[crow vbuy, omits* ITATII j^AR P m • r\ STAMPS amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKf Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico —- od boja do zmagal. GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE. ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. ,(Official Organ of four Slovenian Organizations) CHICAGO, ILL., PETE K, 2. APRILA — FRIDAY, APRIL 2, 1943 LEJNKK (VOL.) LIL VESTI 0 DOMOVINI Nadaljnih šest Slovencev obsojenih na dosmrtno ječo, štirim pa so zaplenili vso imovirio. — Rojaki na Štajerskem se tudi nočejo kloniti nacijski peti. — Nemško "čiščenje" na Hrvatskem. "V DVEH TEDNIH BO TUNIZI-JA V ZAVEZNIŠKIH ROKAH'' Angleži pritiskajo na Nemce od severa in od juga. — Ame-rikanci udarjajo v sredini.—Najhujši odpor kaže Rommel v sredini. — Angleško brodovje sodeluje s kopnimi silami in pazi, da prepreči Rommelu beg po morju. skupine hiš, ki v nacistični u-pravi izvršuje skoraj diktatorsko politično oblast med vsemi, ki stanujejo v njih. Schar-fuehrer pa je poveljnik čete nacistične mestne straže — op. JIC.) KRIŽEM SVETA p C — New Delhi, Indija. — Skupina indijskih* Nestrankarskih voditeljev je zaprosila podkralja Indije markiza j Linlithgowa, za dovoljenje, da se sestanejo z Gandhijem v svrho pogajanj za zbližanje in s o d e 1 o v a n je indijskih strank. — Denver, Colo. — Naborni odbori so začeli včeraj z re-klasifikacijo za vojno sposobnih mož in fantov. Ker manjka delavcev za farmarska dela, določajo one, ki želijo delati na farme za delo na farmah. Delo na farmah, ki prideluje živež je prav tako važno, kakor služba na fronti. — London, Anglija. — Ma-_ džarske oblasti so izdale objavo, da se imajo javiti za vojaško službo vsi Židje, ki so bili rojeni v lefih 1916, 1917, 1918, 1919 in 1920. Preje so 2ide odklanjali. Zdaj so Madžare počistili Rusi in Madžarom manjka mož za vojaško | službo. — Chicago, 111. — Zveza illinoiških in m i c h i g anskih kcnzervarjev, ki se bavijo z konzerviranjem raznovrstnega ' živeža v škatlje javljajo, da jo bo letos silno primanjkovalo delavcev. Mlade moči se odšle ! v vojaško službo, drugi vsak, ki je kaj sposoben dela v vojni industriji. Za sezonska dela bo težko dobiti pomoč. — Bern, Švica. — Nazijske 1 oblasti so poročale včeraj, da je izbrunila v južni Hrvatski j usjaja in da nemške in itali-i janskc četo zo veo d:a posku- NEMCI SE POSLUŽUJEJO NAČELA NACIONALNEGA KANIBALIZMA London, Anglija. -— Slove-j nec, profesor Lavrin, ki se nahaja v Londonu, je te dni imel na radio sledeči govor: "Nemci smatrajo, da mora totalitarna vojna prinesti to-j talno uničenje duševnega in j kulturnega življenja vseh podjarmi jenih ljudstev. V pogledu medsebojnih o d n o š ajev med narodi, so torej Nemci sprejeli načelo nekakšnega nacionalnega kanibalizma in uničujejo kulturno življenje vseh onih narodov, ki pridejo pod njihovo oblast. V početku svojega režima so zažigali knjige doma, v svoji lastni zemlji. Cemu naj bi torej postopali bolj po človeško v zasedenih deželah, prav posebno pa še takrat, kadar pridejo v stik z narodi, ki so jim trn v peti, kakor na primer Slovenci. Najprej so na Čehoslovaškem uničili šole, ustavili prosvetno delo in zapirali mladino. Od tam so krenili naprej in opustošili vso Evropo. To je logično in v nemškem duhu. Vračajo se nazaj v primitivno divjaštvo. Toda Etvro-pa tega ne bo sprejela. Ona se bori, ker je različna od Nemcev po svoji morali, kakor je različna kultura od barbarstva. V tem pogledu so vsi narodi enodušno istega mišljenja. S ponosom povdarjamo, da je naš delež v tej borbi ogromen. Leta 1918 smo začeli v svoji novi svobodi razvijati zapadno kulturo in smo je dvignili do zavidanja vredne višine. S ponosom naglašamo, da v naši literaturi ni bilo prostora za šund. Znano nam je (Dalje na 4. strani) Slika kaze. kako ameriški mehaniki za popravljanje letal popravljajo avi jonski propeler. Ker nimajo pripravne mize, na kateri bi to delali« popravljajo propeler na železnem oljnem sodu. Slika, je bila posneta nekje v Južnem Pacifiku. "Amerikanski Slovenec" dela is 52 LET ZA SVOJ NAROD V AMEHIKL ŠTEV. (NO.) 64 KUPIJJTE VOJNE BONDEI Nemce stiskajo od treh strani - Strožja cenzura na vidiku \ ———T ~ - Zavezniški stan, Afrika. —j. Glasom zadnjih poročil so An- J gleži na jugu napredovali za! več, kakor 25 milj. Severno od G a besa ob obrežju so zasedli! mesti Metouia in Oudref in se | pomičejo proti severu. Napre-. dovanje je otežkočeno, ker Nemci podminiravajo pota in razne prehodne točke, kar je treba preje očistiti, pred no je mogoče nadaljevati pohod. V zalivu Gabesa se nahaja mo- j , čan oddelek angleškega bro-1. dovja, ki vstrajno obstreljava I. z morja umikajoče nemške ko- j Ione. Nemci najbolj vstrajno bra-1 nijo sredino proti Amerikan-| ceni, da jim ti ne prerežejo po- ; ti, predno se umaknejo pred Angleži višje proti severe*^ Vojaški opazovalci pravijoTj da Nemci znajo vzdržati k i večjim še dva tedna, nakar bodo prisiljeni prepustiti vso Tunizijo zaveznikom. Angle-j žki pritisk na severu se zadnje! dneve veča in čete prve angleške armade so zasedle včeraj mesto Sedjenane in pritiskajo naprej proti Bizerti, ki je oddaljena le še komaj kakih 40 milj. Rommel je v ne malih skrbeh. Svoje čete je sicer na čudežni način potegnil nazaj iz Mareth pol}*ajine proti severu. Tcda, kako jih bo umaknil iz Tunizije je pa vprašanje, ki mu najbrže tudi Rommel ne bo kos. Zavezniško letalstvo kontrolira nebo nad Tunizijo, zato bo težavna reč prepeljati čete z transportnimi letali. Z brodovjem skoro ne bo mogoče, ker angleška mornarica čaka, kakor lev, da plane na >vsak tak poizkus. Nekateri pravijo, da se bo italijanska RUSI 0 BOJIH V AFRIKI Na ruskih bojiščih zadnje dni ni posebnih bojev. Moskva, Rusija. —- Nada- j Ijevanje uspehov na afriški fronti je začelo dvigati zanimanje tudi v ruskem tisku. Do zadnjih dni so ruski listi posvečali le komaj po par vrstic dogodkom na frontah v Sever-; ni Afriki. Zadnje tri dni pa so se pojavili daljši članki, ki živahno komentrajo o bojih v Tuniziji. Neki člankar je zapisal v "kdeči Zvezdi": "Ta-; •k*. *e Nemcem, kuri pod nogami f* ' Z ruskih front m beležiti posebnih aktivnosti. Na dnevnem redu so lokalne praske. Pri Beliju na fronti pri Smo-lensku so Rusi v enem takem spopadu ubili do 200 Nemcev, pravi poročilo. PREROKOVANJE O VREMENU Chicago, El. — Vremeno-slovci so včeraj omenjali, da je mesec sušeč letos odšel od nas v prijaznem in lepem spo-mladnem vremenu. Prišel pa je z viharji in snegom. Napovedujejo pa, da bo letos mesec april zvit in vseh muh poln. Bomo videli. mornarica zapletla v boj z | angleškim brodovjem, nakar bodo skušali pod marelo letal-izvršiti prevoz čet preko morja. Če bo to šlo je pa seveda še veliko vprašanje. DELAVEC USTRELIL SVOJEGA PREDSTOJNIKA Chicago, 111. — V tovarni Pred A. Snow Co. na 1914 W. Kinzie St., ki izdelujejo kaljeno jeklo za vojne namene, je včeraj ustrelil zamorski delavec Jack Can, superintenden-ta tovarne Williama Rilleya, družinskega očeta štirih otrok. Do žalostnega dogodka je prišlo, ko je predstojnik posvaril delavca Jakca Cana, naj se drži svojega dela in naj ne o-staja od dela po nepotrebnem in naj bo bolj pazljiv, ker to ovira delo drugih. Can je začel nato godrnjati in preklinja-I ti. Rilley je začel slutiti nevarnost in se je obrnil, da bi stopil po kako orožje. Medtem ga je zamorec v hrbet ustrelil. Rilley je v bolnišnici in je malo upanja, da bi okreval. -o- DA SE POMAGA FARMARJEM PRI DELU Washington, D. C. — Obla-; stl se i^no bavijo s problemom, kako dobiti zadostno delo na farmah. En načrt je I organizirati prostovoljno delo, j h1*^ vrednost katera se vsako leto viša. Poleg smrtnine izplačuje DSD. svojim članom (icam) tudi bolniško podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije m poškodnine. Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience Cfcbeli. DSD. je 121.90% solventna, potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik je slovenski ia angležkL Rojakom ia rojakinjam ss DSD. priporoča, da pristopijo v njeno sreool Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno aH ust-meno na gL tajnika: FRANK J. WEDIC, 301 Lime S t, Joliet DL AMERIŠKI INŽENIRJI GRADE LETALSKO POSTAJO -i-* > ... i* ,vr.' • "••«.•• -S' - KAKO SO V SREDNJEM VEKU 2IVALI SODILI V srednjem veku se je čestoj zgodilo, da so tirali pred sodnike tudi živali, kar se tedaj ni zdelo nič nenavadnega. Neki pravni zgodovinar je naštel 200 takih primerov v enem samem stoletju. V Curihu se je leta 1442 vršila zunaj na trgu čudna sodna razprava. Sodniki v talar-jih so sedeli na pokritem odru pred aodnijo. Suh birič je dvignil svojo Črno službeno palico in zaklical: "Privedite obtoženca!" In privlekli so v močni železni kletki zaprtega orjaškega volka. Tožen je bil, da je raztrgal dve majhni deklici in sodili so ga po vseh ceremonijah in predpisih. Učen tožnik je začel obravnavo. Enako učen pravnik je zagovarjal zvorino. Vrstili so se pisarniški bt&rokopitni izreki*. Sklicevali so se na dokaze in zasliševali so priče. Končno so kosmatega jetnika spoznali za krivega in ga obsodili na vislice. Ko so ga obešali, se je vse trlo gledalcev, ki so vriskali od veselja. V starem normanskem mP* stu Falaise so leta 1386 sodili prašiča, ki je oklal nekega otroka na smrt. Na pravdni dan so vsi meščani praznovali in se udeležili razprave. Sodniki so prašiča slovesno obsodili na mučenje in obglavlje-nje. Oblekli so ga kakor človeka, ga bičali in mu polomili ude, nazadnje pa še dejali v klado. Prašiči so se največkrat pregrešili zoper postavo kot morilci otrok. Tiste čase so se bodisi mestni ali vaški prašiči I>otepali po svoji'volji in kjer ki>li se jim je zljubilo. Obrali so vsa gnojišča in smetišča, da so stikali za odpadki in s tem nehote skrbeli za zdravstvo. Bili so pa sila podivjani in majhen otrok ni bil nikdar varen pred njimi. • Leta 1547 je morala v mestu Seviguy na "zatožno klop" svinja s svojimi šestimi pujski vred. Skupaj so razmesarili in požrli majhnega otroka. Toda zagovornik jih je branil tako učinkovito, da so za ka- zen usmrtili samo svinjo. Prašičke so izpustili, veš da ^-o bili mladi in zapeljani. Cez šest tednov pa so jih znova pripeljali na sodnijo, ker njihov lastnik ni hotel porokovati, da se bodo za naprej vedli zgledno. Mož se je bal, da so prašički podedovali zločinsko nagnjenje in da se ne bodo mogli upirati izkušr.iavam. ■N.a Burgundskem so 5. septembra 1370 tri svinje, ki so bile v strahu za svoje mladiče, razmesarile do smrti sina nekega svinjskega pastirja. Kot sokrivce so zaprli tudi mladiče. Njihov lastnik jih je pri razpravi sam zagovarjal in prosil, naj jih spoznajo za nedolžne. Burgundskega kneza je s svojim govorom tako ganil, da je dal usmrtiti samo stare svinje, pujskov pa ne, "čeprav-so videli, da so svinje dečka ubijale in ga kljub temu niso branili". Socfili so tudi podivjane bike. V Moissy je leta 1314 bik nabodel na roge nekega moškega. Mož je umrl od ran, bika pa so zaprli v mestno jet-nišnico. Tedaj je namreč bilo v navadi, da so večje živali čakale na sodbo v tisti ječi kot zločinski ljudje. Sodniki v Dijonu so lete 1639 sodili in dali usmrtiti konja zaradi umora. A Aix sc še leta 1694 po ukazu vrhovnega deželnega sodišča sežgali na grmadi kobilo. O obeh so bili prepričani, da sta bila obsedena od hudobnega duha, in za oba so priče dokazale, da dta izvršila umor premišljeno. Pri sodnih obravnavah zoper živali so se sklicevali na vse mogoče posebnosti zakona. Z raznimi pravnimi zvijačami je .leta 1521 v prvo zaslovel veliki francoski pravdnik Barto-lomej Chassenee. Sodišče ga je kot mladega začetnika postavilo za zagovornika podganam, ki so v okraju Autun u-jiičile ves ječmen. Tožene podgane so sodno klicali na razpravo, a odzvale se niso. Pretkanemu odvetniku pa se je posrečilo oblasti dokazati, da je nenavzočnost podgan zakrivi- lo le nepravilno pravdno ravnanje. Pravdni dan bi morali razpisati za podgane iz vse dežele in ne le za tiste iz Autu-na, ker so bile vse zapletene v ta rop. Toda podgane se tudi za drugi poziv niso zmenile. Chassenee je tokrat trdi, da se njegove klijentinje boje priti iz 6vojih lukenj zaradi fne-varnih" mačk, ki jih imajo tožniki. Sodišče naj poskrbi, da mačke ne bodo nadlegovale podgan med potjo. Pravdači naj se zavežejo, da bodo plačali kazen v denarju, če ne bodo mogle potovati njegove kli-jente v miru. Sodišču se je zdel ta predlog povsem prav-noveljaven. Toda tožniki niso hoteli jamčiti toženkam za varno pot. Zaradi tega je oblast pravdo zavrnila. Drug odvetnik bi moral za-govafjati medveda, ki je leta 1499 pustošil vasi v Črnem lesu. Ta je predlagal, naj nasilno zverino sodijo porotniki, izbrani med velikaši medvedjega rodu. Nastal je seveda učen prepir in pravdna obravnava se je zavlekla za več kakor teden dni. Tudi stekle pse so sodili strogo po pravilih. Vselej so jih spoznali za krive. Z nobenim pogojem ni bilo mogoče zagovarjati poblaznelih psov, ko da bi ne bili odgovorni za svoje zločine. Po postavah so jih kaznovali najprej s postopoma vedno hujšim mučenjem, ki je trajalo tem dlje, čim več ljudi ali živali so oklali. Porezali so jim ušesa, odsekali rep in jim nazadnje pohabili še nogo za nogo, rep po vsem tem mučenju so jih usmrtili. , Sem pa tja so bile»|££$pli lahko tudi za pričo. Zgodilo se je, da je neki obtoženec, ki naj bi bil kriv umora, vpričo svojega psa, petelina in mačke prisegel, da je nedolžen. Pa so mu verjeli, ker so bili prepričani, da bi tudi neumna žival prej spregovorila kakor pustila, da bi ušel pravici morilec . . . V srednjem veku so največkrat obtožili zločina črne živali. Ljudje so sodili, da je satanu Črna barva najljubša in da se najrajši našemi v črno. Bili so pač praznoverni in zato tudi kruti in neumni. Za zoaj še nimamo drugačne razlage za tisto zdavnje sodstvo. DOGODBICE V zadnjih letih življenja so postali Goetheju pogosti obiski tujcev zelo nadležni in je zaradi tega vsak razgovor z obiskovalcem skrajšal, kolikor je bilo mogoče. Nekega dne se je pri-jazil za obisk neki Anglež. Angležev pa se je Goethe najbolj bal, ker je vedel, da bo vsaka beseda, ki jo bo z njimi spregovoril, natisnjena v časopisih. Zaradi tega je sklenil, da bo z Angležem govoril kolikor mogoče malo in Še to samo o brezpomembnih stvareh. Anglež je stopil v sprejemnico, Goethe ga je pozdravil s poklo-nom, ne da bi spregovoril besedo. Anglež se je prav tako spoštljivo in molče priklonil. Goethe je pokazal z roko na stol, Anglež je sedel, ne da bi odprl usta, pričakujoč, da bo Goethe začel razgovor. Preteklo je pet minutr globokega ZBIRKA RAZNIH POSOD Mrs. Anna Sailer Housion, iz Chattanooga. Tenn. ima vsestransko zbirko raznih vrče v in posod. Zbirka iteje nad'16.969 komadov. molka, nato pa je Goethe vstal in s tem naznanil svojemu molčečemu gostu konec obiska. Ko je spremljal Angleža skozi predsobo, je pa vendar začutil nekoliko kesanja. Zato je pokazal na marmorni kip, kr je stal v predsobi in dejal: "Walter Scott!" "Je mrtev!" je odvrnil Anglež in tako se je končal ta čudni obisk. . . * Ko je Talleyrand svojo ženo prvič povedel v Tuilerije, se je postavil Napoleon, tedaj še prvi konzul, pred njiju in dejal: "Upam, da nam bo dala gospa Talleyrandova pozabiti lahkomiselnost gospe GrandOve (tako se je namreč imenovala pred poroko s slovitim ministrom) !" Talleyrandova je nato odgovorila, ne da bi pokazala niti najmanj jedko ironijo v svojih besedah, da si bo v tem pogledu vzela pač gospo Bonapartovo za vzor. Bilo je prvič, a tudi zadnjič, da je stopila pred Napoleona. TO IN ONO KAMPANJA RDEČEGA KRI 2A USPEVA Chicago, 111. — Kampanja Rdečega križa je v Chicago in okolici v j«»ko živahnem pogonu. Dosedaj so zbrali skupaj že 3&% določene kvote. Za Chicago je določena kvota $8,750,000.00. ——tt- NEMŠKA NERVOZNOST NA BALKANU Londonski Daily Express je nedavno priobčil dopis iz Carigrada, da sta prispela v Solun bemška generala tvon Mann-stein in von Weich, ter da bosta prevzela obrambo balkanskih obal. Oba sta baje ponovno obiskala bolgarski generalni štab in z njim podrobno proučevala položaj. Nemci so poslali na Kreto in na nekatere Dodeka-neške otoke močna ojačenja specianih čet. Na Kreti se na*-haja baje najmanj 3 in pol divizije, a na vseh Egejskih otokih cenijo silo nemškega vojaštva na najmanj 8 divizij. -o-— NE MORE POZABITI GOSPODARJA Ko so Arnolda Johnsona, Kirkwood, Mo., vzeli k vojakom in ga poslali v Fort Lewis, Wash., ni njegov rjavi in beli lovski pes "Streaky" hotel nič več jesti. Bil je navajen, da je vedno po cesti pritekel nasproti svojemu gospodarju, ko se je ta vračal iz dela. Ko je gospodar odšel k Vojakom, ga je hodil Streaky še vedno čakat ob tistem času na isto mesto, in Mrs. Johnson ga ni mogla spraviti domov. Vsak dan je čakal in čakal, in šele tedaj, ko se mu je zdelo, da tisti I dan gospodarja gotovo ne bo, O pomenu inflacije ni nikdo še tako jedrnato govoril, kakor ravnatelj ekonomične stabilizacije James F. Byrnes v svojem radio-govoru minolega tedna. Nekatere Byrnesove izjave so vredne ponavljanja. "Dan, ko se je lahko reklo, da je naše ljudstvo v vojni le do gležnja, je zdavnaj minul." "... Zavedati se moramo dejstva, da ni nikakega upanja, da bi mogli zboljšati, pa niti ne vzdrževati naših običajnih življenskih standardov tekom prihodnjega leta." "Mi vsi se moramo pripravljati na spartanski življenjski standard, dokler vojna traja, in biti na to ponosni." "Ni mogoče dajati kaki skupini izmed našega ljudstva znaten del narodnega bogat-stva ali dohodka, ne da bi ško-ovali vsem nam." "Ne smemo zapreti oči pred jako velikimi nevarnosti-mi sedanjega položaja in zlasti pred nevarnostjo plazeče inflacije." "Ne moremo pričakovati, da, ko se borimo v totalni vojni, bi mogli odpraviti ves resnične ali domišljene človeške neenakosti". "Višje cene in vidje plače nam ne prinesejo več hrane . • več konserv ali sladkorja. . . One bodo le provzročile, da bomo tekmovali eden proti drugemu, da zgrabimo za-se blago in živež, ki je na razpolago." "Ne smemo umakniti se v borbi za stabilizacijo življenskih stroškov." "Prinesti moramo pod učinkovito kontrolo vse cene živeža. Razbiti moramo "črni" trg." "Moremo biti ponosni in celo veseli, da živimo enostavno — ali pa godrnjati o svojih pomanjkljajih in napraviti sebe in ljudi okolo nas povsem nesrečne." "Sedaj moramo držati črto proti inflaciji in deflaciji. Sedaj moramo priboriti mir zavoljo nas samih in vsega Človeštva." je pritekel domv. Ko se je postil cele tri tedne, se je zavzela zanj Humane Society. Posledica tega je bila, da so spra-yili psa na vlak in zdaj je na poti v Fort Lewis. Kako bo to srečanje med zvestin^jwom in gospodarjem, (si lahko ' sami predstavljate. ——o- LIST MORA IZITI Kaj se pravi izdajati list pod težkimi okolnostmi, lahko razvidimo iz naslednjega slučaja, ki menda nima primere pa svetu. List "Valetta Times" j na angleškem otoku Malta v Sredozemskem morju do zdaj tudi en sam dan ni izostal, četudi so imeli tam do zdaj v tej vojni nič manj kakor 3,241 a-larmov zaradi zračnih napadov. Na poslopje, kjer se tiska, so padle bombe dvakrat, enkrat pa je bilo poslopje v ognju. Enkrat se je list malo zakasnil, ker so morali očistiti stroje peska, ometa in kamenja, ki ga je vrgla po njih bomba, ko se je razpočila. -o- Vi radi berete vesti iz drugih naselbin; dragi radi bero novice iz vale naselbine. Poročajte novice in dogodke ▼ "Am. Slovenca". ZRAČNA KOČIJA . BODOČNOSTI (Nadaljevanje s 2. strani) teri bo prostora za pet oseb in bo preletela t>c 125 milj na uro. Veleprodukcija bo prišla prej ali slej, če že ne zaradi vojnih potreb, pa v mirnem Času, ko bodo te zračne kočije začele polagoma izpodrivati družinske avtomobile. Spustijo se lahko doli na dvorišču poleg hiše, in prav tako vzdignejo/Posebno pripravne bodo za tiste ljudi, ki stanujejo v omamljenih krajih, do katerih je težko priti. To bo priročno tudi za velikomestne ljudi, ki bodo potem lahko imeli domove stotine milj ven iz mesta na hribih in gorah, ali pa ob morskih obalah. Labor Organizations Endorse Mayor Kelly Thirty-eight locals of the Brotherhood of Railway and Steamship Clerks of the American Federation of Labor, representing 45,000 workers in Chicago have unanimously endorsed the candidacy of Mayor Edward J. Kelly for re-election. Following is a statement issued by the Chicago District Council of the Brotherhood as the result of a meeting held March 26: "At a regular meeting of the Brotherhod of Railway and Steamship Clerks, Freight Handlers, Express and Station Employes, assembled on Friday, March 26, 1943, the delegates unanimously endorsed the candidacy of the Honorable Edward J. Kelly for Mayor of the City of Chicago at the election to be held on Tuesday, April 6, 1943. "This endorsement is based on the established record of Mayor Kelly and in recognition and appreciation of his splendid and wholehearted cooperation with and fulfillment of, the economic and social policies of the Honorable Franklin D. Roosevelt, President of the United States of America. "We are indeed glad to have the opportunity of joining with the Illinois Federation of Labor and other labor groups in Chicago in expressing our appreciation for the valuable service which Mayor Kelly has rendered to the people of this great city. We are confident that the people of Chicago will retain Mayor Kelly in office and thereby assure the continued progress of our fair City and towards this end we shall put forth every effort. "The Chicago District Council "Brotherhood of Railway and Steamship Clerks, Freight Handlers, Express and Station Employes. "WILLIAM G. DENNISON "Secretary-Treasurer." OGLASI V "AM. SLOVENCU" IMAJQ VEDNO USPEHI STALNA SLUŽBA pomožnega urednika pri listu "Am. Slovenca" je razpisana. Oseba mora biti vešča slovenščine in angleščine. Na starost se ne ozira, dokler je oseba sposobna za službo. Priglasijo se lahko tudi žene in dekleta,* katere se čutijo, da bi bile sposobne za to mesto. Za pravo osebo, ki čuti veselje dc dela na polju tiska, je ta služba kakor nalašč. ' Prijave za službo je poslati: UPRAVA AM£R. SLOVENCA 1849 West Cermak Rd. Chicago, Illinois Stran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 2. aprila 1943 Hlapec Jan Stijn Streuvels vmm Pomeni] se je z Vino, kako bosta vse opravila, kje vsejala lan, kje bi bilo najbolje nasaditi krompir in kako naj bi napravila vrtiček za sočivje pred vrati pod hruško. Tu in tam, kadar je Vina prinesla kaj iz vasi ali dovršila kak kos njegove bale, ga je vedno poklicala, da si je vse ogledal. Poroka je bila določena na velikonočni ponedeljek. Bila je dobra duša! Za njegove stvari je Bkrbela bolj ko za svoje in pri najneznat-nejši malenkosti je v zadregi spraševala Jana, kaj misli. Jan je tedaj mrmral, da je lepo, še prelepo! Pohvalil jo je, češ, naj dela kar po svoje, ker najbolje ve, kako je treba napraviti — mnogo bolje kakor on sam. Kajti za vse, kar je bilo izven dnevnega, nevajenega njegovega garanja, ni imel ne smisla ne razumevanja. Vedno ga je vznemirilo, če je moral povedati svoje mnenje; tedaj so se njegove oči vznemirile, roke so mu vzdrhtele in bil je preplašen in si ni vedel pomagati. Pri vseh odločitvah se je delal, kakor da bi se tikale koga drugega. Vina ga je učita raznih molitev in krščanskega nauka, ki ga je izza detin-stva pozabil in ga zanemarjal, ko da je nekaj nepotrebnega; moral se je truditi, da se je dobro naučil dolgo vrsto vprašanj in odgovorov, da bi pri poroki ne stal kakor štor pred župnikom. Poslej nista govorila nič drugega, štela sta dneve in kamorkoli je Jan pogledal, povsod so bile same priprave za veliki dogodek. Tako sta prehod in velika sprememba v njegovem življenju rastla v njegovi' domišljiji do neizmerne važnosti. Bil je hkratu v skrbeh in srečen in je izpraševal Vino, a}j morda lahko pove, če bo potem res vse drugače. Ce bi moglo biti še boljše, ko je že zdaj tako dobro? Želel je, da bi že vse minilo, a je molčal o svoji veliki nepočakanosti in se delal čisto vdanega in veselo zaupljivega, ker je Vina bila tako mirna. Ko sta se dovolj pogovorila o resnih rečeh, sta se zabavala kakor majhni otroci, da sta se poglabljala v podrobnosti slavja, in Jan je pazljivo poslušal, kako je Vina slikala svatbo v lepih barvah. "Povabiti moraš svoje brate, Jan, zakaj k slavju spadajo ljudje! Veseli bomo, da se bo kar kadilo, in šli bomo po vasi." Zamišljen je gledal skozi okno na pokrajino in zdelo se mu je, da je njegova hiša tako čudno tuja, če jo gleda odtod. Tedaj je ves raztresen vstal in brez besede odšel. Zdaj pa zdaj sta se sešla; Jan je povedal, kar se je naučil nauka in Vina mu je pomerila novo čepico, čevlje ali ovratno ruto. V samoti je prerešetaval svoje srečne dni. Novi dogodki, ki so hrumeli nanj z divjo naglico, so ga premagali. Prejšnji način življenja in ozko obzorje sta bila daleč daleč m pokopana; tako ni mogel več živeti. Naj je počel, kar je hotel, slepo ga je potegnilo za sabo, naprej, ne da bi ver del kam. "Da, Jan, ker zdaj zemlja počiva in ne pritiska nobeno delo, bi bilo najbolje, da zdaj povabiš svoje brate; potem bi bilo to* opravljeno." To mu je Vina rekla včeraj; upiralo se ; mu je in je tuhtal. Čeprav ga ni veselilo, je vendar moral obnoviti zveze s Tomažem, Ludejem in Ivom; neprenehoma je iskal razlogov, da je to zadevo odlašal. Poznal je njihovo okornost in je vedel, da bo njihova navzočnost pomenila na svatbi motnjo, temno piko, veliko sitnost. A Vina je hotela in zato je šel vabit. Janovi bratje so bivali v neki sosednji vasi, nekje onstran, prav natančno tega ni vedel. Ko je hodil že nekaj ur po širnih zimskih poljih, je začel iskati hišo; nekaj-krati je moral vprašati, potem mu je neka žena pokazala, kje stanuje Tomaž Vinde-veughel. "A dela zunaj pri drugih," je rekla; "žena in otroci so pa doma." Svetle, majčkene hiše so ležale daleč narazen. Bili so zaradi mraza trdno zaprte. Jan. je bil vesel, da ni naše Tomaža. Vprav ko je hotel stopiti v hišo, da bi pozdravil svakinjo, je zagledal, da se je na široki ce- ! sti pojavil neki moški z dvema konjema. ; Brez odloga je stopil nekaj korakov nazaj, j da bi premotril konje; tedaj je spoznal Dolfa, hlapca s Vorsterjeve. Dolf se je z bingljajočimi nogami zibal na širokem j konjskem hrbtu in je že od daleč zaklical j Janu: "Hola, Jan! Kaj pa delaš tukaj, tako daleč od svoje hiše?" "In ti, Dolf?" Pogled na krepke, blesteče se konje mu je obtežil srce in vzbudil v njem zavist. Zakaj ne sme on voditi konj namesto Dolfa? "Oh, gospodar je kupil par poltretjelet- mhf Ustavil je živali. "Lepi konji!" je' pripomnil Jan. "In ti, Jan?" "Da, brate poiščem in jih povabim na že-nitnino." "Fant, z Vino si pa dobro zadel! Godilo se vama bo in brez skrbi boš živel!" se je smejal hlapec. "Godilo?" "Da, če dobiš takole žensko, je življenje veselo! Moja ni prinesla ničesar s seboj. Poročil sem se navse zgodaj zjutraj, kra-var in pogonjič sta bila za pričo, in preden je bil spet dan, je bilo slavja že konec. Obilo sreče, Jan!" Potegnil je za vajeti in gugajoč se odjezdil po dolgi cesti. Jan se je umaknil za malo hišo in tam nekaj časa obstal, premišljevaje o tem, kar je povedal Dolf. Na mah je našel izhod; njegov sklep se je polagoma obračal v novo smer. Ko ni bilo Dolfa več videti, je Jan šel spet na cesto. "Domov grem," je dejal sam pri sebi. Spotoma je preudarjal, kako naj razloži to Vini. Naglo je koračil, da bi se znebil neprijetnega občutja. ^ "Tomaž in Lude in Ivo delajo pri tujih ljudeh, Vina, in podnevi se težko odtrgajo." In potem je povedal svoje mnenje: "Zakaj se ne bi kar na tihem poročila? Jaz z brati že davno nimam nič opravka. Kako bi bilo, če bi poprosila Dolfa in kra-varja z Vorsterjeve kmetije? Za čašo piva bi gotovo rada prišla in bila za pričo in potem bi se ognila vsem stroškom." • (Dalje prih.) ZAHVALA Ob smrti mojega nepozabnega soproga ANTONA ZALARJA se podpisana najprisrčnejie zahvaljujem vsem premnogim prijateljem, znancem, sorodnikom in sosedom. Posebno še iskrena zahvala Rev. Milan Slajetu za vso duhovno pomoč, tolažbo in številne obiske. Hvala Rev. L. Virantu in Rev. F. Ivanku. Nadalje iskrena zahvala vsem, ki so dali na razpolago avtomobile in zamudili čas. Vsem, ki so poslali cvetlice, in vsem številnim darovalcem sv. maš. Najlepša hvala društvu Sv. Alojzija št. 6, društvu Najsvetejšega Imena in Eagle Lodge, in vsem sploh, za vso prijaznost, tolažbo in pomoč, ki ste jo v tako obilni meri izkazali ves čas bolezni, ob smrti in ob pogrebu mojemu nepozabnemu pokojnemu soprogu in meni. MRS. ANNA ZALAR. Lorain, Ohio, 31. marca 1943. iJ. M. Trunk Katoliški Slovenci smo tako močni, kolikor in kakor jt močno naše katoliško časopisje. NAZNANILO Slovencem v Chicagi naznanjam, da bom odslej uradoval vsak dan razun sred: Od 2. ure do 5. ure popoL in zvečer od 7. do 9. ure Ob drugih časih po dogovoru s strankami. Na naslovu: 2209 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILL. Telephone Canal 5086 • Dalje naznanjam, da preskrbujem posojila na prve vknjižbe. Ako kupujete dom in rabite posojilo, ga vam preskrbim po nizki ceni 4Va odstotke. Ali ako dolgujete na vaših domovih in posestvih že dalj časa na davkih, pridite k meni, da zadevo preuredim in izravnam vam v korist. Priporočam se tudi za vso drugo advokatsko postrežbo. ANTHONY J. DAROVIC SLOVENSKI ODVETNIK 2209 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILL. .................................................................... •Mt**tMM«*MtU«tM*«**M«.t«*«*MM*MMM..MMHM«M.M*H.«MM.tM«n Tiskarska dela tbc vrste točno in Bčno izvršena izdeluje naša tiskarna za organizacije, društva, trgovce in podjetja. Mi izdelujemo lepe tiskovine v več barvah. Dajte vaše prihodnje naročilo za tiskovine nam in prepričajte w€o naši tozadevni postrežbi. TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLENOIS NAROČITE m ČITAJTE lepi zanimivi slovenski družinski mesečnik "NOVI SVET" ki prinaša vsak mesec zanimivo in zbrano čtivo za ameriške Slovence. , ^ ^ j Stane letno samo $2.00. Za Kanado in vse ostalo inpzemstvo $3.00 letno. Naročnino sprejemajo lokalni zastopniki, ali pa jo pošljite direktno na: UPRAVA "NOVI SVET 184f W. Cermak R