki so same na sebi za posameznika lahko lepe čednosti, ki pa nimajo kot sredstva za uresničenje socializma in z njegovimi cilji nobene realne zveze.
Delavstvo je poklicano, da izvrši prevrat, zato ker je to tabori-nje na poti "v novo deželo" njegovo taborenje. Doslej je taboril in še tabori kapitalizem. Delavec je spoznal, zakaj so mu pripovedovali, naj bo zadovoljna duše ; spoznal je, da mu ne more pomagati nihče drug, kakor sam. Zato se je začel organizirati in izobraževati. Naloga, ki jo je prevzel, pa ui majhna. Žal, da je njeno obsežnost mnogokrat podcenjeval. Podcenjeval jo je zato, ker je motril samo eno stran tega vpraša-šanja — tisto stran, ki se nanaša samo na preobrat — ni pa motril tudi tisto stran, ki se nanaša na jutri in pojutrfcnjem, ko se preobrat izvrši. Več pa^nje mora torej polagati na jutri In pojutr-šnje, sicer si lahko škoduje. Do se-daj se je. polagalo vse premalo važnosti na ta vprašanja. Odkrito in pošteno je ta povedal sod*'. Kristan v zadnjem poglavju knjižice, kjer pravi:
"Delavstvo je poklicano. To je nedvomna resnica. Ampak — to ne zadostuje. Da se izvrši njegov poklic, mora delavstvo biti — sposobno. , >	fr
Dvojna spasobaost je potrebna: Za izvršitev preobrata In za ohranitev novega reda, kadar je u-stanovljen.
Produkcija sama na sebi je v gotovih razmerah lahka re#. Četa fanatičnih atentorjev ns pravih mestih lahko zadostuje v tem aH onem slučaju, da poruši ves obstoječi red in vzame gonila družabnega organizma v «foje roke. S terorjem lahko razširi tak sfrsh, da se ji umakne vsak odjpor in se prizna njena diktatura.
Ali taka rovolueija ue more i-meti trajnosti, tudi Če bi bili njeni nameni na j ideal ne jši. Vusode-polni zmoti so tisti anarhisti, ki mislijo, da se socialna revolucija lahko individualistično izvrši. Njih ideja je, da je trelui le nekaj dobrega ustanoviti — brez sodelovanja ljudstva samega, ki j6t>ajc vedno nesposobno za to — pa bo prav to ljudstvo z veseljem sprejelo novost, ko se mu pokaže, kako je dobra in koristna.
Temeljna zmota te ideje je pre-riranje ljudskega značaja. Neza« ved na masa je konservativna do skrajnosti; vsaka reakcija j« našla v njej najboljše sredstvo za svoje namene. Nezavedno ljudstvo ne spoznava svojih interesov; korenine njegovih misli, ki tiče v preteklosti, so veliko močnejše od večje, ki štrle v bodočnost. Nezavedna niasa čuti instinktivno antipatijo proti novostim in proti ljudem, ki jim ponujajo novota-rije.
Kdor bi brez ljudskega smotre-nega sodelovanja prišel na krmilo, bi obstal tam prav tako dolgo, dokler bi traial strah, ki ga more razširjati, ftor H se zopc njegov pogum dvignila nasprotna odločnost, bi bil njegov padec zapečaten.
Nov družaben red ne more biti niti trajen niti uspešen, ako ga niso hoteli tisti sami, katerim je namenjen. In sami si ga morajo nri-boriti. Za to pa morajo biti Ipo-sobni.
Ali je delavstvo danes sposobno za to nalogo!
Potrditi to vprašanje je prav prijazno. Ampak taka prijaznost bi bila demagogično lažniva.
Posamezne partije današnjega delavstva so gotovo popolnoma zrele. Ali le o manjšini se to lahko pravi, nikakor pa ne o večini, ki stoji sicer na različnih stopnjah, ali vseskozi na stopnjah zaostalosti. V interesu delavstva ni, da se mu delajo pokloni, temveč da se mu pove resnica.
Te resnice ni težko spoznati. Stoinsto znamenj jo dokazuje.
Koliko je delavcev organiziranih, koliko neorganiziranih? V prvem taboru je manjšina, v drugem večina.
Pa tudi manjšina iz prvega tabora š^ne reprezentira tiste sposobnosti, ki je potrebna za socialno zmago.
Da more delavski razred preurediti družbo, jo mora osvojiti. V svoje roke mora dobiti državo, vse njene funkcije, vse gospodarstvo v njenem okviru. To obsega industrijo, promet, poljedelstvo, in dokler je izven državnih meja svet še kapitalističen, tudi trgovino in finance. Preko tega sega še večja naloga, da osvoji delavski razred ves svet; šele tedaj se more ustanoviti socializem v svoji popolnosti.
Ali je upati, da se izvrši ta o-svojitev brez vsega tistega obširnega znanja, ki odpre delavstvu pogled v celoto*in v posameznosti tega, kar naj osvoji?
Neka lepa fraza se glasi: uČe zna delavec producirati, bo znal tudi upravljati." Včaai se dostavlja še dodatek: "Upravljati je lože/kakor delati."
Takim frazam je treba odločno oporekati, ker so demagoško zlagane in bi napravile strašen kvar, če bi se vgnezdile v srcih prole-tariata. Tudi tukaj je spoznanje resnice pogoj uspeha.
Če znam poipetati ceste, sem lahko brez vsakega drugega znanja o cestah. Če sem sposoben, da kopam premog, sem lahko popolnoma nesposoben, da ga najdem, da napravim rov, da uredim delo in da vodim upravo. Lahko sem izvrsten delavec, pa mi je vsaka sdministracija s sedmerimi pečati zapečatena knjiga. Tudi jako dober, oveat in navdušen.socialist sem lahko, a če me posade v le-gislaturo, kongres, v ta ali oni vladni oddelek, na Čelo kakšne in-dnstrije sli banke, bom morda zijal kakor tele v nova vrata.
Nepobitna resnica je ta, da ne pozna večina sedanjega delavstva nič drugega, kakor tisto delo, ki ga haš opravlja. Deloma je tako, ker ni dobilo prilike, da bi spozna-lo kaj drugega, deloma pa neče porabiti prilike, ki mu jo daje delavsko gibanje.
A posledica tega je nesposoh. nost delavstva za njegovo razredno nalogo. Zakaj osvajati organizem, ki ga osvajalec ne pozna in ne razume, je nezmisel.
Dobre duše tolažijo včasi delsr-ce s tem, da ni uprava v rokah resnični)i gospodarjev, ampak da je vodijo vsakovrstni uslužbenci, ki bodo znali svoje delo pod de
lavsko vlado prav tako opravljati kakor pod kapiWli*tičuov
Pri tem ne prezira dvoje. U alužbenci bodo uslušbenci; ali vrhovna uprava mora biti uad njimi in če ta ui sposobna, ne more biti garancije za uspeh.
Drugo je to: Uslužbeuci so v širšem pomenu delavci. Gotovo. Ampak razrednu zavest jih doseže mnogo teže, kakor ročne delavce. Čiiu višja je njih stopnja, h?*« manjši je njih delavski čut. čim bližji so kapitalistom, teui bolj smatrajo svoje interese spojene s kapitalističnimi. V enaki meri raste tudi njih zaničevanje delavcev. . . .
Ako se mora zmagoviti delavski razred zanašati na njih lojalnost, je njegova zmaga zgrajena ua pesek. Če je delavska uprava odvisna od njihovega upravljanja, -fo lahko slana vzaiue čez noč.
Delavstvo iupra razumeti, kar vzame v svoje roke. Le tedaj more sploh držati v svojih rokah ter uspešno odbiti poizkuse proti revolucije, izdajstva ali novih osva-jačev.	\
Te inteligenčne sposobnosti še nima delavski Tazred. Poštenost in njegovi interesi zahtevajo, di se mu to odkritosrčno pove . .
Bolj poštenih, odkritih in po trebnih besedf kakor jih je zapisal v tem poglavju sodr. Ktb. Kristan, ni mogel — in zdi se mi, da jih tudi ni do danes povedal s pedagogičnega stališča še noben .socialistični avtor!
Poklic in naloge! — to bi mo ral poznati vsak socialist! vsa 'i inteligenten delavec!
Sploh je knjižica "V novo deželo" vsa polna živih in originalnih tolmačenj, logičnih in lahko razumljivih. Čita se kakor povest, kar izločuje vso tisto suhoparno*:, ki jo sicer, nahajamo tako poej sto v naši cenejši Utcraturi, vzlic temu je knjižica živo agitačna, ta ko da si bolje ne moremo misliti. Inteligenten socialist in delavci ne bi smel biti v tem času brez te velevažne in poučne knjižice. Posebno mnogo se lahko nauče i/ nje tisti, ki tako radi napadajo socializem, pa pa ne razumejo. Kajti kdor ni hudoben in popoln ignorant in ga ne vodijo v sod bah o socializmu posebni interesi, bo, ko bo prečital knjižico, spoznal, da je imel o socializmu napačne pojme in da je izrekal o njem napačne sodbe.
Vsak klub J. S. Z. bi moral naročiti toliko iztisov tc knjižice, kolikor članov šteje klub, in še nekaj iztisov posebej za razpredajo med člani podpornih organizacij. Naročila sprejema upravuištvo Proletarea.
Drskar.
0000003»000 00000>00 0000
IZ UKADA OL. TAJNIKA S. R.
Z. •
Člane Slovenskega Republi-Čanske^a Združenja, društva S. R. Z., kakor tudi posamezne rojake, ki se zanimajo za naše gibanje, opozarjamo na knjižico "Krfska deklaracija in demokracija," katero je izdal izvrševalui odbor S. H. Z. V knjižici je zna-na "krfsk^ deklaracija," s primernim pojasnilom, kakor tudi "Čikaška izjava," ki tvori temelj S. R. Z. Iz obeh dokumentov In pojasnila bo vsakemu lahko um-ljivo, v čem se naša načela razlikujejo od načel londonskcgi odbora in S. N. Z., ki stoji za njim. — Da se vsaj deloma pokrijejo tiskarski stroški in poštnina, so za knjižico določene sledeče cene: Za posamezen i/tis 5c, za 25 iztisov $1.00, za 50 iz t i-sov $1,50, za sto iztisov #2,50, za petsto iztisov $10,00, za tisoč iztisov $17.50. Naroča se pri tajniKU. Manjši zneski se lahko pošljejo v poštnih znamkah.
Anton J. Terbovee, tajnik.
taka, da jo smatra predsednik sa dobro. Določi lahko priUčno ceno za prevažanje blaga.
Potrebno sdravje.
Ako hočete biti zdravi, morate paziti ua to, da se vam vsak dali črevesje izčisti. Ako ste za basa- i ni, ostajajo navadno ostanki jedil po 72 in % ur v drevesih, kar jo naravno zdravju zelo škodljivo Osobito sedaj, v poletnem essir, morate paziti ua redno i xč išče nje črevesja. Črevesje in želodec bo ste pa imeli čist, ako jemljete Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino; to zdravilo deluje
čudovito. To vino vam bo pomagalo če ste zolmsani; če vas boli glu va, če sle nervozni ali v obče slabotni it. Dobiva se v lekarnah. Cena ti.10. — Tinerjev Antiput-vilo, ki naj se rabi v obče zunanje. Poskusite ga z grajanjem, izpiranjem ust, pri izmivanju ran itd. Cena 50e in $1 00 v lekar-uah; po pošti 60c in $1.15. — Z'i revmatizem, nevralgijo, izpahke, otekline itd. je najboljši* zdravil-no sredstvo Trinerjev Linimeot; cena in 6f>c v lekarnah ; po pošti 45 iu 75c. —' Joseph Triner Company, 1^33—1ÎJ43 So. Ashland Ave., Chicago, 111. (Adv.)
Department vojaške eroiufvt!-ko je izdal , pozi v za 300 izučenih rokodelec^. Ulavni stan se nahaja na vogalu S. Ktate ulice in K. Adamsonove ceste v Chicagi.
.Prostovoljci v vojaški naborni starosti ne bodo sprejeti, priglasijo se lahko le prostovoljci, ki so izven vojaške naborne starost i. Prostovoljce bodo poslali v šole za letalce. Službena doba traja le za dobo vojne.
je edina slovenska revija v Ameriki. "Čas" prinaša lepe povesti, koristne gospodarske in go-Upodinske nasvete, znanstvene zanimivosti, pod učne in narodu potrebne razprave, mnogo miČnih slovenskih pesmic in poleg tega pa prinaša lepe in umetniške slike.
t •
List shaja mesečno na 32 straneh in stane samo $2.00 na leto, za pol leta $1.00. Naroča se pri I "Čas", 2711 So. Millard A ve., Chicago, III., v Clcvelandu in okolici pa na 6033 St. Clair ave.
Previdne gospodinje
1 utajo dum« v«dno «no ataklenleo Dr. Itlchtarfavag«
PAIN-EXPELLER
Zaneallivo »r««d»t*o M Ttnn]* prt revaiatttalt
boWluah, |f*hUulu, i*»it»Tl)«nJu Itd.
Jedluo pravi s varstveno znamko sidra.
ISe. lntte. T lekarnah ln naravnost od
P. AD. RICHTER a CO. 74-SO Wa»hlagt<M S trot, Naw Vark, N. V
PRIPOROČILO.
Sodrug Louis Kvodor jo potovalni zostapnik 'Proletarea" za vse države. Pravico ima, da nas zastopa v vseh rečeh, kar so tiče naročnine in oglaaov. Sodruge prosimo, da naj mu pri tem poslu kolikor mogoče pomagajo.
Upravniitvo.
Naseljeniški odsek v delavskem departmentu je izdal odredbo, l:i olajšuje mehiškim delavcem vstop v Združene države za dobo vojne, da delajo na farmah, Železnicah iu v rudnikih. Zanje je odpravljena skušnja čitanja in pisanja.

——————
4/V-HH3
Izvrstno zdravilo za želodec.
Za želodčne bolečine rabite zdravilo, ki vam ne le okrepi ve« telesni sistem, temveč tudi uredi vaše prebavne organe. Še posebno stari ljudje potrebujejo to zdravilo. Ako nimate slasti do jedi, de imate zapeko, če je vaš jezik nečist, ako imate slab okus v ustih sli pa če trpite vsled slabe prebave, potem vzemit«
Severov
; StranKp,
Kongresu bo neinara p red lož. predlogu, ki ra/širi splošno vojaško dolžnost od 18. do 45. leta.
- General Crowder pravi, da j" treba razširiti vojaško dolžnost pod 21. leto i nnad 31. leto, da ne pokličejo v vojaško službo re-gistrisancev iz drugih razredov. Naklonjen je aruiadni proračunski predlogi, ki določa, da se registrirajo za vojaško službo vsi fantje in možje od 18. do 45. let i. Vojni tajnik Baker pravi, da ne nasprotuje predlogi, ki razširi splošno vojaško dolžnost od 18. do 45. leta. Pojasnil je svojo zadnji» izjavo, v kateri je dejal, da se ne bavi sedaj z razširjenjem vojaške dolžnosti. Nekateri so ;z njegove izjave napravili napačne zaključke, češ da je on v opoziciji proti razširjenju splošne vojaške dolžnosti.
"V
Zelodečni grenčec
(Severa's Stomach Eitters), ki vam bo izvrstno pomagal. Hitro se boste počutili boljAe, vasa slast do jedi se vam vrne. poka vom bo preála in prebavni in odvajalni dfel telesnega sistema se vam bo okrepil.
Posebno m priporoča starim in slabotnim ljudam in bolnikom
kot za lahko odvajalno zdravilno sredstvo. Tudi zdravi ljudje bi morali od časa do im an imeti po malo tega zdramila. Jemlje naj se vedno pred jedjo.
Na lirudaj t« dobi v lekarnah. Črna i« 7S centov In tl.fO. Ako »a nluéajnu \a* kkarnar nim» teira zdravila, mu recite, naj *a naro¿i xa va*. Ak«> pa on no¿ts te«a isvrsitt. tedaj pa vam ira mi poiljemo ta omenjeno vsoto.
W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA.
Slovenskemu Soc. klubu štev. 45 je ostalo še deset letošnjih "Družinskih KOLE D A RJO V." Res je nekoliko pozno, toda "a-meriški Drui. Koledar" ne bo izgubil ,svoje vrednosti niti drugo leto, ker je mnogo lepega čtiva, zraven tega ima vse polno inte-resantnih slik, je trdo vezati; skratka, ta koledar ima vrednost knjige, toda knjiga bi gotovo stala najmanj $1.00. Če bi ga kdo želel kupiti, naj se obrne na tajnika ocenjenega kluba. Cena mu je 50c brez poštnine.
Martin Judnič, tajnik.
305 Pavel Ave. \Vaukegan, lil.
LISTNICA UPRAVNISTVA.
Prva polovica leta je pri kraju, in nadzorni odbor bo kmal.i pregledal knjige in poslovanje pri listu. Največje sitnosti dela nadzornemu odboru in upravniku neizplačane obveznosti. Ten je še lepo število in zato prosimo vse jprizadete naj sedaj svoje stvari urede vsaj v teku par tednov, ker drugače se nadzorni odbor in člani direktorija jeze nad upravnikom, zakaj da ne iztirja starih dolgov.
Listu v podporo izkažemo drugi teden.x
Kurivna uprava opozarja petrolejke produeente, da vla '.i stmatra vso opremo iz železa, ki služi za produkcijo plina in olja, za zelo važno in zategadelj opozarja produeente, da mireče 'e tako opremo, ki je res potrebujejo.
Vojni department priporoča, da naj kongres dovoli še 235.000 za $o*ske, poljske iu oblegovalne topove, municijo in drugo t>o-trebno opremo za prihodnje tiskalno leto.
Iz Washiugtona poročajo: Na Francoskem imajo ua v Sel t železnicah dela čez glavo in skladišči so prenapolnjena z blagom. Izdana je bila odredba, .da mora vsak odpošiljatelj pokazati na pošti pismo, da vojak res želi predmete, da se tako razhremetie železnice. Ta odredba velja tudi '.a o-sebe, ki so dodeljene "Rdečemu križu" in Y. M. C. A.
Vojni department priporoča da na i sorodniki pošiljajo vojake r denar mesto darilv ker za denar lahko kupijo, kar žele in tudi lahko kupijo skoraj vse, kar je na prodaj v Združenih državah.
RazSlrlte svoje znanje! Poučit« se o socializmu! Razvedrit« «i duh»! "1'rnletarer" ima v svoji književni zalogi sledeč« knjig« ia brošure. Pošljite naročilo ie danes:
Makslm Oorki: Mati, mehka vezba ...............................91.00
Upton Sinclair (poslov. Jos. Zavertnlk ln Iv. Kaker): DžungeL Povest
U chlcafikih klavnic ...........................................70
Enrlco Ferrl: Socializem ln modema veda......................... .50
Proletariat.................................................... .10
Kdo uničuj« proizvajanj« v malem .................................10
Socializem . . . . . •••«••»«••••j.......................•••*.•......, «10
Socialistična knjižnica. 2 zv«zka ln "NaSa bogatstva" .............10
Kapitalistični razred.......'..................................... .10
Prof. Wahrmund (poslov. A. Kristan): KatoUSko svetovno nazlranj«
in svobodna znanost . . . ......................................20
O konsumnih društvih............................................................10
Zadružna prodajalna aU k on.sum ...................................05
Katoliška cerkev ln socializem .................................... .10
8pov«d papeža Aleksandra .........................................10
Vil te knjig« ln brošur« pošljemo poštnin« prost«.
PROLETAREO.	.	t
4008 W Slst St..	CHIOAOO. ILLINOIS.
Ell-1 El EIBE
Največja slovenska zlatarska trgovlaa
FRANK ČERNE
6033 St. Clair Ave., : Cleveland, Ohio 0
Ure, verižice, prstane, broške, zsprstnice, medaljonške, itd. Popravljamo ure po nizki ceni.
Podružnica Columbi« Gramofonov in gramofonskih plošč
slovenskih in drugih. Se prodaja na mesečna odplačila.
Socialističnim klubom, posameznim sodrugom in simpatičarjeni naznanjamo, da imamo pripravljene vse potrebne tiskovine za nabiranje oglasov za "Ameriški Dni žinski Koledar," letnik liFli). Kdor želi nabirati oglase, naj takoj piše po tiskovine, nakar jih nemudoma odpošljemo. fV razvijemo hktivnost, potem bi se dobilo lepo število oglasov, kar bi seveda koristilo Proletarcu.
Kongresna zbornica je sprejela predlogo, ki daje predsedniku oblast, da določi tovorne cene, najemnino in plovbeni red za vse ladje v ameriških priataniščih. Predloga pooblašča predsednika, da izdaja potrebne določbe za vse ladje, ki prihajajo in odhajajo iz ameriških pristanov. Predsednik ima pravico, da lahko rekvirira vsako ladjo v interesu narodne o« braml>e. Določi lahko pot ladjam in jih oboroži. Proglasi lahko nevarni pas in odredi, da ne smejo ladje pluti po tem pasu. Prepove lahko vsakemu ameriškemu državljanu najemanje tujesemskiiT ladij; če ni najeniniška pogodba
Üben
Piiita po canik, kateri »• Vam poilj* brasplačno. Najboljše blago.	Najnižja
==1BE=
3 EJE
mi
>ii
=iJ
Maiiitiiiiaiiiiiitiiiiitiiiiiiiitiiiiiifiiiiitiiniiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiftiiiiiaiiiiiiitttttfiti«»«*
MODERNO UREJENA
( NARODNA KAVARNA IN RESTAURACIJA (
| Donu\ča kuhinja, ^ vnkovrstnl kolači dobre pijače, turška 5 1 kava, sladoled in sniodke.
38 Oprto po dnevu in po noči.	Tel: Canal 1220. I
2. RADNOVIC,
lartnik.
1149 \V. 1 Stli. Str.
Chicago, III.
=
S
TliitiisiiiisiifliiiiisiiasiiiaiiiaiiiiitiifiiiiaiiiitiiiiiisiiiiisaiaiiiaaisaiiiiaitisiiaiaitsastisisisirT
Situacija v Avstriji.
Slovanski elementi se p« ne zmenijo za grožnje iu izjavljajo, <ia se bodo burili do zadnjega diha, dokler ne zmagajo s svojimi zahtevami.
Brzojavke ir. Bcrna govore, da »o nemške nacionalne stranke v Avstriji odobrile pakt cesar-ja Karla z Nemčijo in se izrekle proti vsakemu sporazumu z Italijo, Jugoslovani in Čehi.
Iz Švice ho prišla dne 20. t. m. ofieielua poročila, da je avstrijska vlada zaprla mejo ob Švici. Menda se l>oji, da ne pridejo med »vet vesti'o sedanji veliki krizi v Avstriji.
Vesti z Dunaja, objavljene v nemških listih, naglašajo silno razburjenje in poročajo o nemirih po vnej Avstriji zaradi znižanih odmerkov kruha. Vsi avstrijski listi brez izjeme protestirajo proti znižanju in zahtevajo, da umakne vlada na red bo, ki lahko povzroči revolucijo. Izvi sevalni odbor nemške socialdemokratične stranke na Dunaju je obelodanil nujen apel na delavce, da se naj ne prenaglijo, temveč naj čakajo na odlok dunajske-ga delavskega sveta.
•
"Exchange Telegraph" je prejel poročilo iz r Amsterdama, da so se v sredo ponovili izgredi na Dunaju. Velika množica izgrednikov je vlomila v številne pe kari je in s kamenjem napadla stanovanje ministrskega predsednika in eno krilo cesarske palače. V glavno mesto je pozvana kavalerija, da napravi mir in najbrž bo razglašen preki sod. Izgredi so nastali vsled znižanja krušnega odmerka.	<
•
Iz Amsterdama poročajo: Razmere v Avstri-il se rapidno bližajo točki, ko mora počiti prenapeti lok.
Dunajska " Arbeiter Zcitung" poroča, da so bili zaduji petek pri ministrskem predsedniku dru. Scydierju in finančnem ministru VVitnmcrju zastopniki delavstva v državnih rudnikih, tiskarnah, noveamah in telegrafskih ter poštnih uslužbencev. Poalanek Gioeekel je predložil v imenu delavcev zahtevo za petdeset odstotkov povišanja plače iz razlogov, ker delavstvo s sedanjo plačo ne more eksistirati vpričo velike draginje.
Finančni minister Wimmcr je pa odgovoril, da so izdatki države že dosegli skrajno mejo in o povišanju plače ne sme biti govora; dodal pa je, da se bo vlada o tem razgovarjala prihodnjo jesen.
" Arbeiter Zeitung" opisuje v članku, ki je na mnogih mestih zaplenjen, nezaslišane razmere med
dcl^vci v krajih izven Dunaja, kjer so vladne tovarne za izdelovanje streliva. V mnogih občinah niso ljudje dobili krompirja že »iiri meseee, do-čiiu sploh ne dobe več masti in uioke. Otroci hodijo v šolo gladui. \\eneiu kraju blizu Dunaja morajo ljudje živeti ves teden ob odmerku kruha, ki zadostuje komaj za dva dni. Nato zahteva list pojasnila, kaj je z obljubljenim žitom iz 1'krajine. Konec Članka je zaplenjen.
Iz Amsterdama poročajo: Avstrijska vlada je izdala uaredbo za reguliranje letošnjega žitnega pridelka; uaredba je posnetek enake naredbe na Ograkem in v Nemčiji, letošnja žetev se le ni pričela, toda vse zaloge žita so že izčrpane. Vladna naredba določa imenovanje posebnih okrožnih komisij, ki bodo nadzorovale žetev in pospešile mlač-vo. Občinski avet na Dunaju je sprejel resolucijo, s katero apelira na ogrsko, bavarsko iu prusko vlado za star krompir. Po poluradnih vesteh iz Berlina je nemogoča vsaka pomoč iz Nemčije v žitu ali kruhu.
Dunajska "Arbeiter Zeitung" piše, da je danes v cirkulaciji 22,500,000.000 K v papirnatem denarju. medtem ko je bilo pred vojno ie 2,500,000.-000 kron. List močno apelira za mir in pravi, da jo država sredi največje gospedarske krize in vrhu-tega šc brez parlamenta.
Iz Kodanja poročajo, da so žitne zaloge v Avstriji popoluoma pošle in sedanja prehrana prebivalstva in armsde je odvisna edino od beraških prispevkov, ki jih daje Nemčija od svojega ruskega plena.
. •
Berlinski "Tageblett" je prinesel .poročilo svojega dunajskega dopisnika, ki ol>sega intervju a avstrijskim ministrom za prehrano. Minister jc v tem intervju v u priznal, da je bila vlada prisiljena znižati živeiine odmerke, ker ni dobila pričakovanega žita iz Be«arabije in Ogrske. Ven lanski pridelek je pošel in tudi rumumeko žito je že porabljeno, vsled česar je ve» proces prehrane u-st a vi jen.
l-krajinsko žito, kolikor ga pride, je v rokah Nemčije, in Avstrija še ni dobila zajamčenega deleža.
•
"Kreuz Zeitung" v Berlinu je objavila iz zanesljivih virov na Ogrskem, da se Avstro-Ogrska ne upa priti na dan z neodvisnim mirovnim programom, ker se boji, da bi ententa porabila predlog za svoje »vrhe; na drugi straui pa vlada komaj čaka na mirovno ponudbo zaveznikov.
Haniuel M. Ralston, bivši guverner Indiaue In predsednik držav-1 ne konvencije demokratič. stran-I ko, je priporoči, da demokratična stranka v letu 1920 zopet dolo-|či predsednika VVilsona za pred-j pedniškega kandidata. Dejal je, da zahtevajo to razmere iu ča.*. Njegov govor je konvencija burro odobravala.
pazite in hranite
Narodni izrek pravi: "Pazite na val beli denar za Črne dneve." To p«raen*a toliko kakor prvo pazite in hranite dokler ste fte zdravi ia mladi, da boste imel! nekaj za stara ia onemogla leta. Vaak človek mora paziti in hraniti, ke le to je ediaa pot, ki vodi v neodvisnost. Prvi dolar, ki ga date nastran, se lahko
vaj
Ptwlseduik Wilson je pooblastil delavskega tajnika, da upr»vlj% sklad $60,000.000, ki bo služi* za gradnjo delavskih hiš iu stanovanj*. Izdelani so tudi tozadevni načrti, tako d abodo lahko takoj pričeli z delom v industrija lir. h j središčih, v katerih primanjkuje jo delavska stanovanja.
je veduo imeti na pametu narodni izrek ki pravi: " Zrao do zrna pogača: kainen na kamna palača". Najtežje ie početek ah brez počutka ni nikdar ničesar. Zatorej pričnite vlsgati vat denar ft.-dane«, ampak pasite, da ga nalagate v gotovo in varno banko. Z vlogo enega dolarja dobite vafto bančno knjižico.
Mi nprtjoniamu Aeaar na hranilno vlogo in plačamo po 3'/«' obresti od njega.
Pošiljamo denar v Ttalijo, Kusijo in Francosko.
Prodajamo prve posojilne inortgage (markeče) in dajemo v uu-jeu varne hranilne predale.
Hprejcino opiae za parobrodno potovanje v staro domovino po vojai.
KASPAR STATE BANK
1900 Bine Island Avenue, Ohleago, IU.
Kapital, vloge in prebitek zasfta nad $(1,000,000.
Soverova zdravila v/rir/ujejo *«Jravje v dru/in.ih.
Hrbtobol
j« bolezen, kateri se kaj rad« pridružijo ie druge bolezni. V obče nastane hrbtobol vsled kaka ne-rednosti na ledtcah. ali v mehurju in sa zahteva pri tem takojftne pozornosti in dobrega zdravila. V vseh takih sluiajih vam toplo priporočamo
s
everas
Kidney aid Liver Remedy
(Severovo Zdravilo za obisti in jetra). Rabita to zdravilo pri pogostem in bolestnem spuščanju voda in pri otroah. ki močijo po noči postelja To zdravilo pomaga tudi pri zlatenici ali ¿e imate zoprn želodec. To zdravilo odpravlja otakline dolenjih delov života. | Cena 75c in $1.20.
Na prodaj v vseh lekarnah.
^ W. F. SEVERA CO. CEpAft RAf IDS, IOWA
CARL STROVER
Attorney at Law*
Zastopa ae vseh sodiščih.
Specialist za tožbe v odškodninskih zadevah. St. sobe 1009.
133 W. Washington Street.
CHICAGO. ILLINOIS. Telefon: Main 3989.
MODERNA KNJIGOVEZNICA.
Okusno, hitro in trpežno dela sa privntnike in društva. Sprejemamo naročila tudi izven mesta.
Imamo moderne stroje. Nizke cene in poštena postrežba.
BRATJE HOLAN, 1638 Blue Island Ave.,
Ohicago, I H.
Ali veste za letovišče Martin Potokarjat Seveda. To je "VIL
LAGE INH" s prostornim vrtom za izlete.
Vodnjak z studenčno vodo na Martinovi farmi je poznan po vsej okolici.
Ogden Ave., blizo. cestne železniške postaje, Lyons, 111. Telefonska številka 224 M^__
LOUIS RABSEL.
SHAJALIŠČE SLOVENCEV.
IA 410 6RIN0 US.. KHOSHA, VIS.
Telefon 1199.
(Adv.)
SLOVENCI
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI PORNIJEDNOTL
POD-
Naročite si devnik "Prosveta". List stane za eelo leto $3.00^ pol leta pa $160.
Vstanavljajte nova društva. Deset članov (ic) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2657 So. Lavvndale Ave. Chicago, m.
UTRINKI
Iz Moskve poročajo: Provizorična mirovna pogodba med Veliko Rusijo in Ukrajino je podpisana v Kijevu.
Iz Londona poročajo: Po vesteh iz Moskve, datiranih 10. junija, so čete češkoslovaških pro -stovoljcev, ki operirajo v Sibiriji proti aovjetu, dosegle velik napredek. Sibirska železnica od Če« ljabinaka do Tomska (1250 milj daljave) in vsa mesta in vasi ob železnici «o v rokah Čehoslova-kov. 9. junija so okupirali v družbi kazakov, ki jili vedi polkovnik Ivanov, Onisk in 10. junija so jvzeli Samaro v okolišu Uralakih gora. Sovjetska vlada v Sibiriji se je umaknila v Tuuen. Govori se tudi, da je v Omsku ustanovljena nova sibirska provizorična vlada. Dve diviziji Ochoslovakov sta ob železnici in na tisoče jih je v Vladivostoku.
Vedno je treba vnovič upozarjati, da so vesti iz Rusije in o Rusiji večinoma zelo meglene in po-gostoma nezanesljive. Kar sc tiče bojev med češkoslovaško armado in boljševiakimi četami, jc stvar ta, da hočejo češkoslovaški prostovoljei yim hitreje priti do Vladivostoka in odtod v Fraučijo. Rusija pa je dane« ofieijelno nevtralna in bi morala pravzaprav razorožiti vsakega tujega vojaka na ruskih tleh. Najbržc se vodijo navidezni boji, da se ne bi moglo Rusom očitati, da niso poizkusili razoroženja; kajti to bi dalo Nemčiji pravno pretvezo za nadaljnje prodiranje v Rusijo.Razun tega dela češkoslovaški armadi sibirska železnica ležete, ker je enotirna; ona pa hoče očitno dobiti železnico toliko v avojo oblast, da se more odpeljati. Po vseh zanesljivih vesteh se češkoslovaška armada nič ne vtika v notranje razmere Rusije.
pogidbi. ostane nespremenjeno, kajti to je edino prava pot. Papeža je treba smatrati kot vladarja
v nevtralni državi — je dejal Stanmore — zato pa njegovi zastopniki ne bodo pod nobenim pogojeni prisotni pri mirovni konferenci, izvzemši če »sc vse vojskujoče države izrečejo za to.
Z ozirom na to, zakaj ni Anglija odgovorila i»a zadnjo mirovno noto rimskega papeža, jc jkk jasnil Stanmore, da je \Vilsonov odgovor veljal tudi za Anglijo.
Berlinska "Vossische Zeitung' 'piše, da se Nikolaj Lenin, predsednik ruskega kabineta, pripravlja na obisk "več odličnih oaeb" v Berlinu in na Dunaju.
Vossische Zeitung je že cesto slišala travo rasti. Nemara jo ališi tudi sedaj.
Iz Amsterdama poročajo: Vest iz Kijeva sc glasi, da narašča gibanje donskih kazakov proti boljševikom. Večji del Niino-Černiskaje Staniče se je pridružil začasni kazaski vladi pod generalom Krasnovom, čigar čete se bližajo Carieinu.
Iz neke atlantiške luke poročajo: l)r. Carlos Lopez Buslamanti, urednik lista "KI Fonografo", ki jc izhajal v Caracasu, sc jc s pamikoni pripe -Ijal.scm in potrdil, da podpira nemški denar ve-nezuelsko vlado, ki preganja prozavezniške liste in pošilja njih urednike v ječo.
"Nemški denar tratijo v Venezueli," jc izjavil dr. Buslamanti. "Vlada jc pronemška in tudi ne skriva tega dejstva. Ljudstvo je za zaveznike In obžaluje »tališče, ki ga je zavzela vlada.
"S sabo imam dokumente, ki jih predložim vladi Združenih držav in ki razkrijejo nemške spletke proti tej deželi. Nikakor ne bodo zanikali nemških oporišč za potapljače v venezuflskih vodah,"
Dr. Buslamanti je izjavil, da so ga aretirali venezuelski vojaki in vrgli v ječo, ker ni hotel prodati svojega lista, ki je bil kasneje potlačen. Bil je priklenjen k steni za roko in nogo. Nekega dne je njegov tovariš v celici umrl vsled znstrup-Ijenja, ker je pouŽil zanj pripravljeno jed. •
Brzojavka iz Amsterdama pravi, da bodo po izjavi nemškega vojnega ministra nemški vjetni-ki, ki so se vrnili iz Rusije, kmalu v aktivni vojaški službi.
Iz Amsterdama poročajo: Na Poljak cm .se razširja protižidovska gonja. V Varšavi in Lodzu so sc čez noč pojavili plakati, ki poživljajo Poljake, da naj napadejo Žide.
Iz Londona poročajo: V zbornici lordov je bila debata o stališču Anglije proti papežu v Rimu, ki je izraženo v «pogodbi med Italijo in zavezniki, katero ao objavili boljševiki v Petrogradu. Lord Stanmore je v imenu vlade odgovoril, da uta-liščc angleške vlade, kot je navedeno v omenjeni
Iz Stockholina poročajo: Uradni finski časnikarski biro poroča, da je predlog za ustanovitev monarhije izročen ustavodajnemu odseku in ne pride na vrsto, dokler ne bodo končane generalne volitve. "Dagens Nyheter" komentira to vewt, da jc finska vlada prepričana, da je nemogoče dobiti večino ljudstva za monarhijo in vsled tega je "finsko kraljestvo" še daleč.
fie se volitve pošteno izvite, ne kakor zadnje, pri katerih je bilo na tisoče glasov pokradenih, tedaj monarhije na Finskem sploh ne bo.
Iz Sofije poročajo čez Amsterdam: Ministrski predsednik Rndoslavov jc podal ostavko vsega svojega kabineta. Kralj Ferdinand je ¿prejel o -stavko, todn naprosil je ministre, da ostanejo v službi toliko časa, dokler se ne sestavi novo ministrstvo. Rcsignaeijs kabineta je v zvezi z nerešenim vprašanjem Dobrudže.
Poroča se kasneje, da je Radoslavova nasledil Aleksander Malinov, vodja demokratične stranke.
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D.
Zdravnik sa notranje bolezni in ranocelnlk.
Zdravniška preiskava brezplačna.— plakati jo le zdravila. 1924 Bine Island
Ave., Ohicago. Ureduje od 1 do 3 po-pol.; od 7 do 9 zvečer. Izven Chicaga živeči bolniki naj pišejo slovensko.
ZANIMIV ČLANEK O NADZOROVANJU BANKE Z V ANE "CLEARING
HOU8E *\ Kaj to pomeni sa ljudstvo, če je banka pod nadzorstvom "Clearing Housa".|
Vse banke, ki imajo zvezo s Chicago Clearing Uou*e, so podvržene stiogemui ; nadzorovanju od uradnikov tega savo-ila, Prv.iedovanje računov in imetja, mora vršiti najmanj enkrat na leto. ! Izvedenci natančno preiščejo stanje vsake banke. Vso gotovino preitejejo,j pregledajo vse note, varščine, vknjižbe in druge vrednostne listine, se prepri- i rajo o fondih, ki so naloženi v drugih bankah in pregledajo knjige in račune. Če najdejo izvedenci kake idabe ali dvomljive vrednostne listine, se te ne ' »tejf jo več kot imovina bauke. Ako ae je skrčila vrednost bančnega premoženja, mora banka kazati pravilno vred-! uoet v svojih knjigah. Čo banka drzno' fpekulira in ne ji pride na sled, mora to takoj opustiti. Vse, kar je slabo, ri-► ki runo, se mora takoj odstraniti in nadomestiti s boljšim. Če vsega tega banka hitro ne popravi in stori, izgubi j \so tmdaljnje ugodnosti in pravice, ki jih vJivajo banke, katere so združene v C b nring House.
Kedar se odvzamejo kaki banki te ugodnosti ali če ni sprejeta v Cleraing House ima slednja za to dober vzrok. Na drugi strani pa je o banki, ki je «lanica to zveze, žo to dovolj jasen dokaz, da ima dobro imovino, da je njen kredit dober in da vodi avoj denarni promet po predpisih, varno in sigurao.
Načrt za nadzorovanje bank potom Clonring Uousa jo bil izdelan v Chicagu pred desetimi leti, od katerega časa naprej ni bankrotirala niti ena banka, ki jo bila v zvezi s tem Clearing Housom. Ako je šlo na ali drugi banki slabo vsled panike ali vojske, so ji takoj priskočile na pomoč druge Clearing House banke in ji pomagale, dokler se niso povrnile zopet normalne ratmere. Ta Clearing House nadzorovalni načrt ae js pokazal tako vspešen, da so povsod, kjer koli se nahaja kak Clearing House, iprejeli ta načrt.
American State Banka je v zvezi s tem Clearing Housom, je pod njogovim nadzorstvom in ima vre privilegije te banke, kateri poda vsako leto pot popolnih računov.
American State Danka pa je tudi pod državnim nadzorstvom in odda vsako leto pet detajliranih računov o stanju Banking Departmenta države Illinois.
Napravite NAŠO banko za VAŠO hanko in Vaš denar bo varen in ga| labko dvignete, kedar ga Želite.
Vprašajte za seznam naših First Gold hipotek. Kakor tudi scznttm $100.00 ia 1500.00 zlatih hipotečnih bondov.
Naivečia «invanska tiskarna v Ameriki je
Narodna Tiskarna—
UM-M Bine lalan« Avenue, Chleage, II».
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni .
IfADAR potrebujete društvene po-trebičine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vsa drugo obrnite sc na svojega rojaka
F. KERŽE CO., 2711 South Mlliard Avenue.
CHICAGO, ILL.
T Cenike prejmete zastonj.	Vse delo gartJiUrano.
»»»♦♦»oeeeeeeeoeeeseoooeeeoeooeeeoooeoeaeeeeMeeMM»
Edinl slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINClC 324 BROAD STREET Tel. 1475 JOHNSTOWN. PA.
■JW^^M^AMiVAWJVWVWUWW^^^W/WVA
lz Wanhingtona poročajo: Državni d epa rt.-ment je prejel poročilo iz Ktockholma, da je Mnla Rusija ns robu splošne revolucije proti Nemčiji. Sovražnosti med prebivalstvom Ukrajine in nemškim vojašt votn so tako velike, da se domačini ne upajo iz m «nt drugače, kakor v velikih skupinah in { orožjem pod obleko.
predsednik. AMERI&KB DRŽAVNE BANKE
Rine Islas d A v«., vogsl Loomis ia 18. eeete.
Zaupno zdravilo dola čudeže
8koro že 30 let se Trinerjeva zdravila uspcino rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluii popolno zaupanje in čislanje od strani it-evilnlh odjemalcev. Malo povi-kanje cen js sedanja potreba, da so ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Hranilo smo se dolgo zoper draginjo na vseh fttevilnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nain jo spodbil fie zadnji steber in morali smo ceno nekoliko povlftati. Vsak prijatelj Trinerjevih lokov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačati za potrebščine, in tudi lekarja stane st**»r več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje.
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO
torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svojo stališče. Izmed vseli bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v tlodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani is notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno dolo-vanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakovrstne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol glavobola, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rado nadlegujejo ženske ob premembi žltja ali rudarje in druge delavce, ko delaje in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
prodrere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slnčajn protlua, ali revmatUma, nevralgije, lumbago, otrpelosti glelnjev in drugih, najhitrejša in gotova pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin Itd tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je ▼ vseh lekarnah.
TRINERJEV ANTIPUTRIN
.ie i k vrst no in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla In ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah.
Najnovejše nagrade so dobila Trinerjeva sdrarlla na mednarodnih razstavah: Oold Medal—San Francisco 1915, Orand Prix—Panama 191«.
JOSEPH TRINER
MANUFACTURING CHEMIST
1333-1343 South Ashland Ave.	Chicago, IU.