ŠTEVILKA LETO XI Vil, 6. FEBRUAR 2015 CENA 1.60 EUR LETUS NAROČILA KURILNEGA OLJA tel. 03 891 56 11 Na mednarodnem tekmovanju za nagrado Avsenik Zgornjesavinjčani ponovno uspešni STRAN 12 Maja Mihelinec na Dunaju dosegla svoj absolutni rekord in zmago STRAN 21 BENCINSKI SERVIS Oglasi J, KHLMIN.f,! Gl : IUI ISCA Mu/JX^KhQ* Kulturni ifoiri ^inzirje V Agatha Christie s 0 = i S i Ü! ■ mi ß I 3 Eii I m \!r£. Pmirihrik pwiunfa 7. februar oh tS.tttr ptmmriti'v Sr februar* ob /7.00 I 2 Savinjske novice št. 6, 6. februar 2015 Iz vsebine: Tema tedna: Rezom na področju izobraževanja ni videti konca..........................................................4 Kolegij županov Saša regije: Župani terjajo poudarjeno protipoplavno varnost v razvojnem programu.........................5 ZKZ Mozirje v stečaju: Stečajni postopek bo trajal še kar nekaj časa...................................................6 IOC Prihova: Izvedli nove protipoplavne ukrepe...................7 KLS Ljubno: Rekordne rezultate delili z zaslužnimi.......... 11 Upravna enota Mozirje: Ocene kakovosti uspeli še zvišati.................. 11 Delavnice za zaposlovanje: »Mladi veter« v Solčavi in na Ljubnem..........17 Plezanje v ŠD Nazarje: Dogodek za družine...........................................20 Smučarski skoki za ženske: Zasneženo Ljubno bo za gledalce svetovnega pokala še bolj atraktivno...........21 Tretja stran Slovenski šolski sistem dober, toda ... Čeprav »masakra« na področju financiranja šolstva v takšni obliki, kot je bila napovedana v začetku prejšnjega meseca, ne bo, se v strokovnih krogih pa tudi v laični javnosti nadaljujejo razprave o tem, kakšno je stanje v slovenskem šolskem sistemu, ali so varčevalni ukrepi res potrebni in če so, kakšni so sprejemljivi. Predhodnik sedanje šolske ministrice Jernej Pikalo je prepričan, da sredi šolskega leta večje spremembe v šolskem sistemu niso primerne, ker negativno vplivajo na izvajanje programa. Napovedane varčevalne ukrepe je označil kot korak v smeri nadaljnjega razslojevanja družbe, kar bo na koncu, po njegovem mnenju, pripeljalo do tega, da »bodo samo bogati izobraženi, revni pa bodo ostali revni.« Šolski minister v Pahorjevi vladi Igor Lukšič ugotavlja, da finančni ministri izobraževanje očitno prepoznavajo kot področje, kjer je mogoče na hitro veliko privarčevati, ne zavedajo pa se, da »karkoli danes vzamete šolstvu, bo imelo posledice čez 20, 30 let.« Financiranja šolstva po njegovem ne bi smeli smatrati kot strošek, ampak kot investicijo v človeške vire. Za razliko od omenjenih bivših šolskih ministrov iz vrst Socialnih demokratov je prav tako bivši šolski minister iz največje opozicijske stranke Milan Zver prepričan, da »se v slovenskem šolstvu lahko dela z veliko manj denarja in bolj učinkovito« in da imajo ravnatelji danes še preveč težav s tem, ko učiteljem iščejo zadostno število delovnih ur. Po njegovem mnenju bi morali učitelji NA MINISTRSTVU ZA ŠOLSTVO deliti usodo z zaposlenimi v gospodarstvu, ki morajo danes delati več kot nekdaj, da so lahko konkurenčni, pa se zaradi tega ne pritožujejo. Sodeč po mednarodno primerljivih rezultatih, ki jih dosegajo slovenski učenci in dijaki, je slovenski šolski sistem v programskem smislu dober, toda zanj, če ne bo na razpolago dovolj denarja, bo kakovost začela padati, opozarjata Pikalo in Lukšič, Zver pa je, nasprotno, mnenja, da se šolstvu v Sloveniji namenja dovolj denarja, težava je v njegovi razporeditvi, kajti pri nas sta najdražja vrtec in osnovna šola, medtem ko je visoko šolstvo relativno poceni. V razvitem svetu je to razmerje obrnjeno. Ključna napaka slovenskega šolstva je po Zve-rovem prepričanju tudi v tem, da se mladi v prevelikem številu usmerjajo v študij družboslovnih, humanističnih ved, medtem ko primanjkuje strokovnjakov tehničnih, naravoslovnih ved, zaradi česar imamo na trgu dela veliko mladih brezposelnih, ki so praktično nezaposljivi. Varčevanju v šolstvu smo namenili tokratno temo tedna, seveda pa lahko v novi izdaji Savinjskih novic najdete še številne druge zanimive prispevke, ki prikazujejo sliko aktualnega življenja v Zgornji Savinjski dolini. Verjeli ali ne, to delamo že 47. leto zapored. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto XLVII, št. 6, 6. februar 2015. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove Slovenije. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 6, 6. februar 2015 3 Tema tedna REZOM NA PODROČJU IZOBRAŽEVANJA NI VIDETI KONCA Sredstva za učno pomoč učencem je država le našla, kaj pa za šolo v naravi? Ob pripravi rebalansa proračuna je vlada zopet razburila učitelje, saj je zmanjšala sredstva za izobraževanje za 10 milijonov evrov. Največ pripomb je bilo na račun ukinitve učne pomoči šolarjem in ob napovedani ukinitvi sofinanciranja šole v naravi. Po hudih kritikah staršev in učiteljev, da se otrokom jemlje nujno potrebna pomoč, se je preko noči zgodil preobrat. Rebalans je vlada potrdila pretekli petek, ministrica za izobraževanje, znanost in šport Stanka Setnikar Cankar je zagotovila, da se je denar za učno pomoč našel, čeprav šole uradnega potrdila, da bodo prejele za to namenjena sredstva, še niso dobile. Pod vprašanjem ostaja še sofinanciranje šol v naravi. URE POMOČI ODVISNE OD POTREB Dodatna strokovna pomoč (DSP) je učna pomoč šolarjem, ki imajo za to odločbo. Pomoč je namenjena odpravljanju specifičnih učnih težav na posameznih področjih učenja, kar spada v delo specialnih pedagogov. Učno pomoč za področja, kjer so primanjkljaji, učencem nudijo učitelji teh predmetov ali učitelji z razredne stopnje. Največkrat je ta pomoč potrebna pri matematiki, slovenskem in tujem jeziku. Učenci imajo po odločbi pravico do ene ali več ur pomoči tedensko, odvisno od potreb, je razložila Lilijana Bele, ravnateljica Osnovne šole Frana Kocbeka Gornji Grad. URE BI OPRAVLJALI TUDI ZASTONJ Doslej so učitelji, največkrat razredniki, eno svetovalno uro mesečno že opravljali zastonj. Od letos dalje naj bi opravljali zastonj tudi vse preostale ure dodatne strokovne pomoči, a so na vladi ob sprejemu proračuna odločitev spremenili in učiteljem obljubili plačilo teh ur. »Čeprav so s temi urami najbolj obremenjeni učitelji določenih predmetov, nihče od njih ni niti omenil, da teh ur ne bi več opravljal. Za otroke, ki potrebujejo dodatno pomoč, so preveč pomembne, da tega ne bi več počeli,« je povedala Beletova in dodala: »Prav gotovo pa se jim to ni zdelo pošteno. Nekateri učitelji imajo namreč minimalno učno obveznost, to je 19 ur tedensko, razliko do polnih 22 ur so zapolnjevali z učno pomočjo. Izplačilo teh ur se učiteljem ne šteje v delovno obveznost, niti niso od njih odvedeni prispevki za pokojninsko zavarovanje.« BREZ POMOČI BI UČENCI TEŽJE SPREMLJALI POUK Na gornjegrajski šoli je dvajset učencev, ki imajo odločbo in so upravičeni do dodatne učne pomoči. »Smo nekje v povprečju, deset odstotkov učencev potrebuje DSP, nekaj več kot deset odstotkov pa je nadarjenih učencev. Brez DSP bi učenci težje spremljali pouk in razkorak med njimi ter ostalimi bi bil še večji. Na urah pomoči se Ravnateljica OS Gornji Grad Lilijana Bele: »Čeprav so bili učitelji pripravljeni dodatno strokovno pomoč nuditi brezplačno, se jim to ni zdelo pošteno.« (Foto: ŠS) po navadi učitelj z učencem pripravlja na naslednjo uro, mu razlaga snov in jo ponavlja,« je razložila ravnateljica. Poleg učenja gre pri teh urah tudi za pridobivanje samozavesti učenca, vključevanje v družbo in njegovo osebnostno rast. PEDAGOŠKA URA OBSEGA VELIKO DEJAVNOSTI Kot je povedala Beletova, je razumevanje učne obveznosti učiteljev pri nas premajhno. »Vsaka pedagoška ura se učitelju šteje kot 1,8 delovne ure. V pedagoško uro so namreč vštete še vsebinske in metodične priprave in priprava didaktičnih pripomočkov ter razne druge obveznosti, od popravljanja testov, opravljanja nalog razrednika, organiziranje kulturnih in športnih prireditev, priprava tekmovanj, mentorstvo in še mnogo drugega. Poleg tega učitelji že sedaj brezplačno opravljajo dežurstva med odmori in po pouku, varstvo vozačev, pripravo proslav ...« SOFINANCIRANJE ŠOLE V NARAVI Kar se tiče šole v naravi, je gornjegrajska ravnateljica povedala, da že sedaj iščejo najcenejše variante. Največkrat so te v centrih šolskih in obšolskih dejavnosti. Na njihovi šoli imajo tedensko šolo smučanja v petem razredu, v šestem in sedmem naravoslovni teden. Doslej so nekaj manj kot 70 evrov na učenca ene generacije namenili za šolo smučanja, saj je od vseh treh najdražja. Za letošnje šolsko leto so sredstva še zagotovljena, V kolikor bi šolo v naravi sofinancirali le še otrokom iz socialno ogroženih družin, bi zaradi višje cene za ostale najverjetneje doma ostalo še več otrok. Sedaj se šole v naravi udeležuje večina. ZA ZASEBNE ŠOLE DENAR BO Pobude za varčevanje v izobraževanju so se po besedah Lilijane Bele pojavile v približno istem času, ko je vlada preračunavala, koliko bo zaradi odločitve ustavnega sodišča, da država v celoti financira tudi zasebne šole, potrebno odškrniti kje drugje. »Prvotna številka, koliko je potrebno prihraniti v javnem šolstvu in koliko bo potrebno dati v zasebne šole, je bila sumljivo podobna,« je povedala. Čeprav zasebnim šolam ne nasprotuje, ravnateljica meni, da javna mreža šol vsakemu omogoča izobrazbo, kdor hoče nadstandard, naj to doplača kakor pri številnih drugih dejavnostih. ŠE EN REZ V šolstvu so se v preteklem tednu soočili s še eno težavo. Do konca januarja bi moralo ministrstvo zagotoviti 25 milijonov evrov za izplačilo druge polovice tretje četrtine plačnih nesorazmerij. Sredstva je ministrstvo obljubilo, a tik pred rokom izplačila so šole prejele obvestilo, da bodo dobile nakazano le tretjino zneska za poplačilo plačnih nesorazmerij. Štefka Sem Visoko čislam učenjaka, ki nam preganja temo zmot, a še bolj cenim poštenjaka, ki ve in hodi pravo pot. Simon Gregorčič J 4 Savinjske novice št. 6, 6. februar 2015 Aktualno KOLEGIJ ZUPANOV SASA REGIJE Župani terjajo poudarjeno protipoplavno varnost v razvojnem programu Župani in predstavniki občin so se v sredo, 28. januarja, srečali na seji v Mozirju. Na dnevnem redu so imeli obravnavo Regijskega razvojnega programa 2014-2020, prisotni so menili, da je v razvojnih programih treba določneje umestiti protipoplavno varnost Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Seznanili so se še s poslovanjem Savinjsko-šaleške območne razvojne agencije (SAŠA ORA) za preteklo leto ter načrtom dela za leto 2015. TRI GLAVNE USMERITVE DELOVANJA Kot je povedala direktorica SAŠA ORA Jasna Klepec, so delovali zlasti na treh področjih, in sicer na razvoju podjetništva, spodbujanju skladnega regijskega razvoja in turizmu. Precejšen del za delovanje prispevajo občine, saj je agencija podporna inštitucija, ki zanje opravlja različne dogovorjene naloge. Ostali denar agencija pridobi na trgu in z izvajanjem različnih projektov. Prav tukaj se je pojavila težava, ker lani na tem področju ni bilo ustreznih razpisov in torej ne dovolj dela. Kot zaenkrat kaže, bodo poslovno leto zaključili z manjšo izgubo. Klepčeva je predstavila tudi načrt letošnjega delovanja in finančni razdelilnik. Nekateri župani so pri tem menili, da bi bilo potrebno tudi tukaj upoštevati finančne omejitve občin in 10-odstotno zmanjša- nje sofinanciranja agencije z njihove strani. Prav tako so menili, da bi bilo potrebno program ovrednotiti, da bi bila kasneje možna primerjava opravljenega dela. REGIJSKI RAZVOJNI PROGRAM SAŠA ORA letos pripravlja regijski razvojni program za tukajšnje območje, ki bo uvrščen v partner- opredeljena pa so tudi točno določena področja, ki se jih bo lahko financiralo v sedanji perspektivi. Predstavniki občin so opomnili, da še vedno ni znana dinamika črpanja sredstev, sicer so načelno soglašali s prednostnimi usmeritvami programa, kot so pospeševanje podjetništva in nova delovna mesta, okoljska in prometna infra- Zupan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik, ki v tem polletju predseduje kolegiju županov, je uvodoma spregovoril o financiranju občin s strani države. (Foto: Marija Lebar) ski dogovor z vlado za sofinanciranje iz evropskih sredstev in razpisov. V pripravi je devet projektov, ki so kompatibilni s projekti, ki jih pripravlja Razvojna agencija Savinjske regije za celotno območje regije. Kot je pripomnila Klepčeva, bo pri izvajanju projektov potrebno povezovanje ne samo na medobčinski, temveč tudi na čezmejni ravni, saj manjši projekti ne bodo mogli priti v nabor za sofinanciranje, struktura ... Menili so, da protipo-plavna zaščita savinjsko-šaleške-ga območja ni dovolj eksplicitna in jo je treba pri umeščanju v projekte posebej izpostaviti. Dogovorili so se, da bodo na SAŠA ORA skupaj z občinami v roku nekaj mesecev pripravili nabor projektov tako, da jih bodo na občinah še enkrat preučili. SAŠA INKUBATOR Karla Sitar iz Mestne občine Velenje je predstavila delovanja SAŠA inkubatorja, katerega večinski delež je od PV Invest odkupila velenjska občina in ki po njenih besedah dobro deluje. Razmišljajo o možnosti odprtja tako imenovanih coworking prostorov tudi v Zgornji Savinjski dolini. Župan občine Luče Ciril Rosc je povedal, da je sodeloval pri razpravi o strategiji prometa, ki je bila v državnem svetu. Gre za splošen dokument, v katerem ni uvrščenih konkretnih projektov. Ker 3. razvojna os sploh še ni umeščena, so udeleženci tokratne seje sklenili, da bodo na pristojne inštitucije poslali ustrezen dopis in opozorili na potrebo, da se dostop do hitre ceste čim bolj približa Zgornji Savinjski dolini. Seznanili so se še s pobudo Društva gozdarjev Zgornje Savinjske doline o organizaciji posveta na temo poplavne varnosti. Kot je povedal župan Franjo Naraločnik, je občina Ljubno v pogovorih s predstavniki društva za organizacijo posveta. Marija Lebar Regionalna cesta Gornji Grad-Kamnik z omejitvijo prometa VLADA IN PREDSTAVNIKI OBČIN KONČNO DOSEGLI SPORAZUM Za opravljanje nalog občinam več denarja, kot je kazalo sprva Potrdila se je grožnja peticije dela občanov občine Kamnik, organiziranih v civilno iniciativo, da bodo z odločno zahtevo radikalno omejili frekvenco prometa in preobremenitev ceste R1-225, Kamnik-Staho-vica-Črnivec-Gornji Grad. DRSC in DARS sta tako s 30. januarjem uresničila del zahtevanih ukrepov, pre- poved uporabe ceste za tovorna motorna vozila nad 7,5 ton do nadaljnjega. Kot smo pred kratkim že zapisali, so podpisniki peticije zahtevali, da upravljavec ceste uvede takojšnjo umiritev ter razbremenitev tovornega prometa na relaciji Kamnik-Stahovica-Črnivec. Jože Miklavc Predstavniki občin in vlada so tik pred sprejemom rebalansa letošnjega državnega proračuna dosegli soglasje o financiranju občin v letu 2015. Kljub temu da bo za občine manj denarja, kot so sprva računale, je vladna stran svoja prvotna pogajalska izhodišča omilila. Občinam tako letos pripada za primerno porabo v prvem polletju 525 evrov na prebivalca, v drugem polletju pa 500,38 evra. Vla- da bo pripravila tudi sistemske spremembe na področju obveznih nalog občin, da bo tem omogočila nekatere prihranke. Nekaj denarja bodo občine dobile tudi po 21. in 23. členu zakona o financiranju občin za izvajanje investicij. Namesto lanskih dveh odstotkov bodo letos dobile en odstotek od primerne porabe, prav tako en odstotek prihodnje leto. Marija Lebar Savinjske novice št. 6, 6. februar 2015 5 Gospodarstvo, Iz občin, Kultura ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE V STEČAJU Stečajni postopek bo trajal še kar nekaj časa Upraviteljica Zgornjesavinjske kmetijske zadruge (ZKZ) Mozirje v stečaju Alenka Krivec Na-bernik je 26. januarja Okrožnemu sodišču v Celju poslala uvodno poročilo o poteku stečajnega postopka ZKZ. Še pred tem je zaprosila sodišče, da ji da dovoljenje za oddajo v najem več zadružnih nepremičnin, saj računa, da stečajni postopek ne bo zaključen v kratkem. 18. februarja se izteče šele trimesečni rok, v katerem morajo upniki prijaviti svoje terjatve do zadruge, štiri mesece po začetku stečaja pa mora upravite-ljica sodišču poslati podrobno poročilo o poteku postopka, ki pa utegne trajati kar nekaj časa. TERJATVE DELAVCEV Tri mesece imajo časa tudi zaposleni, da vložijo svoje terjatve. Ob tem nam je stečajna upraviteljica pojasnila: »Stečajni dolžnik je na dan začetka stečaja zaposloval še 98 delavcev. Za vse delavce so bile takoj po začetku stečaja pripravljene odpovedi pogodb o zaposlitvi. Zaradi odpovedi pogodb večjemu številu delavcev sem kot upraviteljica obvestila tudi zavod za zaposlovanje ter sindikat, ki sta bila pri vročanju pogodb o zaposlitvi prisotna.« Krivec Nabernikova je ob tem še dodala, da se terjatve delavcev, ki so prednostne, poplačajo iz splošne stečajne mase pred ostalimi navadnimi terjatvami. Glede verjetnosti poplačila je še prezgodaj govoriti. Poplačilo je odvisno od obsega splošne stečajne mase (premoženja stečajnega dolžnika, ki ni obremenjeno) ter uspešnosti unovčevanja tega premoženja na eni strani ter višine prednostnih terjatev, ki bodo v stečaju prijavljene in priznane, na drugi strani pa tudi samih stroškov postopka. Ker je znesek, za katerega bo v stečaju mogoče unovčiti premoženje, še neznan, je v tej fazi postopka verjetnost poplačila prednostnih terjatev še nemogoče napovedati. Dejala je še, da se del prednostnih terjatev delavcev, ki jim je delovno razmerje prenehalo v stečajnem postopku, izplača s strani jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada. NEGOTOVA USODA LASTNINSKIH DELEŽEV »V obravnavanem primeru gre za zadrugo z omejeno odgovornostjo članov. Lastniški deleži članov zadruge so zato skladno s pravili zadruge ter zakona o zadrugah terjatve, ki se izpla- čajo članom zgolj v primeru, da premoženje stečajnega dolžnika zadostuje za poplačilo vseh ostalih terjatev v stečajnem postopku. Če bi torej razdelitvena masa zadoščala za plačilo vseh nezavarovanih terjatev, se del razdelitvene mase, ki ni potreben za plačilo nezavarovanih terjatev, z načrtom končne razdelitve razdeli članom zadruge v sorazmerju z njihovimi deleži,« je še pojasnila upraviteljica. KAJ BO Z NEPREMIČNINAMI, ODDANIMI V NAJEM? Nepremičnine, ki so last ZKZ Mozirje v stečaju in so oddane v najem, bodo ostale v najemu do prodaje premoženja. Za vso premoženje, last stečajnega dolžnika, bodo opravljene cenitve. Premoženje se bo nato v stečajnem postopku prodajalo skladno z določili področne zakonodaje (javne dražbe, zavezujoče zbiranje ponudb ... ) Postopki prodaje se bodo začeli po opravljenih cenitvah ter opravljenem preizkusu terjatev, ločitvenih ter izločitvenih pravic, po besedah stečajne upraviteljice predvidoma junija letos. Marija Lebar OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT V OBČINI GORNJI GRAD Javna obravnava bo predvidoma poleti Leta 2007 je bil sprejet zakon o graditvi objektov in posledično so morale iti vse občine v postopek sprejemanja občinskih prostorskih načrtov (OPN). Prvotni načrtovalec tega je bilo v gor-njegrajski občini podjetje Archi.Ka, od leta 2013 načrtovanje OPN uspešno nadaljuje podjetje Razvojni center Planiranje d.o.o. Celje. V letu 2011 je bil izdelan dopolnjen osnutek OPN z okoljskim poročilom in vložen na ministrstvo za kmetijstvo in okolje v pregled. Direktorica občinske uprave Jožica Rihter je povedala, da je ministrstvo izdalo pozitivno mnenje na okoljsko poročilo. Občina Gornji Grad je v istem letu prejela izdelano poplavno študijo reke Drete, ki jo je posredovala v pregled na Agencijo RS za okolje, kjer pa so podali še zahtevek za dopolnitev poplavne študije petih pritokov reke Drete. Izdelava vsake študije posebej ni le podaljšala časa izdelave OPN, ampak so posledično nastali dodatni stroški. V RC Planiranje so najprej naredili prikaz stanja prostora in uskladitev njegove namenske rabe, v drugi fazi je bil narejen urbanistični načrt Gornjega Grada, tretja faza, ki je v pripravi, pa zajema izdelavo občinskega prostorskega načrta. Po predvidevanjih bi lahko bila poleti javna obravnava, vendar je pred tem potrebno pridobiti pozitivno mnenje na okoljsko poročilo, ki ga je bilo potrebno uskladiti z novim dopolnjenim osnutkom OPN. Po javni razgrnitvi sledi obravnava stališč do pripomb, nato priprava predloga OPN, pridobitev pozitivnih mnenj nosilcev urejanja prostora, uskladitev predloga OPN in šele po prejemu vseh pozitivnih mnenj sprejem na občinskem svetu. GLEDALIŠČE MOZIRSKO Gledališče mozirsko postavlja na oder Mišo-lovko, kriminalko izpod peresa Agathe Christie. Premiera bo v soboto, 7. februarja, ob 18. uri, re-priza naslednji dan uro prej v Kulturnem domu Mozirje. Delo slavne pisateljice so krstno uprizorili v Londonu leta 1952 in je od takrat neprekinjeno Številni občani se obračajo na občinsko upravo z vprašanji, kdaj in kje bo možno graditi, in z željo, da bi bil OPN čim prej sprejet ter s tem rešena vprašanja glede gradnje. Tudi občina si želi čimprejšnje sprejetje OPN. Da so skoraj vse slovenske občine glede tega na istem, kaže podatek, da jih ima sprejet prostorski načrt zelo malo. Štefka Sem na sporedu, kar ji je prineslo svetovni rekord v številu ponovitev. Skrivnostna drama se odvije v idiličnem gostišču, ki prvič odpira svoja vrata in z nestrpnostjo pričakuje svoje prve goste. Toda gostje, ki bežijo iz snežnega viharja, se ne zavedajo, da so se zatekli v past. ST Mišolovka ponovno lovi svoje žrtve 6 Savinjske novice št. 6, 6. februar 2015 Iz občin, Kultura KUD UTRIP Pogled v globinski utrip naših v« ■• • življenj Člani Kulturno-umetniškega društva Utrip z Rečice ob Savinji znova pripravljajo vrhunsko umetniško doživetje. V goste so namreč povabili akademskega slikarja Andreja Jemca, ki bo na razstavi v rečiški šoli predstavil svoje slike in risbe. Jemc je bil rojen leta 1934 v Viž-marjih pri Ljubljani. Slikarstvo je študiral na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani pri profesorjih Mariju Preglju in Gabrijelu Stupici, grafiko pa pri profesorjih Riku Debe-njaku in Božidarju Jakcu. S štipendijo Prešernovega sklada se je študijsko izpopolnjeval v Parizu in v Londonu. Od leta 1973 do 1999 je bil profesor na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani in bil v tem času dvakrat izvoljen na funkci- jo dekana. Ob profesorskem delu je vseskozi intenzivno likovno ustvarjal in izjemno veliko razstavljal. Tudi na prestižnih likovnih manifestacijah svetovnega formata, na vseh ljubljanskih mednarodnih grafičnih bienalih od leta 1963 do 1999 in drugje. Ukvarja se s slikarstvom, grafiko, tapiserijo, skulpturo in barvnimi stekli. Leta 2001 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Za svoje delo je prejel številne domače in mednarodne nagrade, med njimi leta 1994 tudi Prešernovo nagrado za življenjsko delo. »V srečanju z Jemčevimi deli se pogosto zgodi, da se človek pred njimi znajde kot pred hierogli- fi ali pomniki zagonetnih skrivnosti. Če se njihove nerazumljivosti, neposrednosti ali pomenljive krhkosti potez ustraši in pobegne naprej, ostane pred njihovimi vrati. Če zbere pogum, da se z njimi sooči in vrata odpre, pa doživi presenečenje za presenečenjem. Vendar ne zato, ker bi slike in risbe pripovedovale kakšne posebne zgodbe, kot smo danes razvajeni, ampak presenečenja nekega čisto posebnega samozavedanja in samozavesti, ki nastane, ko življenjsko preiz-kušani človek, kar smo mi vsi, s pomočjo oblik, ki jih slikar proizvede, doživi, ponovno premisli in čustveno sprejme svojo neposredno, svetlo, temno, zagonetno, krhko ali težavno življenjsko realnost in ji sko- zi unikatni rokopis slike in risbe odkrito pogleda v oči. To pa ni majhna stvar,« je v spremni besedi zapisal prof. dr. Jožef Muhovič, ki bo ob odprtju razstave tudi podrobneje predstavil umetnikova dela. Razstavo risb in slik akademskega slikarja Andreja Jemca bodo odprli v soboto, 14. februarja, ob 19. uri v zgornji avli Osnovne šole Rečica ob Savinji, Kulturni program bosta oblikovali violinistka Margarita Ulokina in pianistka Olga Uloki-na, razstavo pa bo odprl župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj. Razstava bo na ogled do 22. februarja, in sicer ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure, od ponedeljka do petka pa od 16. do 18. ure. JS OBČINA RECICA OB SAVINJI INDUSTRIJSKO OBRTNA CONA PRIHOVA Urejanje ceste v Varpoljah se nadaljuje V proračunu za letošnje leto je Občina Rečica ob Savinji med investicije uvrstila izvedbo druge faze rekonstrukcije ceste Nizka-ben-cinski servis-kamp Menina. Kot pravi župan Vinko Jeraj, sta realizacija in začetek del odvisna od sredstev, ki jih bo država namenila občinam za izvajanje investicij po 21. in 23. členu zakona o financiranju občin. V drugi fazi je predvidena obnova mostu čez strugo. Uredili bodo še tamkajšnje avtobusno postajališče in namestili nadstrešnico, Izvedli nove protipoplavne ukrepe da bodo potniki, predvsem šolarji, med čakanjem zavarovani pred slabim vremenom. Z lastniki malih hidroelektrarn na Grušoveljski strugi se nameravajo dogovoriti, da bi v času gradnje strugo očistili. Za izvedbo so v proračunu namenili okoli 47.300 evrov. Lani jeseni je občina financirala prvo fazo rekonstrukcije omenjene ceste. V začetku letošnjega leta so z namestitvijo javne razsvetljave ta del prenove končali, za kar so porabili okoli 43.000 evrov. Marija Lebar Prenovljena cesta v Varpoljah (Fotodokumentacija občine) Za izboljšanje poplavne varnosti objektov v Industrijsko poslovni coni (IOC) Prihova in bližnjih individualnih hiš je nazarska občina v decembru pričela z deli na tako imenovanem potoku 1. Konec januarja so z deli končali. Projekt je obsegal dva sklopa, in sicer gradbena dela za postavitev zapornice ter ele-ktro dela. Direktor nazarske občinske uprave Samo Begič je pojasnil: »V sklopu izvedbenih del se je očistilo strugo potoka 1 v IOC Prihova. Na notranji strani varovalnega nasipa je bila na potoku postavljena zapornica - podobno kot je že na potoku 2. V sklopu izvedbenih del je bilo potrebno skladno s projektnimi pogoji podjetja Elektro Celje prestaviti glavni srednjenapetostni vod, ki napaja podjetje BSH, dograditi kabelsko elektro kanalizacijo ter postaviti tri nove jaške.« Kot je še povedal Begič, je nov kabel in postavitev tega financiral Elektro Celje. Poleg tega podjetja je občina pridobila k sofinanciranju izvedbe projekta še za poplavno varnost zainteresirane gospo- darske subjekte. Skupno z elektro deli bo opravljenih za okoli 49.000 evrov del, od tega bo okoli 50 odstotkov vrednosti pokrila občina, razliko pa sofinancerji. Župan Matej Pečovnik je ob tem dejal, da gre zahvala tudi razumevanju lastnikov zemljišč, ker so dovolili posege na svojih parcelah. Novo postavljeno zapornico bo mogoče spuščati ročno in samo takrat, ko bo Savinja previsoka. Kot se je že dogajalo ob poplavah, se je razlila nazaj preko potoka 1 na drugo stran nasipa, nato pa tekla po notranji strani nasipa proti obrtno-stanovanjski coni, kjer se nahaja veliko individualnih hiš, podjetje BSH Hišni aparati Nazarje in več manjših gospodarskih subjektov. Novo nameščene zapornice bodo torej to preprečevale. »Potok 1 s temi deli ne bo urejen dokončno, saj dokončna ureditev predvideva izgradnjo zložbe iz kamnov in betona po celi dolžini struge in izvedbo še nekaterih drugih ukrepov,« je povedal Begič. Marija Lebar Savinjske novice št. 6, 6. februar 2015 7 Intervju Carica, ki živi življenje, kot si ga je vedno želela - Kdor spremlja medije, ve, da je bilo preteklo leto zate zelo aktivno, podobno si začela tudi novo leto. Kaj trenutno zahteva največ tvojega časa? Ta trenutek je Ema tista, kateri posvečam največ časa, saj se je vse skupaj zgodilo zelo na hitro. Časa za priprave nimamo veliko, saj je že 28. februarja. Ampak tako je pri glasbi, je proces, ki včasih traja. Trenutno se ukvarjamo še z besedilom, glasba je že pripravljena. Komad bo zelo simpatičen. Velika hrvaška zvezda Ne-no Belan me je povabil k sodelovanju, zato bova zapela v duetu. Je izvajalec, ki dela resnično dobre komade. Upam, da bo ta komad tudi drugim tako všeč kot nama in ekipi. (Alya prekine pogovor, ko na radiu zasliši himno svetovnega prvenstva v rokometu, pri izvedbi katere je sodelovala tudi sama.) Ful je fajn, da se rola ta komad povsod po svetu. Veliko sem na Hr- vaškem, tam so čisto nori, pesem vrtijo non stop.« - Katera zmagovalna pesem na Emi ti je najljubša? Tih deževen dan gre dobro v uho, res je dobro posnet in odpet. Obožujem Darjo Švajger, je moja dobra glasbena kolegica. Ko je Nuša Derenda zmagala s pesmijo Energy, sem prvič imela kurjo kožo, ko sem jo gledala. Všeč mi je tudi pesem, ki jo je lani pela Tinkara Kovač. Najprej so jo ponudili meni, ampak sem jo zavrnila, ker se nisem našla v njej. Tinkara je bila pa odlična. - Si kdaj zavrnila kakšno pesem, ki je potem zmagala na Emi? Ti je bilo potem žal? Ja, to se mi je zgodilo trikrat. Ampak jaz delam s srcem, važna mi je pot do cilja. Ne morem peti, če nekaj ne čutim. Do sedaj sem še vedno šla po pravi poti. Za artista je to zelo pomembno. - Glede na to, da ti zmaga na Emi prinese nastop na Evroviziji, jo spremljaš? Lani sem jo spremljala, ker sem bila v komisiji za Slovenijo in sem morala ocenjevati pesmi, prejšnja leta mogoče malo manj, navadno sem bila na terenu ali na koncertu. Kar se letošnjega leta tiče, sem čisto brez pričakovanj. Vse je prišlo zelo spontano, tako sem se tudi odzvala. Tja grem, ker mi je bilo verjetno namenjeno. - Kako je prišlo do sodelovanja za himno prvenstva v rokometu, ki jo je skupaj s tabo odpelo še 23 izvajalcev iz različnih držav? Sliši se kot nepozabna izkušnja. Na agenciji smo prejeli pošto od Ashley Wildron iz Amerike, ki sodeluje z agencijo SGA iz Dubaja in je pripravljala ta projekt, da so zainteresirani za sodelovanje v projektu. To je ena največjih agencij, ki dela dogodke po vsem svetu, med drugim tudi olimpijske igre in dogodke za kraljeve družine. Iskali so izvajalce tistih držav, ki tekmujejo na rokometnem prvenstvu. Izbirali so pevce, ki imajo za sabo dolgoletno kariero, so prepoznavni in imajo najbolj predvajane komade. To je takšna priložnost, ki ti lahko odpre vrata. Sedaj, ko gledam nazaj, se je izkazalo za super priložnost za spoznavanje novih producentov, menedžerjev in artistov. Z avtorjem skladbe sva veliko na vezi, najverjetneje bova sodelovala. - Koliko časa ste se pripravljali na otvoritev prvenstva? Kaj vse ste počeli? Uživali smo od začetka do konca. Snemali smo na različnih koncih. Moja ekipa je snemala himno v Parizu, druga ekipa v Dohi, tretja v Riu de Janeiru in četrta v Madridu. Snemali smo v studiu SGA, kjer snemajo pesmi U2 in Rolling Sto-nesi. Ko smo pesem posneli, smo imeli priprave na otvoritev prvenstva. Treba se je bilo vrhunsko pripraviti, ker je bila prisotna kraljeva družina iz Katarja in je bil protokol bolj strog. Zaradi vere so ženske bolj pokrite, zato smo morale imeti tudi tujke pokrite komolce in kolena. To je bilo zame nekaj čisto novega. Tudi tatuje so nam pokrili. Par dni smo imeli vaje vsak dan, delali smo z ljudmi, ki so najboljši v režiji in koreografiji. Oblačila nas je stilistka Janet Elizabeth, ki oblači predsednike držav, glasbene in filmske zvezde, s katero sva se res dobro ujeli. Ugotovili sva, da imava v Sloveniji skupno znanko. - Kakšen je občutek nastopiti na takšnem dogodku? Ko je prišel dan otvoritve, smo bili tako pripravljeni, da nihče ni imel niti malo treme. Vse je teklo zelo gladko. Prvič sem imela ves čas nastopa kurjo kožo, celo solza mi je pritekla od vseh emocij, da zastopam Slovenijo. To se mi še ni nikoli zgodilo. Toliko je bilo pozitivne energije, vsi smo bili eno, tako smo se spoprijateljili. Vsi za isti moment, za isto stvar. - Zagotovo se vam je pri pripravah na dogodek zgodilo kaj nenavadnega. Bi delila to z našimi bralci? Jaz sem zelo razigrana, tako na odru kot tudi drugače. Enkrat sem na vaji v trenutku, ko se prepletemo, Norvežana udarila po riti. Takrat sem pomislila: »O, moj bog, zaprli me bodo«, ampak potem ni bilo nič. ALYA, PEVKA ZABAVNE GLASBE Mozirjanka Alya je energična pevka, vedno nasmejana in polna energije. Na kavo smo jo povabili z namenom, da izvemo podrobnosti o izdaji tretjega studijskega albuma Car, jo povprašamo o sodelovanju pri himni Live it (Živi!) in o pripravah na Emo, kjer bo nastopila že petič. Je simpatična, dostopna, preprosta in najpomembneje, živi življenje, kot si ga je vedno želela. Alya Petega marca bo Alya nastopila z Big bandom RTV Slovenija in glasbenimi gosti Neisho, 6pack Čukurjem in še nekaterimi drugimi na velikem humanitarnem koncertu v sodelovanju z Osnovno šolo Nazarje. Namen koncerta, ki bo v športni dvorani v Nazarjah, je zbiranje sredstev za na-zarsko osnovno šolo. 8 Savinjske novice št. 6, 6. februar 2015 Intervju, Organizacije - Novembra si izdala tretji studijski album Car. Kako to, da si izbrala skladbo Car za naslovno pesem albuma? Ko smo delali album, sem takoj vedela, da bo naslov albuma Car, ker je naslovna pesem izšla ven pred albumom. Ta pesem je naredila revolucijo, pustila je zgodovinski pečat, saj smo jo predstavili tako, da smo s Croatia Airlines naredili dogodek v zraku nad Zagrebom. Zelo sem srečna, ne najdem drugih besed, da se je tak dogodek sploh zgodil. Marsikateri se ne zavedajo, koliko dela je za tem: koordinacij, priprav, sestankov, pregovarjanj, marsikdo se boji tako stvar speljati. - Omenila si zgodovinski koncert na letalu, s katerim si presenetila javnost. Kako je sploh mogoče prirediti takšen dogodek? Slovenske, hrvaške, bosanske in srbske novinarje ter nekatere glasbenike smo povabili na dogodek, ampak nihče ni vedel, kam gremo. Veliko je bilo klicev, vse je zanimalo, za kaj gre. Z ekipo smo bili v Zagrebu od zjutraj, saj so še odstranjevali sedeže iz letala, imeli smo tonsko vajo. Ko so novinarji prispeli na letališče, so mislili, da bodo pri- ča koncertu, ki bo v letalu, ampak na tleh. Potem pa sem izvedla koncert nad 4.000 metri. Za mano je nastopil hrvaški gost Massimo Sa-vic. Nato so kar v zraku potekali intervjuji za medije. Takrat sem se lahko prvič pokazala s kratkimi lasmi, zato sem morala dva meseca pred tem nositi lasulje. - Ta dogodek v zraku je bil napo-vednik turneje, nove plošče in sodelovanja z Minglom. Kakšen pa je bil izid plošče 25. novembra na Ljubljanskem gradu? Želela sem si intimnega vzdušja, da se vsi počutijo fajn. Prišli so tudi moji prijatelji in je bilo res noro. Upam, da se bo plošča dobro prodajala, vsaj kolikor se lahko, saj prevladujejo druge vrste nakupov. Kmalu začnemo turnejo, delali bomo videospote. - Ali mama še vedno piše pesmi zate ali napišeš kaj tudi sama? Nekaj malega je napisala pri tej plati, ampak jaz mislim, da moraš biti v momentu, da lahko pišeš. Tudi sama sem pisala za to plato, ampak tega potem nismo objavili, ker je bilo vse preveč alter. Vedno, kadar pišem, pišem bolj v country smer. Potem mi moj producent Žare Pak vse zavrne in sem že kar malo sita tega. (smeh) Bom morala izdati svojo country plato, ha ha. Drugače pa je na plati en takšen komad, naslov je Spet in spet. Sama sem bolj za glasbo, nisem toliko za tekste. Ko delam z avtorji, pa zelo dobro vem, kaj hočem imeti. - Kako se je na albumu znašla harmonika? Če bi me deset let nazaj vprašala, bi rekla, da to pa ne bo šlo. Aktualnemu singlu Za naju pa da piko na i. Smo pa harmoniko uporabili že pri Brazilu in Moji pesmi, ampak ni tako izpostavljena. Rada imam ta inštrument v kvalitetni obliki. Ko smo z Žaretom delali plato in sva dokončevala komad, je bil v bala-dni obliki. Potem sva spreminjala beat in ritem. Na koncu je naredil verzijo s harmoniko. Takrat sem rekla, to je to. Vedno ko komad poslušam, sem navdušena. Je pa res, da lahko v studiu eno stvar obračam milijonkrat. - Kje se vidiš čez pet let? Kaj pa vem. (smeh) - Pa če bi te kdo pred petimi leti vprašal isto vprašanje, si imela v mislih takšno življenje, kot ga živiš danes? Ja. Sicer pa nočem delati planov. Jaz verjamem, da vse, kar si v glavi zamisliš, se realizira. Ampak mo- raš dajati jasna navodila. Jaz sem bila vedno jasna pri svojih ciljih, vsako stvar sem si zelo podrobno zamislila. Hkrati pa prepuščam stvari. Zelo narobe je, da nekaj siliš. Naučila sem, se da moraš določene stvari spustiti. Če nekaj čutim, lahko delam, če ne morem, raje ne. Seveda je veliko odvisno od podpore planetov in astrološke karte. Vsa leta delam po tem in drži kot pribito. Včasih se preveč ženemo, tudi meni se je zgodilo, da sem se preveč iztroši-la. Potrebno je biti stabilen. Vsi moramo delati na tem. Zelo rada berem, grem na predavanje, če imam čas. Rada se učim, iščem svoje napake in jih poskušam izboljšati. - Potuješ povsod po svetu, zato gotovo kdaj pogrešaš dom. Kje v Pred vrati je letošnje pustova-nje, ki pomeni nadaljevanje več kot 120-letne tradicije Pusta Mozirske-ga. Pustnaki bodo v tednu dni izvedli tradicionalne dogodke, listino o trških pravicah pa bo po sklepu pustne vlade letos prejel prevoznik Robi Zadražnik. Kot že dolga desetletja doslej bodo trške pravice prišleku v Mozirje, ki je za kraj, krajane in pust veliko storil, podelili na debeli četrtek. Robi Zadražnik je med dostavo sadja in zelenjave v sedaj že pokojno zadružno trgovino našel ljubezen svojega življenja in si z njo v Mozirju ustvaril skupen dom. Vključil se je v družbeni in društveni utrip kraja, tako ne manjka pri nobeni večji prireditvi. Pustna bratovščina se bo skupaj z milozvoč-nim ansamblom Boj se ga ob petih popoldan podala na Krahelno-vo, kjer Zadražnik živi. Zgornji Savinjski dolini so tvoji kotički? Kam bi peljala svoje prijatelje? Naša dolina je prekrasna. Vedno, ko grem po svetu, jim povem, kako je Slovenija lepa. Slovenci se zavedamo lepote, ne zavedamo pa se sebe. Nismo dovolj samozavestni. Mislim, da bi bilo treba veliko narediti na tem področju. Samo Hrvate poglejmo, kako ponosni so. Zelo rada imam Logarsko dolino, tako je lepa. Pa recimo Mo-zirski gaj. Imamo zelo veliko zanimivosti. - Glede na to, da si bila večino zadnjih mesecev vpeta v rokometno dogajanje, me zanima, ali se tudi sama ukvarjaš s športom? Prakticiram fitnes, čeprav ga ne maram preveč, saj sem raje v naravi. Odkar sem si tri leta nazaj zlomila gleženj pri teku, sem začela hoditi v fitnes, da gleženj okrepim. Drugače pa tudi jaham. Katja Remic Novak Ob zabavah v prireditvenem šotoru, ki bodo zavoljo znanih ansamblov gotovo tudi letos dobro obiskane, bodo pustnaki izvedli vse, kar jim tradicija veleva. Obhodili bodo trške meje, običaj izvira iz zgodovine trga Mozirje, okolofirali po kraju, pošlihtali gospodarstvo, na pustni dan pa navsezgodaj prevzeli občinsko oblast in strli najtrše orehe, s katerimi se ukvarja izvoljena lokalna oblast. Na pustni torek popoldan bo mednarodna karnevalska povorka in za njo še zadnja zabava v prireditvenem šotoru na sejmišču. Žalostni del pustovanja, ki ga brez možnosti sprememb prinese smrt pusta, bodo izvedli na pepelnično sredo, ko bodo upepelili posmrtne ostanke pusta in prebrali njegovo oporoko. Benjamin Kanjir c - »Prvič sem imela ves čas nastopa kurjo kožo, celo solza mi je pritekla od vseh emocij, da zastopam Slovenijo. To se mi še ni nikoli zgodilo. Toliko je bilo pozitivne energije, vsi smo bili eno, tako smo se spoprijateljili. « »Enkrat sem na vaji v trenutku, ko se prepletemo, Norvežana udarila po riti. Takrat sem pomislila: »O, moj bog, zaprli me bodo,« ampak potem ni bilo nič.« »Ko so novinarji prispeli na letališče, so mislili, da bodo priča koncertu, ki bo v letalu, ampak na tleh. Potem pa sem izvedla koncert nad 4.000 metri.« PUSTOVANJE V MOZIRJU PRED VRATI Trške pravice letos Robiju Zadražniku Savinjske novice št. ß, ß. februar 2015 9 Zgodovina in narodopisje Vojni čas 1914-1918 - taykaufoüa kronika (12) Piše: Aleksander Videčnik AVSTRIJA MISLI DRUGAČE Celokupni zastopniki našega trga in občinski odbor so svoje soglasje podali. Pozorno sledimo razvoju hitrih dogodkov, ki so za nas življenjskega pomena. Vlada je v hudih škripcih, ni čuda, da avstrijski vladi pride na misel v času, ko živi v Avstriji vse od nadomestkov, podati našemu narodu namesto zahtevane Jugoslavije pristen nadomestek v podobi pristrižene in okrnjene in skrpucane Ilirije. Kaj je mar dunajski gospodi, če bi izgubili na mejah stotisoče najboljših Slovencev? Kaj jim mar, če bi prišli tako pod tujčevo peto naši najlepši kraji, Slovenske gorice in Gosposvetsko polje, kjer je tekla zibelka naše narodne samostojnosti! Iz teh porodnih bolečin naj bi rešil vlado dne 16. oktobra izdan cesarski manifest svojim narodom. Slovenski narod, slovenski časopis dne 18. oktobra: »Mrtvo dete se je rodilo včeraj na Dunaju, naši državniki pa so s tako slepoto udarjeni, da upajo temu otroku še vedno vrniti življenje. Toda - kadaver, ostane kadaver! Z loka-vostjo mislijo zopet oslepariti slovanske narode, toda ta nakana se ne bo uresničila! Naša straža Narodno viječe v Zagrebu stoji v permanenci (stalnost). V njegovih rokah leži odločba SHS in na svetovnem kongresu se bo izrekla odločilna beseda. Kaj nam bo zadnja epoha (obdobje) svetovne vojne prinesla, zabeležil bo sklep te kronike. Ti v kratkih potezah podani svetovni dogodki so se morali zabeležiti za splošno jasnejše razumevanje cele kronike. In ti dogodki so vrgli svojo svetlobo ali senco tudi na naš trg. Med trdno nado in bojaznijo pričakujemo razvitek domovinske bodočnosti, za katero smo nad štiri leta trpeli in po možnostih vse žrtvovali. Kadar je prišel poziv, radevolje položili smo svoj obolus na oltar domovine k skupni zgraditvi ali v narodni dobrobit. Trg se je vojnim posojilom odzval v eminen-tni meri, nad svojo močjo, vsega vojnega posojila je občinski zastop beležil (manjka podatek o vsoti) kron daroval za oslepele vojake, podporo za sirote in vdove padlih vojakov, opetovano in opetovano (znova in znova) za Rdeči križ in razne dobrodelne inštitucije. Poziv SHS narodnih žena za podporo jugoslovanskim sirotam naletel je v srcih tržanov na topel sprejem in odprte mošnjičke. Žrtve so zares velike ali cilj in smoter sta jih vredna! Od zadnjič zabeleženih vojnih žrtev nimamo zabeležiti izgube katerega izmed tržanov. Vsled naporov in bolezni, v vojni pridobljene, sta izmed tržanov umrla Jože Veninšek in Anton Dreža V tem času je bil odlikovan četovodja Anton Deleja, in to s srebrno hrabrostno medaljo. IMAMO MRZLO LETO Letošnje leto je bilo zelo neugodno, mrzlo, pač kebrovo leto! Že meseca junija je ob velikem nalivu vrhove naših planin pobelil sneg. Od tedaj pa do konca julija sploh ni bilo nobene toplote. Sedaj je nekaj dni vroče, potem pa kar naprej slabo vreme, ljudje bodo komaj uspeli pobrati poljske pridelke. Meseca septembra je bi- nice za olje porabil. Ko jih je hotel spraviti, zapazi, da so vse lepo narezane, bučnice pa odstranjene in zareza zopet z izrezkom lepo zadelana. Potrebnežu bo olje dobro teknilo! Naj še omenim, kaj se dogaja z denarjem. Vrednost vidno pada, ker je avstro-ogrska banka s papirjem preplavila (papirnati denar). Govori se na Dunaju, da je država v popolnem bankrotu. Avstro-ogrska banka ima za 28 milijard bankovcev v prometu, v kritje tega ogromnega zneska pa samo za 250 milijonov zlata in srebra, to je skoraj 90 helerjev za 100 kron. Naše mnenje je, da je treba odrivati papirnati denar, Skupina uglednih Mozirjanov, v sredini sedi Lola von Haas, soproga avstrijskega diplomata v Šanghaju, ki je živela v Mozirju in je tam tudi pokopana. Sedijo z leve: 2. Ana Goričar, 3. njena Draga, 4. Lola von Haas, 5. Meri Goričar, 7. Ana Goričar - Kinki, 8. Roza Kleindienst, sorodnica Goričarjev z Dunaja. Stojijo z leve: 2. Štiglic, 5. Goričar - Makse, 6. Angelca Šuster, poročena Goričar. Fotografirano leta 1916. la velika povodenj, ki je zahtevala kot žrtev neko žensko iz okolice Rečice. Posrečilo se je pravočasno spraviti vse pridelke, ki so bili, hvala Bogu, z ozirom na neugodno vreme še kar dobri. Upamo tudi, da nam bodo tudi ostali ti pridelki in se ne bodo siloma rekvirirali, ali v velikih mestih, posebno na Dunaju trka huda lakota na duri, ker se branijo Čehi in Madžari tja živila odposlati. Pomanjkanje živil in draginja je grozna! Ni li ta podobna stiskalnemu vijaku, ki vedno kvišku in kvišku leze, medtem ko ga oderuhi in vojni dobičkarji gonijo. V ilustracijo navajam cene naših živil v tej dobi: sedaj stane liter vina 16 do 20 kron, slivovka 50 kron, mleko 1 do 6 kron, olja sploh ni, eno jajce stane 10 do 12 helerjev, špu-la sukanca 9 kron, pola papirja pa 12 helerjev. Olja nismo zabeležili, nadomestek zanj je domače orehovo, bučevo, makovo ali solčnično olje. Ko omenjam buče, naj tukaj zabeležim novodoben trik tatvine, ki ga izumil ta čas različnega prilastvovanja tujega imetja, ko na železnicah in poštah, v mestu in na deželi cveti rokomavhar-jem pšenica. Tukajšnji posestnik M. Šuster imel je na njivi najmanj za en voz lepih buč, da bi buč- ker po vojski bo jako malo ali nič vreden. Sedaj velja največ v starih časih obstoječa možnost kupčije na barantanje - zamenjava robe za robo. Na primer, danes se da mirnik jabolk za mošt za mirnik krompirja. Zamenjati moraš le dobro blago in ne kakšna nadomestila. NAŠA OSKRBA (APROVIZACIJA) Ugotovili smo, da je bilo pri enem kilogramu moke na karte kar četrt kilograma otrobov. Take so pač vojne dobrote. Morda tiči v teh kos tistega nemškega izraza Seelen Aufschwung, ki je spočetka vojne polnil glave navdušenim Sieg-fridovcem? Tobak smo dobivali na karte ali njega količina in kakovost sta bila pravi škandal. Na tej grozoviti bedi in stiski začela nas je še hujša šiba božja tepsti - epidemična kužna bolezen, sedaj imenovana španska bolezen. Iz Španije je ta morilka nastopila svojo pot po vsej Evropi. Umrljivost v mestih je bila strašna. Tako je na primer 1. do 19. oktobra 1918 v Budimpešti umrlo 14.796 oseb. V našem trgu molimo: »Boga nas obvarij vojske, kuge in lakote.« Nadaljevanje prihodnjič. 10 Savinjske novice št. 6, 6. februar 2015 Gospodarstvo, Iz upravne enote KLS LJUBNO Rekordne rezultate delili z zaslužnimi V podjetju KLS Ljubno so 29. januarja pripravili slovesno podelitev nagrad za sodelavce, ki so v preteklem letu naredili največji napredek oziroma presegli cilje. Kot je povedal direktor Mirko Strašek, so bili za potrebe podjetja tudi vedno dosegljivi, izkazali so se z mentorstvom, inovacijami, polivalentnostjo in s še kakšnim posebnim doprinosom k uspehu podjetja. Omenjeni, ki so jih predlagali njihovi vodje, so prejeli denarne nagrade. Slovesnosti se je udeležil župan občine Ljubno Franjo Naraločnik in izrazil veselje, da imajo v občini uspešno podjetje, ki je lahko za zgled mnogim. Kot je v nagovoru povedal Strašek, so v preteklem letu dosegli in presegli planirane cilje, tudi po zaslugi nagrajenih sodelavcev. Njihova prodaja je znašala 32,4 milijona evrov, kar je največ v zgodovini podjetja. Naredili so 9,4 milijonov kosov izdelkov in jih prodali 9,2 milijona. V investicije za posodobitev in povečanje proizvodnih zmogljivosti so vložili 7,5 milijona evrov. Pomenljivo je, da se za to niso nič zadolžili, saj so uporabili privarčevana sredstva, in da imajo najbolj robotizirano podjetje v svoji panogi na svetu. V tem mesecu bodo v proizvodnji »zaposlili« stotega robota, do konca leta jih bodo imeli že 120. Teh rezultatov ne bi bilo, če se ne bi vsi potrudili, je dejal Strašek in dodal: »Uspeh podjetja delimo z vsemi sodelavci z visoko božičnico, ki je Nagrajeni zaposleni v družbi direktorja Mirka Straška (četrti z leve v prvi vrsti) in vodstvenih delavcev v KLS. (Foto: Štefka Sem) bila 800 evrov neto na zaposlenega, s povišanjem plač za pet odstotkov od januarja dalje in s posebno nagrado z vami, ki ste dosegli najboljše rezultate, pa tudi s kupci z vsakoletnim znižanjem cen.« Da je pomembna sestavina njihovega dela poslovna kultura, je Strašek še posebej poudaril. Nivo komunikacije in spoštljiv odnos med sode- lavci prinaša boljše rezultate. Omenil je tudi poslanstvo podjetja KLS kot dobrega zaposlovalca v Zgornji Savinjski dolini in spremembe v obratu obdelave, kjer so trije mladi in nadarjeni inženirji, Sebastjan Levar, David Kladnik in Silvo Brglez, dobili naziv mojstra obdelave, vodja obrata obdelava pa je postal Marjan Jarnovič. Štefka Sem UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Ocene kakovosti uspeli še zvišati Odbor za kakovost pri Upravni enoti Mozirje je sredi januarja pripravil oceno stanja na področju kakovosti v letu 2014. Kot kažejo številke, zbrane iz analize anket o zadovoljstvu strank, zadovoljstvu organov in organizacij ter zadovoljstvu zaposlenih, so na upravni enoti uspeli že sicer dobre rezultate v lanskem letu še izboljšati. Načelnica UE Milena Cigale je ob tem povedala: »Res sem ponosna na sodelavce, saj brez njih ne bi bilo odličnih ocen! Vesela pa sem tudi zase, da sem uspela v teh štirih letih, odkar vodim upravno enoto, izboljšati rezultate na skoraj vseh področjih.« Splošna ocena kakovosti storitev v Upravni enoti Mozirje je v letu 2014 najvišja doslej in znaša 4,83. V letu 2012, ko so nazadnje izvedli to anketo, je znašala 4,80. Ob tem so stranke izjavile, da so bile deležne še bolj kakovostne obravnave, kot so jo pričakovale. Storitve se izvajajo pravočasno, stranke obravnavajo individualno, čakanja ni, zaposleni pa vzbujajo pri strankah zaupanje. Anketa o zadovoljstvu organov in organizacij, s katerimi sodelujejo, priča, da so bile te z delom Milena Cigale: »Veseli smo bili spodbudnih podatkov iz anket kakovosti.« (Foto: Marija Lebar) UE zelo zadovoljne. Povprečna ocena je enaka kot v letu 2013 in znaša 4,86. Na dveh postavkah je bila UE ocenjena celo z najvišjo oceno, to je s pet, in sicer za strokovnost in zanesljivost zaposlenih in za pravočasno reševanje zadev ter v predpisanih rokih. Kljub številnim izzivom so uspeli dvigniti tudi oceno na področju zadovoljstva svojih zaposlenih. Povprečna ocena v letu 2014 znaša 4,4, v letu 2013 je znašala 4,2. Visoko so ocenjeni odnos do kakovosti, organizacija in pogoji dela, osebnostna rast, motivacija in zavzetost ter komunikacija z nadrejenimi. Odbor za kakovost ob tem ugotavlja: »Z rezultati ankete o zadovoljstvu zaposlenih v letu 2014 smo lahko zelo zadovoljni. Povprečne ocene so najvišje doslej in so tudi nad povprečjem v RS (po podatkih na dan 7. 9. 2014), kar v teh časih ni zanemarljiv dosežek. Zadovoljstvo zaposlenih ima neposredne in posredne vplive na uspešnost organizacije ter pomembno vlogo tako pri podpori izvajanja načrtovanja kot organiziranja, vodenja in nadzorovanja.« Marija Lebar Savinjske novice št. ß, ß. februar 2015 11 Kultura KONCERTI GLASBENE ŠOLE NAZARJE Mladi glasbeniki navdušujejo tudi izven doline Glasbeno izročilo, ki ga že desetletja negujejo in nadgrajujejo v Glasbeni šoli Nazarje, je nepogrešljiv del zgornjesavinjske kulture. Svoje znanje učenci redno predstavljajo na koncertih tako v dolini kot v številnih krajih po Sloveniji. Ker se nazarska šola po uspehih učencev tako na državnih kot na mednarodnih tekmovanjih uvršča v vrh slovenskih glasbenih šol, jim radi prisluhnejo povsod. Sredi minulega meseca so se učenci predstavili na dveh dogodkih, ki jih je organizirala GŠ Frana Koruna Koželjskega iz Velenja. Koncerta Združeni z glasbo in Srečanje pihalcev sta bila namenjena predstavitvi učencev celjske in koroške regije. Kot je povedal ravnatelj GŠ Nazarje Jernej Ma-rinšek, so med njimi navdušili tudi njihovi učenci: trobentač Benjamin Hrastnik (mentor Stefan Garkov), harfistka Aja Urlep (mentorica Katja Skrinar), pianistka Nika Čerček (mentorica Mi-lanka Črešnik), violinistka Nuša Bider (mentorica Margarita Ulokina), harmonikar Gašper Li-pnik (mentor Tomaž Guček), saksofonistka Deja Čerček (mentor Bojan Zeme), trio saksofonov v zasedbi Deja Čerček, Klara Kovač in Karin Kovač (mentor Bojan Zeme) ter flavtistka Larisa Kotnik (mentor Jernej Marinšek). Prav tako so se učenci nazarske GŠ izkazali že decembra, ko so v predbožičnem vzdušju v Ljubljani skupaj s priznano slovensko pevko Ano Dežman pripravili Koncert slovenskih popevk. Poleg Dežmanove so s solističnimi nastopi številno občinstvo navdušili mladi glasbeniki, njihovi učitelji in pihalni orkester, ki deluje pod mentorstvom Stefana Garkova. Tatiana Golob BEGUNJE Med frajtonarji najboljši Gašper Belaj Gašper Belaj, učenec Robija Zupana, je bil najbolje ocenjen v svoji kategoriji. Med Zgornjesavinjčani je na tekmovanju harmonikarjev za nagrado Avsenik v Begunjah nastopil Gašper Belaj iz Nove Štifte, učenec Robija Zupana, in si med frajtonarji priigral prvo mesto. Komisija mu je za nastop in program dodelila 98,83 točke, kar je bilo največ v njegovi kategoriji. Nastopili so tudi trije učenci Primoža Zvira, ki so dobili zlata priznanja. Tanja Podkrižnik za 97,50, Klemen Gungl za 97 in Klemen Sodec za 96,50 točke. Po besedah predsednika komisije Slavka Avsenika ml. je opaziti, da zanimanje za igranje in preigravanje Avsenikove glasbe raste iz leto v leto, zato se ni bati, da bi njihova glasba izumrla. Marija Šukalo Nastop pihalnega orkestra pod vodstvom Stefana Garkova na Koncertu slovenskih popevk v Ljubljani (Fotodokumentacija GŠ Nazarje) MEDNARODNO TEKMOVANJE HARMONIKARJEV ZA NAGRADO AVSENIK Učenci Glasbene šole Nazarje ponovno uspešni V soboto in nedeljo, 24. in 25. januarja, je v Begunjah na Gorenjskem potekalo 9. tradicionalno mednarodno tekmovanje harmonikarjev za nagrado Avse-nik. Štirje učenci Glasbene šole Nazarje pod vodstvom mentorja Tomaža Gučka so dosegli odlične rezultate. Nejc Klemenšek in Gašper Lipnik sta v kategoriji B klavirske harmonike prejela zlati priznanji, Aljaž Pančur v kategoriji A diatonične harmonike bronasto in Špela Bider v kategoriji A klavirske harmonike priznanje za sodelovanje. Tekmovalce je ocenjevala tri- Nejc Klemenšek, Gašper Lipnik, Špela Bider in Aljaž Pančur z mentorjem Tomažem Gučkom so bili veseli doseženih rezultatov. (Foto: Barbara Rozoničnik) članska strokovna žirija v sestavi Slavka Avsenika ml., Jožeta Burnika in Lorenza Pichlerja. Po starostni kategoriji so prevladovali tekmovalci v starosti med 12 in 16 let, kar kaže, da je tekmovanje najbolj privlačno za osnovnošolsko in srednješolsko mladino. Po številu prijav je vodila diatonična harmonika, število tekmovalcev pa je organizator, Glasbena šola Avsenik, omejil na 100 tekmovalnih nastopov, kar govori o ugledu in priljubljenosti tekmovanja. Barbara Rozoničnik I 12 Savinjske novice št. 6, 6. februar 2015 Čestitke, Oglasi Savinjske novice št. 6, 6. februar 2015 13 Oglasi Vabimo k vpisu ž 2 r.llaViflVi Ml Cd" Vv,v.Pi kiBrmalfvBj d m t v^i r pil i ¿3, fejbrnar h»t> iAo tu liflO 14. fefcjTuar ub 'J.00, g II 11 lil i Informacije; Šolski center Šentji www.sc-s.si, 03 746 29 s'00 ur Savinjske novice št. 6, 6. februar 2015 15 Oglasi FAKULTETA ZA ENERGETIKO Fakulteta za energetiko je članica Univerze v Mariboru, locirana v krajih Krško in Velenje. Študij se torej izvaja v regijah z velikimi energetskimi sistemi, s tem pa so dani tudi odlični pogoji za pridobivanje praktičnih izkušenj študentov že v času študija. Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboru izvaja štiri študijske programe: • visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje Energetika • univerzitetni študijski program 1. stopnje Energetika • magistrski študijski program 2. stopnje Energetika in • doktorski študijski program 3. stopnje Energetika. Programi so usklajeni z bolonj-sko deklaracijo, kar omogoča visoko stopnjo izbirnosti. Študenti se tako v sklopu programa odločajo za izbiro dela študijskih obveznosti iz hidro, termo, jedrske, alternativne in splošne energetike. FAKULTETA JE VPETA V OKOLJE IN DOBRO SODELUJE Z GOSPODARSTVOM Trenutna vpetost Fakultete za energetiko UM v okolje je zelo dobra, saj deluje v okoljih, kjer je energeti- UNIVERZE V MARIBORU ka ena pomembnejših gospodarskih panog. Fakulteta je zelo dobro povezana z energetskimi podjetji, tako na področju pedagoškega, kakor tudi raziskovalnega dela. Podjetja so bila vključena tudi pri pripravi študijskih programov, sodelujejo pri izvajanju študentskih praks, s fakulteto pa sodelujejo tudi pri zagotavljanju primernih pogojev za izvedbo študijskih programov ter pri izvajanju aplikativnih energetskih projektov. DIPLOMANTI BELEŽIJO VISOKO STOPNJO ZAPOSLJIVOSTI Na fakulteti je bila izvedena anketa o zaposljivosti diplomantov in ustreznosti pridobljenih kompetenc, katere analiza je podala zelo dobre rezultate. Rezultati ankete so pokazali, da je 90 % vseh diplomantov, ki so sodelovali v anketi in ki niso nadaljevali študija na študijskih programih višje stopnje, zaposlenih; od tega 87 % vseh zaposlenih diplomantov opravlja dela in naloge s področja energetike. To je za fakulteto vsekakor potrditev, da so diplomanti iskani na trgu dela, in da kompetence, ki so jih pridobili med študijem, ustrezajo pogojem in potrebam gospodarskih ter javnih organizacij. Fakulteta za energetiko Um ve ne v Mariboru vabi k vphu v i tajska programa i itopnie: Visokošolski strokovni studijski program Energetika Univerzitetni študijski program Energetika |i Mattbi«pflp] Informativna dneva: v petek, 13. februarja, ob 10.00 in 15.00 ter v soboto, 14. februarja, ob 10.00, v prostorih fakultete v Krškem in Velenju. ■K ikliuci se tudi tU BUOJUEIAŽA ENERGETIKO I 16 Savinjske novice št. 6, 6. februar 2015 Organizacije, Iz občin DELAVNICE ZA ZAPOSLOVANJE V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI »Mladi veter« najprej v Solčavi, nato na Ljubnem V Centru Rinka, v Solčavi je 24. januarja potekala delavnica »Zelena« delovna mesta - prihodnost zaposlovanja v Zgornji Savinjski dolini ali kako ustvarjalnost posameznika povezati v ustvarjalnost skupnosti? Minulo soboto je bila naslednja delavnica v predavalnici ljubenskega kulturnega doma, s provokativnim naslovom Službo v domačem kraju, prosim! »Mladi veter« je projekt, ki ponuja delavnice na temo zaposlovanja in je bil sprejet in podprt s strani Norveškega finančnega mehanizma za nevladne organizacije. Na prvi delavnici, ki jo je vodila dr. Nevenka Bogataj, so udeleženci razmišljali o ustvarjalnosti in inova-tivnosti posameznika ter skupnosti skozi prizmo ustvarjanja priložnosti za zaposlovanje v naši dolini. Bogatajeva je strokovnjakinja za izobraževanje odraslih in soavtori-ca ter urednica knjige Znamenja trajnosti, ki govori o slovenskih pri- merih trajnostnega ravnanja. Skupinsko delo je razgibala Nežka Bogataj. Druga delavnica je potekala skozi predavanje mag. Sama Kra-merja, ki je spodbudil razmišljanje prisotnih, da so tvorno sodelovali v govornem dialogu. Psihološka razdelava miselnih fiksacij in ujetosti v okvirje je osvetlila nove zamisli o podjetniških priložnostih in pokazale so se nove priložnosti, ki čakajo pogumne izvajalce prav tukaj, doma. Kramer je ekonomist in predavatelj, ki z optimizmom pospremi slušatelje k novim rešitvam danih situacij. Tako je bilo najdenih precej podjetniških priložnosti in idej tudi ob tej priložnosti. Naslednja delavnica bo 7. februarja ponovno v Solčavi in nosi naslov Volna - priložnost zame. Prijavijo se lahko vsi, ki jih tema zanima, in morda najdejo priložnost, ki čaka nanje. Slavica Tesovnik Na prvi delavnici so udeleženci razmišljali o ustvarjalnosti in inovativnosti posameznika ter skupnosti. (Foto: Marko Slapnik) ŽUPAN SPREJEL DRUŽINE Z NOVOROJENČKI Rodnost v občini Nazarje nekoliko nazadovala V avli Osnovne šole Nazarje je v ponedeljek, 19. januarja, potekal županov sprejem za novorojenčke letnika 2014 in njihove družine. Dogodek so v sodelovanju pripravili tamkajšnja občina, osnovna šola in vrtec. Malčki nazarskega vrtca so s prikupnim nastopom pokazali, kaj vse so se naučili in kako se nič ne bojijo predstaviti javnosti. Kot je dejal župan Matej Pečovnik, ne bo minilo veliko časa, ko bodo tokratni novorojenčki tudi že toliko stari, da jih bo treba vpisati v vrtec. Izrazil je željo, da bi jih starši vpisali v domači vrtec, ki nudi kakovostno vzgojo in varstvo, ter kasneje v osnovno šolo. »V preteklem letu se je v naši občini rodilo 24 otrok. Število rojstev nekoliko upada, zato smo še posebej veseli vsakega rojstva novega občana, saj so otroci naše in vaše največje boga-sivo. Da to pokažemo, že tradicionalno prirejamo sprejem na družine novorojenčkov. Pripravili smo vam priložnostna darilca, družinam pa po sklepu občinskega sveta pripada tudi finančna pomoč,« je še povedal župan. Vodja vrtca Veronika Atelšek je povabila star- še, da si ogledajo prostore vrtca, in jih obvestila o spomladanskem terminu vpisa. V imenu šole je povabljence nagovorila ravnateljica Vesna Lešnik, v imenu patronažne službe, ki se prva srečuje z družinami novih malčkov, pa patronažna sestra Milena Grudnik. Zahvalila se je za zaupanje, da smejo patronažne medicinske sestre deliti z družinami njihove najsrečnejše in najbolj osebne trenutke. Marija Lebar Novorojenčki letnika 2014 s svojimi družinami na sprejemu (Foto: Marija Lebar) I Savinjske novice št. 6, 6. februar 2015 17 Šport, Oglasi KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE V drugi del prvenstva z drugega mesta Nazarski košarkarji članske ekipe so januar zaključili s polovičnim uspehom. V domači dvorani so premagali Ivančno Gorico, teden dni kasneje pa izgubili na gostovanju proti Iliriji. S tem so si zagotovili drugo mesto v skupini 4. SKL vzhod 2 in napredovanje v drugi del prvenstva, v skupino za prvaka lige. Zgornjesavinjski ljubitelji košarke so imeli priložnost uživati v košarkarski predstavi domačih igralcev že 17. januarja v nazarski športni dvorani. V goste je prišla ambiciozna ekipa Ivančne Gorice, ki se je z domačini borila za drugo mesto v skupini. Gostje so željo po zmagi izrazito pri- kazali v drugem polčasu, ko so izničili prednost Nazarčanov na vsega devet točk razlike, vendar je domači »stroj« z agresivno obrambo zmlel nasprotnika s prepričljivim rezultatom 86:71. Teden dni kasneje je sledilo gostovanje pri Iliriji v Ljubljani. To je bil zadnji obračun nazarske ekipe v skupini vzhod 2. Prav zadnja tekma je bila najbolj neverjetna. Skozi celotno srečanje so igralci obeh ekip zadeli veliko košev, vendar so v zadnjih desetih minutah zadevali iz nemogočih položajev. To obdobje igre je pripadlo Ljubljančanom z rezultatom 41:31, kar je pomenilo končnih kar 110:104. Nazarski kapetan Blaž Vodončnik je prispeval neverjetnih 49 točk, od tega kar sedem trojk. Pri Iliriji je bil strelsko najbolj razpoložen Grgič z 28 točkami. Poraz je pomenil končno drugo mesto v skupini in napredovanje v skupino za prvaka lige. Iz njihove skupine sta se v ligo za prvaka uvrstili tudi Ilirija, ki je zasedla prvo mesto in Ivančna Gorica, ki je bila tretja. Nasprotniki Nazarske ekipe v drugem delu bodo ekipe Vojnika, Dravograda Koroške ter Brežic. Prvo tekmo bodo odigrali 14. februarja, ko bodo gostovali pri Vojniku. Roman Mežnar 18 Savinjske novice št. 6, 6. februar 2015 Ljudje in dogodki, Organizacije ZEMLJA ŽE ČAKA NA NOV ŽIVLJENJSKI CIKLUS Karitas nadaljuje z delavnicami Zeleni izziv V SPOMIN Herman Remic 1941 - 2015 Pred dnevi smo se na nazarskem pokopališču poslovili od Hermana Remica - Herija, podjetnika in obrtnika, ki je vse svoje življenje zapisal podjetništvu. Kot mladega in energije polnega ga premamil izziv dela v tujini in morda bi tam celo ostal, če ne bi bila od tega izziva močnejša ljubezen do kasnejše soproge Irene. Z njo sta leta 1971 začela z obrtno dejavnostjo elektromehanike, in sicer s proizvodnjo cev- nih objemk za potrebe avtomobilske industrije in proizvodnje gospodinjskih aparatov. Leta 1978 so začeli izdelovati stikala za motorna kolesa, motorne žage in črpalke, nato pa še pi-pice za dovod tekočin. Deset let kasneje so dejavnost razširili s proizvodnjo stikal, stikalnih elementov in vodil za ščetke elektromotorjev malih gospodinjskih aparatov, leta 1990 pa so začeli z razvojem brusilnih strojev, za kar so leta 1995 prejeli zlati ceh na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju. Herman Remic je bil neumoren in uspešen inovator, neprenehoma je iskal nove tehnične rešitve. Za svoje dosežke je bil večkrat nagrajen s strani Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice, v kateri se je v zadnjem obdobju aktivno angažiral v organih upravljanja. Bil je član upravnega odbora, v sedanjem mandatu, ki ga žal ne bo dokončal, pa je opravljal funkcijo člana nadzornega odbora. Največji delež svojega stanovskega delovanja je sicer namenil obrtni asociaciji. Ko je bilo v Mozirju leta 1975 ustanovljeno društvo obrtnikov, je bil Herman Remic izvoljen v nadzorni odbor. Dve leti kasneje je v okviru te organizacije prevzel vodenje odbora za sodelovanje z gospodarstvom. Leta 1979 je postal član izvršilnega odbora obrtnega združenja, leta 1983 pa njegov podpredsednik. Istega leta so obrtniki v Mozirju pripravili zelo odmevno obrtno razstavo, Remic pa je predsedoval organizacijskemu odboru in poleg še nekaterih razstavljavcev prejel priznanje za prikazane inovacije in izboljšave. Leta 1986 je bil Herman Remic izvoljen za predsednika obrtnega združenja. V tem času se je tudi ogromno angažiral pri gradnji novega doma obrtnikov, leta 1990 pa so mu obrtniki zaupali še en predsedniški mandat, ki ga je opravljal do leta 1995. V tem mandatu se je obrtno združenje preoblikovalo v obrtno zbornico. V letih 1995-1999 je Heri opravljal funkcijo člana izvršilnega odbora, v mandatu 1999-2003 pa je bil član skupščine Območne obrtne zbornice Mozirje. Ob vsem neštetem velja dodati še njegovo delovanje v organih republiške obrtne asociacije. Na prvih demokratičnih volitvah leta 1990 je bil Herman Remic izvoljen za delegata tedanje občinske skupščine, leta 1992 in štiri leta kasneje pa se je kot kandidat Slovenske obrtno podjetniške stranke potegoval za mesto poslanca v državnem zboru. Poleg gospodarstvenikov in obrtnikov se bodo Hermana Remica z globokim spoštovanjem spominjali tudi gasilci Gorice ob Dreti, saj je bil njihov dolgoletni podpornik in pokrovitelj. Angažirano je deloval tudi v Slovenskem društvu vzdrževalcev, v zadnjem času pa je prosti čas, kolikor ga je imel ob vodenju podjetja, v veliki meri namenjal predvsem svojemu neobičajnemu ho-biju - zvezdogledstvu. Čeprav Heri nikoli ni dočakal tistega, česar se je ob osamosvojitvi Slovenije najbolj veselil - podjetništvu naklonjenega poslovnega okolja -, naj počiva v miru. Njegovo delo je opravljeno. Franci Kotnik Udeleženci so pokazali veliko zanimanje za semena, setev in vzgojo novih kultur na domačem vrtu. (Foto: Jože Miklavc) Župnijska Karitas Mozirje-Šmi-hel in predsednik društva za izobraževanje za samooskrbo Učni sadovnjak Jernej Maze so tudi letos pričeli s serijo zimsko-pomla-dnih delavnic za vrtičkarje, pridelovalce sadja in zelenjave, zdravilnih zelišč ter za vse tiste, ki jih delo z naravo in vrtnarstvom zanima in veseli. V prostorih župnišča v Mozirju so sredi januarja pripravili delavnico Zeleni izziv na temo setve in semen. V času, ki je primeren za izbiro in pripravo semen ter za prve setve v posode in vsaj malo ogrevane rastlinjake, je bila tematika več kot primerna za obiskovalce, ki so lahko v brezplačni izobraževalni obliki izmenjali mnenja, izkušnje in si izmenjali semena. Par mladih navdušencev se je na srečanje pri- peljalo iz Ljubljane, iz Velenja sta prišli prostovoljki društva Zeliščna abeceda. Poleg Jerneja Mazeja je ljubi- teljska vrtnarka Mihaela Sem ponudila številne vrste semen in sadik, dajala koristne nasvete ter delila izkušnje. Zdrava semena so veli- kega pomena za kakovost pridelave, pomembno je spoznavanje novih kultur, ki jih moramo vzgojiti za čim bolj pestro in zadostno samooskrbo, ki bi naj Slovencem zagotavljala večji delež zdrave, cenovno dostopne in kakovostne prehrane. Organizatorica Alenka Brezov-nik je napovedala nove priložnosti za srečanja z različno tematiko. Po januarskem dogodku pod Bohače-vim kozolcem, ko so ponudili izmenjavo semen obiskovalcem kmečke tržnice, se bodo februarja pogovarjali o vzgoji sadik plodovk, marca bodo spoznavali invazivne rastline na našem območju, za april pa načrtujejo ureditev dela farov-škega vrta v sodelovanju s tamkajšnjim župniščem in župnikom San-dijem Korenom. Jože Miklavc Savinjske novice št. ß, ß. februar 2015 19 Organizacije, Šport ČEBELARSKA DRUŽINA GORNJI GRAD Medena letina ni bila katastrofalna, a tudi odlična ne Takšna je bila ugotovitev predsednika gornjegrajske čebelarske družine Janeza Faleta, ko je članom predstavil poročilo o delovanju za leto 2014. Člani ČD Gornji Grad in njihovi gostje so se zbrali na občnem zboru v soboto, 17. januarja, ko so sprejeli načrt dela za letošnje leto. V poročilu je predsednik Fale, ki je bil na funkcijo izvoljen pred enim letom, podal osnovne značilnosti delovanja družine. Ta šteje 51 članov, ki čebelarijo s 500 AŽ panji in desetimi nakladnimi panji. Povprečna starost članov je dokaj visoka - 58 let. Upajo, da se bo ta sčasoma znižala, saj skrbijo za podmladek v čebelarskem krožku, o čemer je poročala mentorica Anda Kavčič, ki skupaj z Ivanom Ropom zgledno skrbi za čebelarski naraščaj. Iz tega razloga je na občnem zboru prejela priznanje. Športna zveza in Atletski klub Slovenj Gradec za 14. februar pripravljata športno družabno prireditev v Radmirju - Ekipno olimpi-jado, ki spodbuja sodelovanje in medsebojno integracijo. Projekt je sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj ter nacionalnih in regionalnih javnih sredstev Slovenije in Avstrije. Vodi ga Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez in poteka od lanskega aprila do 31. marca letos. V času trajanja projekta z namenom medsebojnega sodelovanja in povezovanja Slovencev in Avstrijcev v obmejnem pasu potekajo prireditve poimenovane Ekipne olimpijade. V navedenem obdobju Janez Fale meni, da bi bilo potrebno otrokom približati lokalno čebelarstvo in čebelarje. (Foto: ML) Udeležili so se Čebelarskega praznika in Dneva Menine, v aprilu so imeli srečanje na Črnivcu, ki ga pripravljajo s kamniškimi čebe- bo v Sloveniji organiziranih 15 prireditev ter šest v Avstriji. Poleg vpliva na udeležence je olimpijada pomembna z vidika razvoja turizma, razvoja športa v obmejnem pasu ter dolgoročnega povezovanja Slovencev in Avstrijcev z vključevanjem športa. Udeleženci prireditve in programa so lahko osebe stare od pet do 99 let. Tekmujejo v petih disciplinah, ki so enake na vseh prireditvah: nogomet (strel na gol), golf (ciljanje tarče), vlečenje vrvi, smučanje (koordinirana hoja ekipe na dolgih smučeh) in štafetne igre. Vsak lokalni organizator lahko poleg naštetih izbere še dve disciplini po lastni izbiri. NN larji in so ga zapisali tudi v letošnji plan dela. Novembra so sodelovali pri izvedbi akcije tradicionalni slovenski zajtrk, za kar so zbrali 12 kg medu. Ob tej priložnosti je bil otrokom v šoli prikazan film o čebelarjenju. Fale meni, da bi bilo potrebno otrokom približati lokalno čebelarstvo in čebelarje, ki jih ti poznajo, zato nameravajo v družini letos posneti krajši film na to temo. Izvedli so jubilejno Ambroževo mašo, deseto po vrsti. Udeleževali so se aktivnosti v sklopu Čebelarske zveze Saša, posebno pozornost so namenjali izobraževanjem V nedeljo, 18. januarja, je mladinski odsek Planinskega društva Gornji Grad pod vodstvom Roka Rupa organiziral plezanje na umetni steni v nazarski športni dvorani. Učenci planinskega krožka in njihovimi starši so se z veseljem odzvali povabilu. Zbralo se jih je kar 53. Preden so »stopili v steno«, so se s krožkarji pod vodstvom mentorice Jelke Grudnik zaposlili z aktivnostmi, ki so jih pripravile na plezanje. Člani društva, ki se aktivno in usposabljanjem. Člani so potrdili tako delovno in finančno poročilo ter oba plana za letos. Besedo so dobili gostje, ki so pohvalili aktivno delovanje gornjegrajske družine in spregovorili o svojih izkušnjam glede donosov čebeljih pridelkov v minulem letu, ki so ponekod zaradi slabih vremenskih razmer povsem izostali. Ob koncu so izvolili še delegate za občne zbore območne in slovenske čebelarske zveze. Zaslužnim članom so podelili jubilejna priznanja in sprejeli nove člane. Marija Lebar ukvarjajo z alpinizmom, so jim prikazali osnovne tehnike plezanja, prijemanja, stopanja. Seznanili so jih z opremo in varovalnimi pripomočki, nato so si nadeli plezalne pasove, se obuli v plezalke in pričeli z vzponi. Otroci so uživali v preizkušanju lastnih sposobnosti in se trudili povzpeti čim višje. Med starši je bilo letos veliko prostovoljcev, otroci pa so jih opazovali z neprikritim ponosom. Štefka Sem Otroci so se trudili povzpeti čim višje. (Foto: Jelka Grudnik) OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE - ZDRUŽENJE ŠPORTNIH ZVEZ Ekipna olimpijada v Radmirju PLEZANJE NA UMETNI STENI V NAZARJAH Dogodek za družine Ekipe se lahko prijavijo do 12. februarja, do 12. ure (informacije so dostopne na spletu Atletskega kluba Slovenj Gradec) in v Radmirju na dan prireditve, ki se bo začela ob 10. uri. Ekip je lahko do 20, sestavlja pa jih lahko pet do osem oseb. 20 Savinjske novice št. 6, 6. februar 2015 Šport, Organizacije SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH ZA ŽENSKE Zasneženo Ljubno bo za gledalce še bolj atraktivno Novo zapadli sneg je za organizatorje tekem svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske na Ljubnem ob Savinji zelo dobrodošel. Kljub temu še vedno delajo tudi umetni sneg za rezervo. Priprave na tekme so v polnem teku in doslej gre vse po načrtih. Prejšnji teden se je sestal tekmovalni odbor, ki se bo na zadnji seji dobil v ponedeljek, 9. februarja, da bodo uskladili še zadnje podrobnosti okoli tekmovanja. Rajko Pintar, generalni sekretar Smučarsko skakalnega kluba Ljubno ob Savinji BTC in predsednik organizacijskega komiteja, pravi: »Prejšnji teden je na Ljubnem zapadlo od 10 do 15 cm novega snega. Ta je zelo dobrodošel - zlasti zaradi zimskega vzdušja tudi v okolici skakalnice. Tako so tekme za gledalce še bolj privlačne. Temperature pa so bile v teh dneh do- volj nizke, da smo delali tudi umetni sneg - za vsak slučaj.« Pintar dodaja, da so sredi končnih priprav. Pomembno je dobro urediti zlasti zalet, kjer deluje hladilni sistem. Ta je pogoj, da tekme svetovnega pokala sploh lahko izvajajo. Zato je skakalni klub pred časom šel v nakup sistema, investicija je veljala okoli 60.000 evrov. Zalet je najpomembnejši in najbolj občutljiv tudi iz vidika varnosti za tekmovalke ali tekmovalce. Točnega števila tekmovalk še ni mogoče napovedati, ker prijave še prihajajo. Računajo na okoli 45 do 50 skakalk. Veliko bo število ostalega osebja, spremljajočih služb in TV ekip. Kar na okoli 250 ljudi računajo, ki bodo v času izvedbe tekem nastanjeni v Zgornji Savinjski dolini. Prav zato so zapolnjene vse nastanitvene zmogljivosti od Ljubnega do 10. TRADICIONALNI POHOD NA TOLSTI VRH Za dober pohodniški na najvišji vrh Slaba vremenska napoved ni zadržala doma preko trideset planincev. (Foto: TG) Planinsko društvo Nazarje že vremenska napoved ni zadržala desetletje organizira tradicionalni pohod na najvišji vrh Dobroveljske planote, Tolsti vrh. Pohoda se člani društva radi udeležujejo, saj je prvi v tekočem letu in tako simbolna otvoritev nove pohodniške sezone. Zimski čas sicer pogosto poskrbi za slabše vreme, ki spremlja po-hodnike, vendar sneg, dež ali mraz nikoli niso odvrnili najbolj vztrajnih od udeležbe. Tudi letos, 17. januarja, slaba Rajko Pintar: »Sneg je zelo dobrodošel zlasti zaradi zimskega vzdušja tudi v okolici skakalnice.« (Foto: ML) Logarske doline, pojasnjuje Pintar. V Šport centru Prodnik bo tako imenovani FIS hotel, kjer bodo bivali najvidnejši funkcionarji Mednaro- dne smučarske zveze FIS-e. V Pla-ninki bo FIS marketing. Tam bo nastanjeno osebje, zadolženo za tehnično izvedbo tekem ter režiserji in producenti TV Slovenija. Tekmovalke, trenerji in spremljevalno medicinsko osebje, kot so fi-zioterapevti, psihologi in zdravniki, bodo prebivali v hotelih v Logarski dolini. Zapolnjene so tudi vse ostale posteljne kapacitete od Ljubnega do Logarske doline. Namenjene so TV ekipam, ki bodo skrbele za neposredni prenos po svetu. Računajo, da bo to okoli 80 oseb. Tako bo za potrebe izvedbe tekem v celoti zasedenih okoli 250 razpoložljivih postelj. Morebitni gledalci, ki bi želeli prenočiti, si bodo morali prenočišče iskati v spodnjem delu doline. Marija Lebar MEDNARODNI DVORANSKI ATLETSKI MITING NA DUNAJU Mihaličeva dosegla svoj absolutni rekord in zmago Maja Mihalinec, članica AK Kla-divar iz Velenja, je na dvoranskem atletskem mitingu na Dunaju 31. januarja zmagala v teku na 200 metrov z osebnim rekordom 23,47. Prva je bila tudi na 60 metrov s časom 7,26, kar je tudi njen osebni rekord. S tem časom se je Mo-zirjanka zavihtela na četrto mesto v Sloveniji. Hitreje so to razdaljo v preteklosti tekle le Ottey, Perc in Bi-karjeva. »V kvalifikacijah na 60 metrov sem tekla 7,38, a je imel tek veliko napak. Zato sem vedela, da bom v finalu veliko boljša. Čeprav nisem dobro štartala, sem v drugem delu opravila dobro in razvila maksimalno hitrost. Tudi na 200 metrov se pozna, da sem pridobila na hitrosti,« ni skrivala veselja Zgornje-savinjčanka in zatrdila, da bo s takim tekom na prostem zelo blizu normi za olimpijske igre in svetovno prvenstvo. Marija Šukalo doma preko trideset planincev, ki so z vzponom pričeli v dolini, si v društveni koči Farbanci privoščili vroč čaj, nato pa se preko razgle-dišča Križa po E6 mimo Ručgarja povzpeli na 1.077 metrov visok Tolsti vrh. Zaradi mrzlega vetra so se na poti ustavili le pri partizanskem spomeniku Vere Šlander. Po obveznem žigosanju na cilju je sledil le še spust nazaj do Farbance. TG SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH ZA ŽENSKE w Odlična Špela Rogelj Letos naša najboljša smučarka skakalka Špela Rogelj pridno zbira točke svetovnega pokala in se redno uvršča na zmagovalni oder. Na zadnji tekmi v avstrijskem Hin-zerbachu je še tretjič v tej sezoni osvojila tretje mesto in zaostala le za Nemko Carino Vogt ter Avstrij-ko Danielo Irascho Stolz. Slednja je vodilna v točkovanju svetovnega pokala, Špela Rogelj na odličnem četrtem in Maja Vtič na osmem mestu pa sta to zimo najuspešnejši »vražji« Slovenki. Karavana svetovnega pokala se sedaj seli še v romunski Rasnov, naslednji vikend pa najboljše skakalke sveta že gostimo na Ljubnem ob Savinji. Franjo Pukart Savinjske novice št. 6, 6. februar 2015 21 Šport, Oglasi ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO S šesto zaporedno zmago na tretje mesto lestvice Ekipa OK KLS Ljubno je v 11. krogu 3. DOL center za ženske gostovala v Domžalah. Dobra motivacija in zmage prejšnjih prvenstvenih tekem so bile očitno dovolj, da so s pridobljeno samozavestjo s 3:0 »opravile« tudi s temi nasprotnicami. V 12. krogu minulo soboto pa so na domačem parketu premagale ekipo ŽOK Šentvid (3:1). Začetek tekme je pripadel Šentvidčankam, saj so z dobrimi servisi onemogočile domači napad in povedle s kar 11:4. V nadaljevanju so Ljubenke popravile igro v polju in pri dvajseti točki ujele gostje, a so slednje v sami končnici niza tega zaključile v svojo korist. V drugem so dobro igrale v polju, bolje so tudi servirale in si ga priigrale. Pri drugem tehničnem odmoru so vodile za štiri točke, nato so prednost samo še povečevale in izenačile v nizih. V tretjem se je ponovila podobna zgodba in že je bilo doseženo vodstvo z 2:1. Četrti niz je postregel z zelo izenačeno igro, gostje so v sredini niza povedle za štiri točke, vendar so domačinke z delnim izidom 5:0 ponovno vzpostavile ravnovesje. V končnici niza so povedle s 23:21 in 24:22, vendar so Šentvid- čanke prvo zaključno žogo ubranile, nato pa naredile napako v servisu in zmaga je pripadla Lju-benkam. Z rezultatom 3:1 (22:25; 25:16; 25:15; 25:23) so se s šesto zaporedno zmago povzpele na tretje mesto prvenstvene lestvice. Pred njimi je gostovanje na vročem parketu pri vodilni ekipi na lestvici - Kostak-Elmont iz Brestanice. Na Ljubnem je v nedeljo potekal tudi turnir za kadetinje, na katerem so nastopile ekipe Celja, Zreče in domača ekipa. V prvi tekmi so domačinke premagale Celjanke z rezultatom 2:0, v drugi pa so morale po izenačeni igri priznati premoč Zrečankam z enakim izidom. OBČINA NAZARJE NAZARJE Občina Nazarje na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje programov na področju kulturne dejavnosti v Občini Nazarje za leto 2015 (objavljenega na spletni strani: www.nazarje.si) objavlja JAVNI POZIV za oddajo vlog za sofinanciranje programov na področju kulture dejavnosti v Občini Nazarje za leto 2015 Predmet razpisa: Predmet javnega razpisa je sofinanciranje izvajanja kulturnih programov v Občini Nazarje v letu 2015 v skupni višini 7.980,00 evrov. Razpisni postopek: 1. Prijavo za sofinanciranje posameznih vsebin in programov mora predlagatelj izpolniti na prijavnih obrazcih in zraven predložiti vsa pripadajoča in zahtevana dokazila. 2. Čas razpisa od 6. 2. 2015 do vključno 10. 3. 2015 do 12. ure. 3. Razpisne pogoje in vlogo dobijo prosilci na sedežu Občine Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje in na spletni strani občine www. nazarje.si. 4. Pisne vloge s priloženo ustrezno dokumentacijo se vložijo osebno ali po pošti v zaprti kuverti s pripisom »Javni razpis KULTURA 2015 - NE ODPIRAJ« na naslovu: Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje. Dodatne informacije: tel: 03 839 16 00. Številka: 610-0001/2015-2 Datum: 3. 2. 2015 Zupan: Matej PEČOVNIK, l. r. OBČINA NAZARJE NAZARJE Občina Nazarje na podlagi javnega razpisa za sofinanciranje programov športa v Občini Nazarje za leto 2015 (objavljenega na spletni strani: www.nazarje.si) objavlja JAVNI POZIV za oddajo vlog za sofinanciranje programov športa v Občini Nazarje za leto 2015 Predmet razpisa: Predmet javnega razpisa je sofinanciranje izvajanja športnih programov v Občini Nazarje v letu 2015 v skupni višini 22.000,00 evrov. Razpisni postopek: 1. Prijavo za sofinanciranje posameznih vsebin in programov mora predlagatelj izpolniti na prijavnih obrazcih in zraven predložiti vsa pripadajoča in zahtevana dokazila. 2. Čas razpisa od 6. 2. 2015 do vključno 10. 3. 2015 do 12. ure. 3. Razpisne pogoje in vlogo dobijo prosilci na sedežu Občine Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje in na spletni strani občine www. nazarje.si. 4. Pisne vloge s priloženo ustrezno dokumentacijo se vložijo osebno ali po pošti v zaprti kuverti s pripisom »Javni razpis ŠPORT 2015 - NE ODPIRAJ« na naslovu: Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje. Dodatne informacije: tel: 03 839 16 00. Številka: 671-0001/2015-3 Datum: 3. 2. 2015 Zupan: Matej PEČOVNIK, l. r. Franjo Atelsek Dobra igra članic OK KLS Ljubno se je obrestovala z zmago. (Foto: Franjo Atelšek) 22 Savinjske novice št. 6, 6. februar 2015 Šport, Kronika, Zahvale, Oglasi STRELSKO DRUŠTVO MOZIRJE Izenačenost strelcev obeta zanimivo tekmovanje do konca Za strelci, ki sodelujejo v rekreativni strelski ligi, je 4. krog, ki se je odvil prejšnji petek na mozirskem strelišču. Tudi tokrat se je ponovila izenačenost udeležencev, kar pomeni, da se obeta zanimiv boj do konca lige v posamični in ekipni konkurenci. Med posamezniki so na vrhu tesno skupaj Milan Hrovat iz SD Šaleška dolina, Jernej Prodnik iz SD Solčava in Peter Bezovšek iz SD Gornji Grad. Med ekipami sta tesno v vodstvu novinka v ligi SD Solčava in Šaleška dolina, nekoliko pa zaostajajo SD Mozirje 1 in SD Gornji Grad 1. Pri takšni izenačenosti posameznikov in ekip bo liga v naslednjih kolih zelo zanimiva. Tekmovanje se bo nadaljevalo danes ob 17. uri. Roman Mežnar Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, a v srcih naših za vedno boš ostal. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi sin in nečak Marko RESNIK 30.1.1978 - 28.12.2014 iz Podolševe Ob nenadni izgubi našega Marka, se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za izrečena sožalja, darovane sveče, sv. maše, g. Gržanu za lepo opravljen obred, ge. Mateji za ganljive besede slovesa, pevcem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: mama Micka, Dora in Jaka IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • MOZIRJE STRESEL POTRES Mozirje: 27. januarja ob 22.56 uri so seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic zabeležili šibek potresni sunek. Po preliminarnih podatkih je bilo žarišče potresa 45 km severovzhodno od Ljubljane, v bližini Mozirja. Preliminarno ocenjena magnituda potresa je bila 1,6. Intenziteta (učinek) potresa v širšem nadžariščnem območju ni presegla III. stopnje po evropski potresni lestvici. • NEZNANEC UKRADEL OBRAČALNIK Gornji Grad: 28. januarja so bili policisti PP Mozirje s strani oškodovanca iz Gornjega Grada obveščeni, da mu je neznani storilec ukradel traktorski priključek, ki ga je imel pred gospodarskim poslopjem. Gre za obračalnik SIP 350 spyder, letnik 2001, rdeče barve. Materialna škoda znaša okoli 1.100 evrov. • HUDA POŠKODBA PRI SPRAVILU LESA Podvolovljek: 29. januarja popoldan je v gozdu v Podvolo-vljeku prišlo do delovne nezgode pri spravilu lesa, v kateri se je moški hudo telesno poškodoval. Do nesreče je prišlo med vleko lesa s traktorsko vitlo. Člani Prostovoljnega gasilskega društva Luče so poškodovanemu nudili prvo pomoč do prihoda reševalcev in pri prenosu do reševalnega vozila. Poškodovani je bil odpeljan v bolnišnico Celje. • PRI DELU Z VILIČARJEM SI JE POŠKODOVALA NOGO Mozirje: 30. januarja je v trgovini v Mozirju prišlo do delovne nezgode, v kateri se je telesno poškodovala tam zaposlena. Med obračanjem električnega paletnega viličarja si je poškodovala nogo. Zdaj ne trpiš več, draga mama. Zdajpočivaš. Kajne, sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. (S. Makarovič) ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in stare mame Ivane PRISLAN 11.7.1927 - 24.1.2015 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala zdravnikom in osebju bolnišnice Topolšica, kot tudi dr. Ko-čevarju in sestram z Ljubnega. Hvala tudi dekanu Pušenjaku za opravljen cerkveni obred, pevcem, govornici in praporščaku. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči domači Savinjske novice št. ß, ß. februar 2015 23 Za razvedrilo Cvetke VROČE HLADNO NA GOLTEH Tam, kjer se kaj dogaja, se rad simpatični, ženskam privlačni Filip Vrabič, oskrbnik Mozirske koče, nahaja. Ko je napovedovalka svetovnega pokala v telemarku Barbara Rozman od več ur komentiranja odložila mikrofon, jo je kot medved medvedko objel in menda vabil na kozarček zakuhan'ga. »Kakšen kozarček, pol litra bi ga pa de-ko za toplo pečjo tam v koči. Pa spala bi cel dan!« Filip pa nazaj: »A spala bi? Spala v Mozirski koči?! Težka bo!« GASILCI V BELEM METEZU Ko bi se naj zbral cvet savinjsko-šaleške gasilske smučarske srenje na Golteh in je manjkalo le nekaj čez sto tekmovalcev, je poveljnik zgornjesavinjske gasilske zveze Slavko Bric (levo) v škripcih iskal vsaj enega smukača. »Ti, Janko (Žuntar, 2 x zvezni gasilski predsednik), kje imaš smučarsko opremo?! Za čast gasilcev naše zveze je potrebno takoj na start!« Janko si je samo popravil klobuk in podal izjavo za javnost: »Nekaj več pa drugo leto, ko bo desetič!« Z NASLOVNICE ŠE MED CVETKE Tolkalci iz vrst Godbe Zgornje Savinjske doline so na tradicionalnem letnem koncertu zaigrali kar na barske stolčke. Za tešitev svojih talentov so ubrali res izviren pristop. Zna bit, da je Luka Venek (drugi z desne), ki jih vodi, med tešenjem poletne žeje ob kakšnem šan-ku preizkusil zvočne lastnosti stola, ki je nosil njegovo težo. Tako je nastala všečna točka s posedanjem in nazdravljanjem na koncu. m Mt kil - ~ 1 6«.... ^ «n Ipg , | fitllff' tfjt i|i|ja 'aBr T.j mm - \ - | V & ČS v tei? ___jI —- r i štšpJJ oto: BK) (F 24 Savinjske novice št. 6, 6. februar 2015 Križanka, Informacije sestavil: peter udir dolec. sodouca. dnjaca dajatev, ki jo morajo plačevati pripadniki okupirane DRŽAVE manjši otok v severni dalmaciji podzemna železnica medvedek VREČAR MADRIDSKI NOG. KLUB hrv. politi- čarka {planino) glasbena oznaka za íi roko, razvlečeno mrtvaški oder RAHEL GIB način obravnavanja koga jezero na finskem del ljubljane banda surov. grob človek BRIT. POLITIK (CLEMENT RICHARD, 1888-1967) zmes cementa. vode in barvnega drobljenca žatljvko-vanje ZASTAREL IZRAZJA ORAČA tovarna za izdelovanje opeke na račun sinagame-mnonavgr. mitologiji britanski violinist (max) na£ nekd. oenar kem. simbol za erbij prostor za taborjenje kr za varnostni SVET oresrova sestra v gr- mit. □aljSapot z določenim ciljem brit. glas-benikibriani hitro hlapljiva tekočina za narkozo univerza v new havnu. zda SELljKAR. tone plast kože iz rahlega tkiva. ki povezuje kožo z mišicami TEKMOVANJE VPETIH PANOGAH pri taroku karta Z rim. št ena kem. simbol za neon napetost mišičnega tkiva mesto v belgiji. aalst Napovednik dogodkov Petek, 6. februar ob 11.00. Dom kulture Nazarje Šolska proslava ob kulturnem prazniku ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Prav posebna noč ob 17.00. Strelišče v Mozirju Tekmovanje v streljanju z zračno puško ob 8.00 in 18.00. Kulturni dom Rečica ob Savinji Gledališka predstava učencev Andreja in štiri afne ob 19.00. Glasbena šola Nazarje Koncert slovenskih samospevov Sobota, 7. februar ob 9.00. Športna dvorana Mozirje Nogometni turnir U9 in U11 ob 9.00. Zadružni dom v Solčavi Delavnica Volna, priložnost zame ob 18.00. Kulturni dom Luče Medobčinska slavnostna akademija ob kulturnem prazniku s podelitvijo priznanj za kulturno delovanje ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Gledališka predstava Mišolovka (premiera) ob 19.00. Cerkev sv. Jurija v Mozirju Koncert sakralnih pesmi Nade Vukadinovič Beslič in Gregorja Verbuča Nadaljevanje Napovednika dogodkov na strani 26. Slovarček: IKTERUS - zlatenica; MOLUKI - otočje med Celebesom in Novo Gvinejo; PORTATO - glasbena oznaka za široko, razvlečeno; Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): ŠKAMP, RALO, KRIVOVEREC, RIM, BIL1NE, PLES, NITKA, GENE HACKMAN, ATI, ADITI, RUPEL, KARO, JUR. OČANEC, KIRIBATI, TISA, ANAFAZA, RŽ, OLT, BIRD, TONAŽA, VNETINA, GOLAZEN, ŽALITEV, PRATIKA v_/■ KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 7. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): = Savinjske novice št. ß, ß. februar 2015 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Nadaljevanje Napovednika dogodkov s strani 25. Napovednik dogodkov Nedelja, 8. februar ob 9.00. Športna dvorana Mozirje Nogometni turnir U13 in U15 ob 16.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji Proslava ob kulturnem prazniku ob 17.00. Kulturni dom Mozirje Gledališka predstava Mišolovka (ponovitev) Ponedeljek, 9. februar ob 18.00. Galerija Mozirje Odprtje pregledne razstave slikarja Gorana J. Horvata Sreda, 11. februar ob 16.30. Knjižnica Rečica ob Savinji Ura pravljic: Prav posebna noč ob 17.00. Apartmaji in wellness Skok Mozirje Angleški debatni klub ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Tačka in čuden dan ob 18.00. Muzej Vrbovec Nazarje Narodopisni večer z Aleksandrom Videčnikom: Primorski begunci v Nazarjah Četrtek, 12. februar ob 18.00. Kulturni dom Mozirje 19. lutkovni abonma Zaljubljeni žabec ob 18.00. Gostišče grad Vrbovec Nazarje Planinsko predavanje Boruta Peršolja Skupaj v gore ob 18.00. Knjižnica Nazarje Ura pravljic: Kako je rusica pregnala grdinico Petek, 13. februar ob 12.00. Smučarsko skakalni center Ljubno ob Savinji Uradni trening SP v smučarskih skokih za ženske ob 14.00. Smučarsko skakalni center Ljubno ob Savinji Kvalifikacije SP v smučarskih skokih za ženske ob 19.00. Smučarsko skakalni center Ljubno ob Savinji Koncert Samuela Lucasa in žreb štartnih številk MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ OGREVANJE in VODOVOD Kotli na biomaso, toplotne črpalke, solarni sistemi, adaptacije kopalnic. GSM 040/750-552. Robert Bevc s.p., Rore 5, 3342 Gornji Grad. ◊ KOMBI PREVOZI - TEVČ Izleti, zaključki in KTMO; gsm 041/529-063; in ◊ SKI BOARD SERVIS raztegovanje smučarskih in ostalih čevljev, menjava zaponk - klipsnov, posredništvo za Fischer in prodaja nove ter rabljene smučarske opreme. Servis na Prihovi in v Mozirju. Gsm 041/529-063. Vinko Tevč s.p., Praprotnikova 6, Mozirje. ◊ HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji. ◊ KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Ugodna izdelava nagrobnikov in kamnitih okenskih polic. Tel. 03/89-70-300 ali gsm 070/849-569. Kamnoseštvo Podpečan Sebastjan s.p., Šalek 20, 3320 Velenje. ◊ SEČNJA IN SPRAVILO LESA Nudimo sečno in spravilo lesa. Tel. št. 051/361-956. Borut Gorič s.p., Trnovec 8, Rečica ob Savinji. ◊ AVTOVLEKA BIDER Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrabljenih vozil, traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbene mehanizacije; gsm 041/689-504. Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji. ◊ LIMA Vzdrževanje d.o.o. lihteneker.lima@siol.net - T: 03 891 16 20 - M: 031 648 344 - Peskamo in obnavljamo staro poškodovano kmetijsko mehanizacijo - Saniramo gospodarska poslopja in silose - Izvajamo diamantno rezanje betona LIMA Vzdrževanje d.o.o. Šmartno ob Paki 139, 3327 Šmartno ob Paki. ŽIVALI - PRODAM Prodam prašiče lastne reje, 100 - 150 kg, za zakol ali nadaljno rejo, možna dostava; gsm 041/561-893. Prodam prašiče, 25 - 100 kg, možna dostava; gsm 031/223-484. Prodam bikca lim.-sl., težkega 120 kg; gsm 031/228-217. Prodam prašiča za zakol, domače reje; gsm 070/744-487. Prodam bikca limuzin, starega 10 dni; gsm 041/324-438. Telico črno belo, brejo 8 mesecev, pašno, prodam, cena po dogovoru; gsm 031/266-738. Prodam prašiča za zakol; gsm 070/744-487. Prodam bikca simentalca, teža 140 kg, starega 3 mesece; gsm 041/216481. Pujske in prašiče najboljše mesne pasme, možna dostava. Fišar; gsm 041/619-372. ŽIVALI - KUPIM Kupim telice in krave za zakol; gsm 031/832-520. Kupim debele krave in telice za zakol. Plačilo takoj; gsm 041/653-286. Kupim kravo, telico za zakol ali do-pitanje in teličke nad 100 kg; gsm 031/533-745. Telico simentalko, staro do 2 leti, pri- 26 Savinjske novice št. 6, 6. februar 2015 merno za pripust, kupim; gsm 041/3720-40. DRUGO - KUPIM Kupim traktor zetor, IMT, štore, univer-zal, ter ostale traktorje; gsm 030/419790. Kupim oreh in rdečo jelšo; gsm 031/687-885. Kupim klavir pianino; gsm 031/206409. DRUGO - PRODAM Prodamo silažne bale ter seno v kockah; gsm 031/832-520. Prodam fižol sivček; gsm 041/783800. Prodam namizni računalnik, cena 40 EUR; gsm 041/364-124. Prodam moške pancerje techno pro, št. 40, cena 40 EUR; gsm 041/364124. Prodam domačo svinjsko mast in ocvirke. Možna je tudi dostava; gsm 041/804-574. Prodam telečje meso, polovica ali četrt; gsm 041/318-442. Prodam sivo volno in pletene nogavice; gsm 041/276-351. Prodam jedilni krompir; gsm 031/815238. Prodam zbirko nagačenih živali (ptice, ribe, srna ...); gsm 041/324-409. DRUGO Prosim, če ima kdo za podarit semena domače zelenjave, začimb; gsm 040/220-643. VOZILA - PRODAM Prodam volkswagen polo 1,6, tdi, l. okt. 2010, prevož. 56.500 km; gsm 041/353-233. Prodam volkswagen passat 2,0, tdi, l. 2007, odlično ohranjen ali zamenjam za hlodovino; gsm 031/616-893. Škoda felicija, l. 2001, in nisan qashqai, l. 2007, prodam; gsm 041/675-730. NEPREMIČNINE Ugodno prodam lepo, 87 m2 veliko stanovanje v Mozirju; gsm 030/284699. V najem oddam 2-sobno stanovanje; gsm 068/126-405. Prodam stanovanje oz. menjam za manjšo hišo v bližini Mozirja; gsm 041/282-573. V Radegundi (Žekovec) prodamo cca 9 ha gozda po parcelah; gsm 041/942-169. Prodam polovico stanovanjske hiše, 128 m2 v Mozirju. Ugodno! gsm 031/322-904. OSEBNI STIKI Želim se poročiti z gospo brez otrok, do 45 let; gsm 031/807-376. Oglasi VA« 13.2. ^ DOMAČI VEČER ans.SASA avsenika 14.2. GALA MASKERAOA MAMBO KINGS ♦ DJOMLA KS Karte v predprodaji: bar Gams, Dačo bife, Pevc Ljubno in Podmornica Luče NEBELJA OB 13.H TOREK OB l« H OTROŠKA M POVORKA CIRKOKROG NA TROU ^Gostišče GRAD VRBOV^C^ F Fi-V-T-C O STI ^ Srl' VO, Milj-I FlíJicijáo vp S.i^11 ii i:. k. ¡ i gga 4,3331 Krarte .' i;osl biegrad Vifin áák hevne malice in kosila Rezervacije za zaključene ilružbe zn dogodke, kot so rojstni dnevi, birme, obhajila, oble atice ..i Dtlovni ¿jt Po nt<íc !jtk ■ čtlrtcK. uní ii1 du J 7 v t* Pvwb: ki H Ji; d« H .j,-, ■ V n. rj ill' JalZtáf NtdiJjtr m tmtatiS/utlit. £ shthr\\'k NA ZMENEK Z NAJBOLJŠIMI Te»* kam &rvsnijf SKAKALKAM t :0m v 14. IN iS. I-ÍBRUARJA. ri^ljfJllláJl': MAUch 5--ski.com www.liubnQ'SlokL ti ÜMV