ORENJSKE LETO VIII. — ST. 35 KRANJ, 27. AVGUSTA 1955 Gospa Edith Summerskill v Kranju Kranj, 24. VIII. 1955. Predsednica nacional, odbora laburistične stranke gospa Edith Summerskill in član Izvršnega odbora britanskih Trade - unionov gospod Jon Cooper, ki sta gosta SZDL Jugoslavije na obisku v naši domovini, sta danes dopoldne obiskala Kranj. Goste spremlja član Glavnega odbora SZDL Slovenije tov. Tone Fajfar. Na obisku v Kranju so obiskali tudi LOMO in se dalj Časa zadržali v razgovoru s predstavniki LO. Zanimali so se predvsem za organizacijo komun, njih pristojnostih, sistemu finansiranja zdravstvene in socialne zaščite in za druga vprašanja. Po ogledu Kranja so gostje odpotovali na Bled, kjer jim je angleški ambasador priredil kosilo. Posvetovanje žena v Kranju Kranj, 25. avgusta. Danes popoldne se je sestal iniciativni odbor Zveze ženskih društev za Gorenjsko. Odbor je bil ustanovljen že pred dobrim mesecem, da pospeši delo ženskih društev. Na današnji seji so razpravljali o ustanovitvi gospodin-skega centra za Gorenjsko v Kranju, ki bo skrbel, s prirejanjem tečajev in predavanj, za napredno gospodinjsko vzgojo. Med drugim bo ta center vzgajal .in izpopolnjeval tudi kader za delavske menze in vplival na ta način na izpopolnitev sistema delavske in družinske prehrane. Z zadnjih dveh sej OLO Kranj in Radovljica Jeseniška železarna bo lahko izplačala premije Novi klimatski zdravilišči na Gorenjskem Radovljica, 20. avgusta. Danes je bila v sejni dvorani Mestne občine v Radovljici zadnja skupna seja obeh zborov OLO Radovljica. so se njeni materialni stroški občutno zvišali, pravtako se je povečal davek na promet ,T . ,, • proizvodov, kar je povzročilo. Za potrditvijo popravkov Vsi odborniki so bdi mne- da ge je gklad za samxjeU>jno bilanc, iz leta 1954 Železarne nja, da je predlog Repubh- razDola2anie in dobixek Jesenice, Klavnice Kranjska škega zavoda za socialno za- gf^ulno le bilo zatediTse gora in Hotela „Hom", je varovanje, da se ustanovita le\eS poveča zaoremiS predsednik OLO Radovljica klimatski zdravilišči v Bohi- ^eiezarm poveča za Pomije Milan Kristan pričel z obsež- nju in Gozd - Martuljku, ko- hi nagrade določeni del donim dnevnim redom. Med risten in so takoj imenovali bic^a in sicer tako da se pro-drugim je bil potrjen sklep o 4-članski upravni odbor ter cent Partiapacije dvigne od združitvi OZZ Kranj in Ra- upravnico Štefko Malijevo za 7,3 na 9,2. Ce do teh korek-dovljica ter sprejet predlog zdravilišče v Bohinju in tov. tur ne bi prišlo, bi Zelezar-turističnega društva Gorje, da Pezdirja za zdrav. „Franc na, ki ustvarja v svojem o-se ustanovi samostojno gosti- Rozman" v Gozd - Martuljku, kraju največji del narodnega šče z registriranim naslovom Ker Vajeniška šola na Ble- dohodka, prišla v nesorazmer-„Restavracija Hom". du nima posebnega pleskar- je z manjšimi podjetji, ker ne „ , . skega oddelka, za katerega se bi mogla izplačati niti premij, Po predlogu zadnje seje, prijavi letnQ yečje gtevllo va_ niti predvidene trinajste pla-naj občinski ljudski odbor jenceV! morajo le-ti odhajati če. Sicer je ta vsota (130 mi-Kropa preišče in razpravlja o na tečaje y Ljubljano> kjer ^jonov 598.000) še vedno delu ( obrtnega podjetja „be- pa ^ te gola že tako prena_ majhna, saj je za prvo polo-kira iz Kamne gonce, je bilo poj^jena. zato bo s 1. sep- vico leta potrošenega že več sklenjeno, da se to podjetje tembrom 1955) na predlog kot pol, vendar večjega pro-likvidira, saj so vsa osnovna Syeta za proSveto in kulturo, centa ni mogoče priznati za-sredstva privatna last. Prav- ustanovljen na Bledu poseb-tako je bil potrjen tudi 4-me- ni oddelek za pekarsko stro-secni plan Medzadruznega ko * lesnega podjetja Jelka", ven- slasti živahna pa je bila ljudskega premoženja ter o dar je bilo vprašanje Saran- razprava okoli polletnega po- poročilu komisije za plače, ki cije v visim l5«/o za 50 mi- ročila poslovanja Železarne, je potrdila skupno 526 tarif- lijonski kredit ki je „Jelki jeseniška železarna je svoj nih pravilnikov od tega 324 v za začetek poslovanja nujno postni plan presegla, vendar Kranju in 202 v Radovljici, potreben. Ker OLO trenutno nima na razpolago finančnih sredstev, naj bi le-ta posredoval pri Izvršnem svetu, če bi se lahko ta garancija 7.5 milijonov položila iz republiškega gozdnega sklada. Soglasno je bil sprejet tudi sklep, da se dodeli garancijo hotelu „Erika" v Kranjski gori (800.000) in Ključavničarstvu v Radovljici (700.000). y tei staiiM: Iz turistične in gostinske problematike na Jezerskem (stran 3) Obisk v kranjskih restavracijah (str. 4) Prešernovo gledališče na pragu šeste poklicne sezone (stran 5) O tem in o ostalih dogodkih v preteklem tednu berite v današnji številki Šibka točka: PREMIJE IN NORME Nekaj podatkov iz dela komisije za plače pri OLO Kranj - Radovljica radi izdatkov okraja. Na seji so razpravljali še o dodelitvi zemljišč splošnega obletnico delavskega upravljanja Preteklo soboto je minilo pet let od kar je delovni kolektiv jeseniške železarne prevzel tovarno v upravljanje. Ta pomemben jubilej so jeseniški železarji, predvsem pa mladi rod, ki se iv polni meri zaveda svoje bodočnosti, lepo proslavili. , V soboto zvečer je imel DS slavnostno sejo, na kateri je govoril o pomenu in razvoju delavskega upravljanja, prvi predsednik delavskega isVeta "na Jesenicah tovariš France Arh, sedaj zvezni poslanec zbora (proizvajalcev. Razen članov DS so seji prisostvovali: zvezni ljudski poslanec "tovariš France Perovšek, predstavnik Centralnega odbora ZSJ tovariš France Talar, predsednik ljudskega odbora jeseniške občine tovariš Maks Dolinar, nadalje člani obratnih DS, uprave podjetja in drugi. Delavsko upravljanje, davni sen svetovnega proletariata, je v tem času razvoja mnogo napredovalo in dosegli so pomembne uspehe, tako v proizvodnji, razširitvi tovarne in Prevzgoji delavstva. Na Jesenicah so v teh letih znatno Povečali proizvodnjo surovega železa in jekla, predvsem pa so dosegli boljšo kvaliteto proizvodov. Razširili so mar-tinarno, zgradili novo valjar-no debele pločevine, rekonstruirali so topilnico, letos modernizirajo valjamo tanke Pločevine itd. Zgradili so tudi veliko novih stanovanj in drugih objektov pomembnih za družbeni standard. Ob tem jubileju lahko mirno trdimo, da je jeseniški delovni kolektiv, kot številni drugi kolektivi na Gorenjskem, potrdil županje, ki sta mu ga dala takrat partija in ljudska o-blast. Po svečani seji Delavskega sveta je mladina jeseniške železarne razvila svoj prapor, skupine DPD „Svoboda" pa so izvedle kulturni program. Mladina se je že nekaj časa pripravljala na ta pomemben dogodek z raznimi športnimi tekmovanji. Ta večer pa so razglasili rezultate tekmovanja in razvili svoj prapor. Razvitju prapora je kumoval Zvezni ljudski poslanec tovariš France Perovšek, prisostvovali pa so še predstavniki lokalnih oblasti in (političnih organizacij ter številni občani. Dvorana je bila skoraj premajhna za vso množico, ki se je zbrala na prireditvi. V medobratnem tekmovanju je sodelovalo več sto mladincev in mladink, posamezni in ekipno. Tekmovali so v raznih disciplinah od lahkoatletike, hitri hoji, namiznem tenisu, streljanju, šahu, odbojki, nogometu do kolesarjenja. Največ točk so zbrali aktivi iz predelovalnih obratov, (elektro Evdvard Kardelj na Gorenjskem Tržič, 25. avgusta. Generalni sekretar Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije Edvard Kardelj je danes obiskal Gorenjsko. Ob tej priliki je v vili „Tržič" nad Tržičem sprejel predsednico nacionalnega odbora laburistične stranke go. (Edith [Summerskill in člana Izvršnega odbora britanskih Trade - unionov g. John Co-operja, ki se te dni mudita na Gorenjskem. Tovariš Kardelj je pridržal gosta na kosilu, ki so se ga 16 vprašanj na dnevnem redu Pretekli petek dopoldne je bila v Kranju, v veliki sejni dvorani OLO. zadnja seja starega OLO, na kateri so razpravljali in sklepali o pomembnih gospodarskih vprašanjih tega okraja. Na dnevnem redu so imeli nekaterih instrumentov okraj -16 vprašanj. Med drugim so nega družbenega plana, pred-sprejeli odlok o spremembi vsem tistega dela, ki govori o formiranju sklada za plače v trgovskih podjetjih. Za elektrarno KZ Poljane so znižali predpisano polno amortizacijo na 55 odstotkov. Za omenie-no elektrarno ni potrebna tako visoka amrtizacija, ker bo sčasoma ukinjena in se bo tisti del doline oskrboval z e-lektriko iz bližnjih daljnovodov. Ker sredstva investicijskega sklada v višini 0,1 odstotka od prometa ne zadoščajo podjetju „Živila-" za vzdrževanje lastnega prevoznega parka, so povečali to stopnjo na 0,5 odstotka. Nadalje so na omenjeni seji potrdili odlok o zaključnem računu o izvršitvi proračuna OLO Kranj za leto 1954 ter zaključne račune okrajnih finančno samostojnih zavodov in posebnih skladov, določili so novo razmejitev lovišč med Poljanami in Gorenjo vasjo, potrdili pravila kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš, imenovali člane upravnega odbora okrajnega sklada za pospeševanje kmetijstva in potrdili pravila tega sklada. Sklenali so tudi o viških OZSZ. ki jih je ustvaril v preteklem letu, zaradi uvedbe splošnega višjega prispevka. Sprejeli so sporazumni predlog, o katerem so se sporazumeli predstavniki OLO in predstavniki OZSZ. V zvezi s tem so razpravljali tudi o pismu, ki ga je poslal Republiški zavod za socialno zavarovanje Okrajnemu ljudskemu odboru Kranj. Pismo je bilo pisano v ostrem tonu in je o-porekalo Ljudskemu odboru pravice do soodločanja pri delitvi omenjenih sredstev. Po informacijah, ki smo jih dobili, so se avtorji pisma že opravičili, češ da so ga napisali v neprespani noči in v trenutnem razburjenju. Odborniki so smatrali, da je to forum, ki mora imeti drugačen odnos do reševanja takih vprašanj in tudi do Ljudskega odbora. Zato so obsodili tako pisanje. Predsedstvo OLO pa so pooblastili, da je odgovorilo na pismo in obvestilo Republiški zavod za socialno zavarovan i e o sklepih ljudskega odbora. delavnice, livarne, Javornika III., mehanične delavnice itd. Za uspešno zaključeno tekmovanje je najboljši aktiv, tO je aktiv predelovalnih obratov, ki ije zbral 2.135 točk, prejel pokal uredništva „Mladine"'. Pokal je izročil zmagovalcem tovariš Nace Grom. Tudi starejši tovariši so preizkusili svoje moči v športnih arenah in sicer so povabili na dvoboj člane delovnega kolektiva celjske cinkarne. Tekmovali so v šestih športnih disciplinah: atletiki, hitri hoji, kegljanju, streljanju, namiznem tenisu in šahu. Ekipa jeseniške železarne je premagala svoje kolege iz Celja v vseh disciplinah in sicer v atletiki z 8539:6626, v hitri hoji so Jeseničani dosegli čas 2.50.17. Celiani pa 3.02.31, namizni tenis se je končal p 5:1 v korist domačinov, kegljanje s 334:225, streljanje 844:716 in šah 43:21. Skupno so Jeseničani zbrali 30 točk, Celjani pa 12. Osrednja komisija za plače, ki je bila za oba dosedanja OLO na Gorenjskem, je potrdila 526 tarifnih pravilnikov. Imela pa je nalogo tudi tolmačiti nove uredbe in predpise v plačnem sistemu za leto 1955. Sodelovala je s podjetji, ustanovami in ostalimi komisijami. Da je bilo delo hitreje in solidneje opravljeno, sta bili imenovani še dve odborniški komisiji in sicer za vsak okraj po ena s 13 podkomisijami za posamezna področja gospodarstva. Razen o-srednje, so vse komisije v glavnem končale svoje delo. Nedavno pa so pri novem OLO za Kranj imenovali tudi novo komisijo za plače, ki bo kot stalna imela nalogo zasledovati gibanje plačnega sistema, vplivati na podjetja, da bodo začela s tehničnim ocenjevanjem delovnih mest in ostalimi nalogami. Nova komisija se je že tudi konstituirala in izbrala za predsednika tov. Dušana Horjaka, podpredsednika OLO Kranj, za sekretarja komisije pa je bil imenovan tovariš Janez Rihar. V podatkih, ki jih je zbrala in jih hrani ta komisija, smo med drugim zasledili, da se je v tem letu povečalo število zaposlenih na Gorenjskem za 2023 ljudi, in sicer se je povečal stalež kadrov delovne sile v radovljiškem okraju za 6.5 odstotka, v kraniskem pa za 7.5 odstotka. Tudi sorazmerje uslužbencev do delavcev se je malenkostno spremenilo v korist delavcev in pride v tem letu na enega uslužbenca 9 delavcev. Iz predloženih cenikov za norme pa je razvidno, da je vsej industriji na Gorenjskem normiranega od 40 do 80 odstotkov dela. Vendar so norme večinoma statistične in le malo je še dobrih tehničnih norm. Prav tako bo v podjetjih možno še povečati normirano delo. Komisija pa bo i-mela še veliko dela, če bo hotela izvršiti revizijo norm, da jih bodo imeli povsod pod e-nakim kriterijem. Tudi premijski sistem so povsod uvedli, ki pa zelo različno zajema posamezne sektorje gospodarstva in se v večini primerov omejuje le na določeno število ljudi. S premijami 'bodo povečali plače povprečno za 5 odstotkov od plače po tarifnih postavkah. Merilo za premiranje so v dostih primerih postavljali še brez pravih osnov in je bolj podobno poviševanju osnovnih plač tistemu delu zaposlenih, ki ne delajo po normah. Kaže, kakor da bi bil premijski sistem nekaka delitev dobička. V kolikor ga že drugače ne podelijo, predvidevajo v tarifnih pravilnikih 1*3 plačo, oziroma procentualno razdelitev dobička po višini tarifnih postavk. Komisija bo imela še vrsto drugih nalog. Vplivati bo morala na podjetja, da začnejo tehnično ocenjevati delovna mesta, študirati premijske sisteme na osnovi zamišljenega premiranja. Imeti bo morala stalne stike s podjetji in posebno slediti izračunu premij, zbirati bo morala in analizirati ves material s področja plačnega sistema in gibanja zaposlenosti. II udeležili tudi predsednik Izvršnega sveta LRS tov. Boris Kraiger, sekretarka komisije SZDL Jugoslavije za stike z inozemstvom Marija Vilfanova in člana predsedstva SZDL Slovenije Vida Tomšičeva ter Tone Fajfer. Danes dopoldne sta ga. E-dith Summerskill in g. John Cooper . obiskala Prešernovo rojstno hišo v Vrbi. Ogledala sta si tudi grobišče talcev v Begunjah in spomenik žrtvam fašističnega terorja v Podlju-belju. V spomin in oddolžitve prvim žrtvam, ki so v občini Podnart padle za našo nacionalno in socialno osvoboditev, bo tudi letos v dneh od 24. do 28. avgusta občinsko praznovanje. Dne 24. avgusta so v Ljubnem podrle . gestapovske svinčenke pet naših najzaved-nejših domačinov: Miho Stu-larja, Feliksa Kavčiča, Antona in Jožeta Krivica in Antona Snedica. Izkrvaveti so morali, ker so bili ovadeni okupatorju kot najbolj neustrašeni pobor-niki za osvoboditev našega naroda, ki se je takrat povsod v domovini na klic Osvobodilne fronte in Partije dvigal k uporu. Kruto so se zmotili okupator in njegovi pomagači, ko so računali, da bodo taki teroristični ukrepi vzeli našemu ljudstvu pogum in da bo sklonilo tilnik pred osvajalcem. Nasprotno! Prav mučeniško prelita kri našjih prvih talcev je 'zanetila splošni ljudski upor. V proslavo teh težkih, a velikih dni bo v sredo, 24. av- gusta v Podnartu ob 18. uri slavnostna seja Občinskega ljudskega odbora, po seji pa polaganje vencev na grobove talcev in borcev na Ovsišah in Ljubnem. V soboto, 27. avgusta bo ob 20. uri v Domu v Ljubnem slavnostna akademija z nastopom .pevskega zbora iz Podnarta, , mladih tamburašev in harmonikarjev iz Ljubnega, recitacijami in izvirno enodejanko Janeza Lampica: „Vaška učiteljica", ki prikazuje težko ilegalno delo med okupacijo. Pred akademijo bo pred Domom v Ljubnem odbojkarska tekma med mladinci iz Ljubnega in Podnarta. V nedeljo, 28. t m. bodo v Podnartu ob 10. uri spretnostne motociklistične tekme, nato pa še medkrajevna nogometna tekma. Popoldne ob 14. uri bo na Ovsišah mokra gasilska vaja domačega in okoliških gasilskih društev, ob 16. uri na telovadni nastop pred novoadap-tiranim Domom v Podnartu. 1 B 055449 TEDEN DNI PO SVETU Nekako paradoksalno izzveni ugotovitev, da so v dobi pomiritve med narodi in prenehanja hladne vojne, najvažnejši dogodki preteklega tedna prav neredi, upori, demonstracije in izzivanja. Kaže, da so maroško vprašanje, sudansko vprf"v"-"-"CT -'^ delno korejsko in indokitajsko vprašanje, problemi, ki so jih mnogo važnejša sporna vprašanja med velesilami za časa hladne vojne zasenčila, ki bena služba, slediti pa danes v novi situaciji ter- komun, ekonomsko jajo nujno rešitev, ki bo v skladu z voljo in interesi tamošnjih ljudstev, torej z interesi miru. Pred združitvijo Okrajnih zavodov za socialno zavarovanje Jesenice in Kvam so zaključili mednarodni seminar kvekerjev Kranj, sreda, 24. 8. Nadalje o dotoku sredstev Predsednik Ljudskega od- ljudskemu odboru, o delitvi bora mesta Kranj, tov. Vinko JjJjJ^? u^^rSk"--°--ga-" V nedeljo, 28. avgusta bo v zgornji Sindikalni dvorani nega bivšega okraja Radov- Hafner, je danes popoldne x v Kranju I. zasedanje skupščine Okrajnega zavoda za so- ljica. priredil sprejema za udeležen- cialno zavarovanje za novi okraj Kranj. Na zasedanju bo- Iniciativni odbor predvide- ce mednarodnega do sklepali o združitvi skupščin, izvolitvi izvršnega odbo- va, da se z združitvijo zavo- kvekerjev. Razen večjega šte ra in finančne komisije Okrajnega zavoda. Imenovali bodo da Jesenice in Kranj združita v^a udeležencev seminarja so tudi direktorja Okrajnega zavoda in sprejeli statut Okraj- obe skupščini v istem sestavu nega zavoda. kot sta sedaj, tako . da bi skupščina novega Okrajnega del z letom 1956, do takrat pa zavoda štela 74 članov, bi obstojale na področju O- To so najvažnejši predlogi krajnega zavoda samo po- iniciativnega odbora za reor Služba socialnega , zavarovanja mora kot izrazito druž-razvoju teritorialnim političnim enotam naše družbene ureditve. Zato družnice na Jesenicah, v ganizacijo, o katerih bodo Skofji Loki in Tržiču s tem, JS^S? *f skupščini, jih , ,J . v . T . , predelali in dopolnili ter prida bo podružnica Jesenice do tako dQ zaželjenih sklepov Pretekli ponedeljek se je izvedelo o uporu v Juž. Su- služb, kf jih 'zajema komuna" Uprle so se tamošnje pa si je nemogoče misliti. Ze v samem začetku reor- danu. čete, v protest proti severu, ki ga dolže da izkorišča jug. g?nizacije bo potrebno pred-& videti taksno decentralizacijo službe socialnega zavarova- se v zvezi s formiranjem ko mun postavlja tudi vprašanje konca letošnjega leta oprav- m s tem zagotoviti nemoteno odnosa službe socialnega za- Ijala v imenu Okrajnega od- poslovanje novega zavoda za varovanja do komune. Da bi bora zavoda v Kranju vse po- socialno zavarovanje in po- lahko ta služba delovala lo- sle zavoda za področje celot- družnic. F. B. čeno od ostalih družbenih K dogodkom na Pokljuki bili na sprejemu še podpredsednik LOMO tov. Cene Bez-nik, tajnik dr. Gabrijel Čop in drugi. Sprejema so se udeležili predvsem tisti, ki so se najbolj zanimali za razna mednarodna, posebno pa za naša politična in gospodarska vprašanja. Razvila se je živahna razprava s številnimi vprašanji, na katere je predsednik rade volje odgovarjal. Zanimali so se za številna vprašanja našega gospodarskega raznih organov pri tem. Zanimali so se tudi za delo političnih or-semmarja ganizacij in njih odnos do komunističnih organizacij drugih dežel ter za naše poglede na družbeni razvoj v svetu na sploh. Ob zaključku sprejema so se prisrčno zahvalili za prijaznost in gostoljubnost, ki so jo bili deležni od ljudske cblasti in prebivalcev za časa svojega bivanja v Kranju. Dejali so, da so prepričani v to, da v tem kratkem času niso mogli spoznati Jugoslavije, da pa se je v njih vzbudilo zanimanje za Jugoslavijo Edino pravilen epilog in političnega razvoja. Tako o izrazili SO tudi željo, da bi sestavu ljudskih odborov, šte- .. ... . , . . vilu uradov pri ljudskem od- ]im bdo se kdaJ omogočeno boru, delu komisij in svetov. Prirediti tak seminar v Jugo- funkcije upravnega aparata! slaviji. J. p. Udeleženci mednarodnega seminarja kvekerjev so obiskali Kmetijsko zadrugo v Naklem Ze nekaj tednov imajo v Po ogledu spomenika smo Kranju seminar kvekerji — krenili skozi gozd v Naklo, zbrani z vseh strani sveta in kjer smo najprej ogledali vseh narodnosti. Vodstvo se- „Dom kulture". Mimogrede so sledeče podružnice: Kranj, popokala zaradi vročine (av- Radovljici, je LOMO Bled že niinarja je zaprosilo kmetijsko predstavniki zadruge • tolma-Radovljica, Skofja Loka in to je stal 2 dni na soncu!). dva dni po objavi članka v Tržič. Vendar pa je za sedaj Klečeplazno opravičevanje „Ljudski pravici" in „Sloven-ta predlog še neizvedljiv in direktorja hotela tujcu in nje- skem poročevalcu", direktorja bi se dokončno lahko izve- govo surovo obnašanje do in- odstavil. 2e iz pisanja »Slovenskega validov NOB. ki jih je krivil nja, da bodo imele posamez- poročevalca" in „Ljudske pra- za ta dogodek, je upravičeno ne podružnice vse pristojno- vice" z dne 3. t. m. je bila razburilo vso gorenjsko jav-sti kot jih ima sedaj Okrajni gorenjska javnost obveščena o nost. Glavni odbor Zveze vo-zavod. Po uredbi o brganiza- dogodku, ki se je zgodil 22. jaških vojnih invalidov in i-ciji socialnega zavarovanja bo julija na Pokljuki. Ta dan je niciativni odbor ZVVI za Gona Gorenjskem en Okrajni bil namreč nekemu Berlinča- renjsko sta takoj zahtevala zavod s sedežem v Kranju, nu, ki se je mudil v „Šport odstavitev takega direktorja v Dosedanji Okrajni zavod na hotelu", poškodovan njegov nasprotnem primeru pa sta Jesenicah pa se bo preimeno- avtomobil. Razbita so bila izjavila, da bosta prekinila val v podružnico Okrajnega stekla in prebodene zračnice, pogodbo o klimatskem zdrav-zavoda. Po predlogu, ki ga je Nihče ni vedel, kdo je povzro- ljenju invalidov na Pokljuki, izdelal iniciativni odbor, bodo čil škodo, obstoja pa upravi- Po informacijah, ki smo jih na Gorenjskem obstojale še čena domneva, da so stekla dobili na Gostinski zbornici v Podražitev mleka v Kranju Nujen ukrep ob nepravem času Zal bodo Kranjčani doživeli 1. septembra zopet novo podražitev. To pot se bo podražilo mleko. Ta ukrep je pri- potrebuje za predelavo mleka znatno podražili, dalje ker grozi, da bo mlekarni odpovedan regres na gorivo in bo šel sicer v precej nepravem morala plačati pol milijona času, kajti že podražitev moke in masti je vzbudila dovolj zadrugo v Naklem, če jo smejo obiskati. Tako so se zbrali 90. avgusta • večinoma mladi ljudje Na zadnji seji Občinskega pri partizanski duplini na O-odbora na Bledu so odborniki kroglem. Tu so jim predstav-naknadno ugotovili, da cd- niki ZB iz Nakla povedali stavljeni upravnik ni zakrivil zgodbo o junaški borbi tri-prestopka zaradi sovražnega najstorice partizanov v 1. 1942. odnosa do naše družbene ure- Prisotne goste je pripovedo-ditve. Zato mu bodo dodelili vanje in kraj sam močno prenovo službo. sunil. Proslava Jl-Mta olntiltln V nedeljo so v Komendi za- pričelo šele razvijati. Za njim Upor dinarjev za nastalo razliko je ta ukrep nujen in popol- neprijetnega razburjenja — noma umesten. Potrošniki bo- čeli s slovesnim praznova- je pozdravil in čestital za- toda na žalost se drugače ne do sedaj plačali za liter mle- njem 50-letnice kmetijskega družnikom predsednik Kmetij - da narediti. ka 29 dinarjev. zadružništva, ki bo trajalo še sko-gozdarske zbornice LRS Zadružna mlekarna v Kra- Podražitev pa bi bila še ves teden. Dopoldne je bila in zvezni poslanec Andrej Pe- ; povečini že zadušen nju je morala zaradi tega, da večja, če bi gospodarski cd- slavnostna seja Kmetijske za- telin. Čestitkam so se pridru- čili, kako so organiziranj kakšne naloge izvršujejo, delo kmetijskih pospeševalnih odsekov, demokratičnost v u-pravijanju zadruge, .pravice irt dolžnosti članov in tako dalje. Po kratkem odmoru smo si ogledali eno izmed kmetijskih posestev v Malem Na-klu, nato pa so zadružniki povabili goste na malo pogostitev in zabavo. Nastopila je folklorna skupina iz Tržiča in zaplesala več slovenskih narodnih plesov. Gosti so bili zelo navdušeni ter vsako točko nagradili z močnim ploskanjem. Nato so jim fantje iz Nakla pod vodstvom Tineta Zelnika zapeli narodne in partizanske pesmi. Višek navdušenja je dosegla pesem „Moj očka ima in El Azharjeva vlada je spet Je obdržala kljub neenaki od- bor LOMO ne oprostil mle- druge, ki so ji prisostvovali žili še navzoči gostje: zvezni konjička dva", ker so se jo kvekerji že za časa bivanja v Kranju naučili. kupni ceni v posameznih me- karne zvišanja vodarine. številni gostje, popoldne pa so poslanec Tomo Brejc, pred-secih — ceno mleka na izred- Prepričani smo, da zvišanje bile razne športne prireditve, sednik kamniške komune Al-Upor pa je povzročil obilo no nizkem nivoju (najnižjem prodajne cene mleka ne bo Slavnostno sejo Kmetijske fred Janko in republiški po- gospodar položaja. komentarjev. Britanci so govorili, da ta upor dokazuje, kako nesmiselen je umik njihovih čet iz Sudana. Tudi E-gipčani, ki so drugi partner pri dosedanji upravi nad Sudanom, so na sličen način komentirali dogodke. Predlagali so Britancem, naj s skupno akcijo zadušijo upor, kar so Britanci odklonili, v Jugoslaviji; v Ljubljani vplivalo na kmete, da bi ti zadruge je otvoril predsednik slanec Stane Keber. stane liter mleka 31 dinarjev, napak tolmačili gospodarsko pripravljalnega odbora za Po seji so otvorili novo- v Beogradu 44 dinarjev) pora- nujni ukrep in skušali zviša- proslavo 50-letnice zadružni- zgrajeno moderno zbiralnico biti vse lanske rezerve. Spri- ti odkup, ceno, ki je na pod- štva Janez Strcin. V svojem mleka. Zbiralnica bo služila čo tega in pa zato, ker so se ročju kranjske mlekarne že govoru je osvetlil dobo, ko se tudi širokemu krogu sosed- vsi artikli, ki jih mlekarna itak ena najvišjih. je zadružništvo v Komendi njih vasi. N emiri v Maroku in Alžiru so v zadnjem tednu prerasli v pravcati upor. Več kot 1000 mrtvih pri demonstracijah in spopadih ob 2. obletnici odstavitve legitim-hkrati pa so tako Egipčani kot nega maroškega sultana Ben Angleži drug drugega obto- Jusufa, kaže, da so francoski , , __načrti za pomiritev .Severne zevali da se vmešava v upor Afrike g delaJQ ^ ^ lg_ in ga podpira. ta 1953, ko so se nemiri začeli, postavljeni na trhlih no gah. Ljudje in dogodki V AGONIJI Ob krvavih dogodkih ▼ Maroku in Alžira, ki so terjali Teč kot 1000 smrtnih žrteT Ben Jusufa na prestol in za govori, ki naj bi razčistili od vesti kažejo, da bo Francija s silo poskušala brzdati maroška nacionalna čustva, v do-glednem času ne moremo računati na ugodne vesti iz Severne Afrike. Družba se je razživela in duševni vodja seminarja, ki je po narodnosti Skot — živi v Grčiji «— je pozval, naj vsak od njih pove svojo domovino in kraj, kjer živi. Našteli smo 21 narodnosti; največ simpatij so bili deležni gostje 'iz Nigerije. Goste sta pozdravila v imenu zadruge predsedn^- Andrej Triler, v imenu Okrajne zadružne zveze pa ing. Janez Perovšek. Oba sta naglasila, da Jugoslavija in slovenski Upamo lahko le, da bosta , n dej ko prej francoska vlada *met ^fjme vsakega, ki pri- m parlament - kjer je še ne- Jf. * d(J™ voljo in kot pri- kaj zagovornikov „tradicional- iateiJ- ?elela_ sta jim, da bi nose med Francijo in njenim ne' politike Sudan je bil do sedaj kon-dominium pod egiptovsko in britansko upravo. V septembru letošnjega leta pa se po sporazumu s sudansko vlado in po sklepu sudanske Ustavodajne skupščine, britanske stov in maroških fevdalcev, se položaj v deželi ni pomiril. Trije generalni guvernerji, ki so se med tem časom izmenjali v deželi, so zaman poskušali pomiriti Maročane. Zakaj? Zato, ker so se lotevali re-stojni državi ali v skupnosti form polovičarsko, ker so ho-z Egiptom. Prvotno so bile teli, da bi ostal volk sit in težnje za združitev z Egiptom koza cela: francoska nadoblast močne, danes pa vse bolj v Severni Afriki, ob pomirit-plahne. vojno močno narasla reforme, ki jih predlaga sedanji generalni rezident Gil-bert Grandval. Nasprotja so Od leta 1953, ko so Franco- tuđi med berberskimi pleine-zi poskusili „resiti' maroški ni na jugu in Arabci na se-problem z odstavitvijo Ben verU- Marakeški paša El Gla- Jusufa in ustoličenjem njego- ki je poglavar Berberov no osnovo za nadaljno akci vega strica Sidi Mohamed Ben grozi z oboroženim uporom. Arafa, ki je pristaš koloniali- ce Dj se izvršile spremembe na protektoratom. Ti razgovori naj bi pomagali predvsem, najti francoski vladi — ki je v pogledu politike v Severni Afriki silno neenotna — skup- v Severni Afriki se na Gorenjskem lepo imelr ves čas, kolikor še n^t^oio- vendarle uvidela, da z glavo skozi zid ne moreta. Iz časopisja se vidi, da je francosko javno mnenje to že zdavnaj uvidelo. Spričo pomirljive situacije, in egiptovske čete morajo u-makniti iz dežele. Tedaj bo sudansko ljudstvo svobodno — s plebiscitom — izrazilo, kako želi živeti: ali v samo- maroškem prestolu. Vsa dosedanja politika Francije je zgrešena torej zato, ker poskuša z raznimi kompromisi in spretnim kr-marjenjem med posameznimi političnimi in verskimi grupa-cijami, obdržati severno Afriko na silo zase. Pri tem pa se ne zaveda, da so to rekvi- v Severni Afriki ob pomirit- *&k2£Kte1 ^Jt vi domačinov, k jim je po- J]lh stole.^ £ da s° .J** sebno med drugo svetovno danes' spnco tezeni vseh llud" nacio- stev in vseh narodov po svo- V Koreji pa so se ta teden nalna zavest. (Prezident ZDA bodi in samoodločanju, že nadaljevale demonstracije in Roosevelt je Maročanom med zdaovnaj zavrzeni med staro izzivanja, ki naj bi pospešila ^j1^^0 obl^ubil samo" Zaman je vsako opraviče-odstranitev nevtralne komisi- Položaj se je zapletal tudi vanje, da je nasilno zadrže-je iz Južne Koreje. Med de- zaradi globokih protislovij ma- vanje francoskih čet in obla-monstracijami je bilo slišati roške družbe, ki izvirajo iz sti v Severni Afriki nujno začelo nozive na nov snooad s družbenih in verskih naspro- [adi ohranitve ..notranje sta-celo pozive na nov spopad . Na ^ bilnosti" dežele in civilizaci- severnimi. maroških fevdalcev in franco- Je- Vsako nasilje rodi še več- je nasilje! Zato je opravičena bojazen francoskega časopisja, da spričo nepopustljivosti in kompromisarstva Severne pomenijo pa se danjem sultanu in v francoski Afrike zna postati za Franci-vedno resen opomin čl ove- politiki močne roke. Na drugi J° druga Indokina, štvu da so še določeni vojno strani pa maroška demokrat- Spričo napete situacije v hulahaUri Plpmpnti ki bi ra- ^ stranka neodvisnosti od- Maroku in Alžiru so se v po-nujsKasKi eiemenu, ki di ra ločnQ nasprotuje sedanjemu nedeljek začeli v francoskem di skalili dobre odnose med suitanu Ben Arafu in se za- letoviškem mestu Aix - les -narodi. vzema za ponovno vrnitev Bains francosko maroški raz- Sing Man Ri in njegovi raz- skih kolonistov, ki bi najraje grajači danes res ne pomenijo obdržali status quo in .jim je . , . , .. vsaka reforma trn v peti. Ti več bistvene nevarnosti za ^ syojega za55itnik^v se_ mir v svetu, pomenijo pa še tu in naj nas nikar po'*^-bijo. ker vse kaže. da bo svet vendarle spoznal, da smo ena sama velika družina, ki m—a živeti v miru in složnem delu. Čeprav ne jEfovorimo istega jezika, so naše misli enake in cilji sorodni. V imenu gostov je odgovoril njihov vodja s pojasnilom, da kvekerji niso organizacija, ki bi se zadovoljila samo s tem imenom. Poudaril je: „Mi smo organizacija prijateljev med narodi brez o barvi kože ali predsodkov moči posameznega naroda." Zahvalil se Jugoslaviji, gostoljubno Jezdeci marokeškega paše jo. Za Maroko ti razgovori lahko v najboljšem primeru pomenijo dosego določenega kompromisa, kar pa položaja ne bo pomirilo. Ker zadnje ki je kljub vsemu zavladala v svetu, lahko ocenjujemo ..maroški primer" kot agonijo zastarele kolonialne politike. S. B. je gostiteljem in da jih je tako sprejela. Potem je nastopil par iz Nigerije in zapel dve svoji narodni pesmi. Vse prisotne je prevzela preprosta, a vendar silno prodorna melodija naroda, ki živi tisoče kilometrov proč od nas, kljub temu pa smo čutili v njej vso tisto toplino, ki jo premorejo tudi naše narodne pesmi. Upamo, da bodo kvekerji ponesli v svet lepe spomine na te ure, ki so jih preživeli med nami v Naklem, saj je bil tudi za nas njihov obisk nepozaben. Križnar Ste že bili v Selški dolini...? Za 12.338 ton večja blagovna 6.000,000 dinarj proizvodnja Z sadnje seje Delavskega sveta jeseniške železarne za dopuste in izlete članom kolektiva jeseniške železarne Bližamo se kraju sezone še za druge igre. Razen tega letnih dopustov. Sicer bodo imajo (prijazen počitniški dom Delavsko svet jeseniške Železarne je imel v torek svo- počasi in se je letos dvignila mnogi še v jeseni in celo po- tudi na Možaklju, kjer pa Jejo 18. redno sejo. Člani so obravnavali popravek bilance napram lanskemu letu za 1.31 zimi izkoristili dopuste za iz- seničani neradi preživljajo svoj za preteklo leto, poročilo o izpolnitvi družbenega plana v jekla na zaposlenega. lete v planine in druge kraje, dopust. To je tudi razumljivo, prvem polletju letos in še, nekaj drugih vprašanj. Qb poročilu Q izpolnjevanju Toda večina JJudi Je že bila l^ajti Možaklja jim je čisto V nrimeriavi s Drvim nol- drugem polletju večje mate- družbenega plana so mnogo na 1f^em doP"stu- Sa3 \e P«** nosom in če že gredo na Jem o^eSklesa leS so le- Snestroške kot so"hh pred- razpravljali tudi o plačnem in vppletmh mesecih sonce naj- dopust, gredo raje na morje, rušena in minirana H?®?0 '? , l ' *• n.ame s.iros*e kot so jin prea * j . £ Kttetrt* ^ topl° m se vsakemu pn- v „plamnah" so že itak vse rušena in minirana, t . u 12 338 ton ve5 videvali, poleg tega pa mora- premijskem sistemu. Nekate- l ± cocitek in krepitev zdrav- živlienie Počitniški dom na krvnim davkom od- h1aprivnn nroirvnrlnio Teži- io računati na morebitno zni- ri s° predlagali popravke, ker ^^^mKrepuevzarav življenje. rocitnisKi aom na se je vasica zače- HR™JEK^ JES. £«5fSXSSnt ?»52£ no- da je sedanji sistem pomanjk- ]a za P"hodnje mesece. Mozak ji pa ze o radi obisku- Z mnogimi idiličnimi vasicami, vrhovi s krasnimi razgledi in neštetimi pomembnimi kraji ljudske revolucije, se je Selška dolina uvrstila med priljubljene turistične postojanke. Nekaj prav posebnega je vasica Dražgoše, ki sloni na strmem pobočju Jelovice ter je znana kot simbol junaške Dorbe gorenjskih partizanov. l tj preteklega leta, so le- rialne stroške kot so jih pred- razpravljali tudi o placnem m t . vsakemu ori- v nlaninah" so že itak vse Do tal porušena in minirana, it.J ZUsi ,„«0« *_L ___—^„----, nrpmiiskpm sistpmii ftrpkatp- .uu1j lolpia 111 se vsakemu pri v „piamnan ze itak vse z visokim kupljena, se je vasica zače- šx^^Vpkr>ra?pvVn~ia" 'nlana ie žanie proizvodnje Zaradi do- da je sedanji sistem pomanjk- la v svobodi hitro razvijati. ^^tS^S^jLmu^ ^ka^^l^f^S- W? Vendar 50 sklen* °*d- JgjSg ^l^f^b fi?&1Sb«h1Sft Dobila je novo cesto, ki vodi roizvodih t0 je v predeloval- je, kar je že napovedal Elek- žati ta način izplačevanja do Poživljajo svoj dopust ob Na takih^skupinskih izletih v vas in še dalje v Jelovico, JS^teatih je^lovfeku, elek- Ivo - energetski sistem Slove- konca leta. V kolikor bodo u- ^FS^^SS^ Je sindl" SSo donita kator 52 £ n«^eVm^°-Se drgmla P? trodnem oddelku itd. Kljub nije, bodo morali ukiniti o- stvarili več dobička, bodo iz- ^ jes«uste zeJ^a™ ^^^5^' S nosna poslopja z žago. gradi težavam ki so iih imeli so do bratovanje nekaterih naprav, plačali ob koncu leta 13. pla- počitniški dom, letos pa ima- preživljajo letni dopust. . V ten bo v bodoče preživel mar- letnegaJ družbenega plana, akciio da bi dokončali izgrad- vprašanje. Saj so sredstva za mest v °patl > v hotelu "Kfr" "a !«SSL iE9 Sen °trok Sl°j\ ^l6tne PoSetm plan proizvodnje su- njo, oziroma montažo dveh plače iz dela dobička, zaradi Jf^J^pg^^S^0 le" Tiar^ke ^liverze T ' Počitnice; preko Rovtance .pa £w Pso . ^m g turbo _ agregatov, katera i- nekaterih drugih plačil v pr- }? d^T^ - ESSftP? SE rT, SS*^« tt se vi]e lepa gozdna m turi- 1030/° valjanih proizvodov majo že kupljena, pa jim vem polletju prekoračili za to kjer 80 ze uredili igrišče Delavski svet jeseniške Zenična cesta, W je letos na no- 1023o) predelanih proizvo- manjka denarja, da bi jih 3,634.000 dinarjev. za balinanje, pripravljajo pa lezarne je na predlog smdi- vo urejena. dov m 30/ itd. vgradili. S tem bi delno ubla- Tuda razDrava 0 n^^fa, - £5? orSani.zaciJe' , katera v Precej drugačno sliko pa na L,j. . ■, žili bližaiočo kn>n ,V: « razprava o popravku skrbi za pravilno poslovanje, žalost kažejo Železniki, sre- tsmu ^ m.s0 doseSh Z1" on^oco Knz0-. zaključnega računa za prele- ffT8fllŽkt3 za razporeditev prostora itd., dišče komune Selške doline, predvidenega finančnega U- Na proizvodnjo in poslova- klo leto je bila živahna. Ker mmmmmmmmm™mZTr v počitniških domovih, odo- Vsak turist si bo sicer z za- speha. Občutno so prekorači- nje podjetja pa izredno ne- so imeli v preteklem letu, IflPCIlifA brU v tem letu nekaJ nad tri nimanjem ogledal plavž kot h materialne stroške in sicer ugodno vpUva tudi vprašanje zaradi nižjih cen materiala, m*WWwmmm-**W in pol milijona dinarjev iz felikt nekdanje železarske za n?kaJ nad 600 milijonov kreditov in neplačevanje ma- katerega so imeli na zalogi še p<) novem obratovalnem re- d^La dobička za pomoč čla- indiistrije, prav tako ga bodo din-ar^ev-, To 3e predvsem za- teriala od strani kupcev. Od- iz leta 1953, večji dobiček, so du kamniške mesnice nom kolektiva v času letnega zanimali starinski obokani radi zvišanja cen surovinam, jen^i^ dolgujejo jeseniški morali odpisati nekaj nad 12 odprte samo dopoldne in sicer d°Pusta. mostovi preko Sore. .vendar slabšem izplenu v topilnici in železarni nad 2365 milijonov milijonov dinarjev iz dela te- ^ 6 ure dalje tudi ob ne_ Cena penzionu, za eno ose- laf3° ! dinarjev za proizvode, prav ga dobička. To je bilo sicer v deijan. V ponedeljek bodo ves v Počitniških domovih Ze- " "u to so porabili tudi več koksa tako pa tudi Železarna dolgu- toliko nerodno ker je prišlo dan zaprte. Ob sobotah po- lezarne Jesenice je v predse- psvoboditve, poznano po vseh J» ^P^Slt J 7* ZzLJtJ~Z t± aJELiUkUi™ TTt*rfha doln- v času ko je podjetje ze raz- poldne bodo odprte od 16. do f^1„l50Jd_in'J7._£lavni.s!zom ni prav, če §e danes po desetih letih o- hišah močni sledovi borb ki ttd KoJ^iv s^e pr^vai g^^l^^^S P°redUo Sredstva' vendar ^ *~^"Š*r "pa~ ni "pV^ če Pa 200 din dnevno. Po izra so bde za osvoboditev Želez- g»ea Cm ^^si rezul ^^^^ff^^^ uredba o tem že prej obsto- pomislimo, da v kamniških cunu d«mov bi znaša a polna mkov. Res je, da je edinstven tat Vendar so nastale motnje, do j» onen niso piacane, avro Toda 2elezarni so ra. varnah končajo z delom ob cena za penzion 525 din, v O- »muzejski" primer v sloven- na katere v začetku leta niso matično zniža kredit pri Na- Jčunali na to> da jih hodQ 0. S^Si^mSSrci nS&SeS Pa«3i pa celo 650 din. Razliko skih mestih, toda kaže le na računali. rodni banki. Železarna Jese- prostdi plačila te razlike. kupijo v mesnicah meso za kriJe-i° iz skupnih sredstev, ki veliko malomarnost domači- Prav zaradi objektivnih te- niče ima takih faktur že za o- . . nedeljo iih Je odobril DS v obliki do- nov. Ce so Dražgošani lahko žav je Zbor proizvajalcev O- koli 500 milijonov dinarjev. „ Na koncu seje^so^imenovaii ^ ^ 4 -»^ i.. taciJ domovom. iz ruševin postavili novo idi- krajnega ljudskega odbora še komisijo za koriščenje a- Ali naj sedaj čakajo do 16. V letošnji sezoni je mnogo lično gorsko vasico bi tudi Radovljica na zadnji seji po- „Nadalje je tu se vprašanje mortizacijskih skladov komi- ure da se odpro mesnice? Jeseničanov preživelo svoj do-Železnikarji lahko ' zabrisali višal Železarni odstotek ude- fluktuacije delovne sile, ki je £1j0 za podeljevanje štipendij Čudno je, da pri določanju t v Crikvenici in 0patiii sledove krogel in bomb po ležbe na dobičku od 7.3 na se vedno občutna Iz poročil m resili nekaj drugih vpra- obratovalnega reda niso tega in ^cev okoli 800 - tu niso hišah. Skoraj neverjetno je, 9,2%- Upoštevali so tudi povi da si ljudska oblast še ni za- sanje prometnega davka na dala skupno z obnovitveno nekatere proizvode in druge zadrugo in planinskim turi- okolnosti, ki bodo vplivale na stičnim društvom te važne višje proizvod, stroške. Pred- nadloge. videvajo, da bodo po teh To in organizacija solidne- spremembah izpolnili svoje ga gostinskega obrata s tuj- obveznosti. Sploh je bilo na skimi sobami, bi morala biti tej seji veliko govora o te- ena zmed prvih nalog v Ze- žavah in problemih, ki že dol- leznikih. Sele ■ potem bomo go niso bili tako pereči kot so lahko upravičeno zapeli po- letos. je bilo tudi razvidno, da pro- šanj. izvodnost še narašča vendar J. P. upoštevali, kajti nekateri prizadeti močno negodujejo! všteti otroci do 6 leta starosti — kjer jim je bilo tudi vreme bolj naklonjeno kakor na Gorenjskem. Do konca sezone se je prijavilo še okoli 300 ljudi. Tudi na Možaki j i jih je bilo nekaj na dopustu, mnogo Več pa seveda na sobotnih in nedeljskih izletih. Jeseniški železarji pa prav „. _ , v i , , . ... . .. ., , tako radi obiskujejo tudi dru- Pisana Loka je ze pred voj- nega tedna, ki je razgibal vso Komisija pa je videla pone- ge kraje [in znamenitosti V nje. Največ- Da bo Loka zopet pisana Za olepšavo so bile razdeljene nagrade in pohvale Pismo novomeških otrok ob odhodu narodelo pesmico: »Prelepa je Zaradi ■ neugodnega stanja no slovela po tem, da si na Loko. Nekateri so prebelili kod tudi nered in nesnago, državi in izven Selška dolina..." surovin pričakujejo tudi v vseh oknih videl lepe cvetli- fasade, drugi so postavili Greznice (odprte) še vedno za- krat potujejo z avtobusi' in ce, '(predvsem pa nagelj in cvetlice na okna, uredili vr- smrajajo loško okolico. Mest- vlaki. Tu si pomagajo s sred- rožmarin. tove, trgovci so se pozanima- ni trg še vedno ni tak kot bi stvi, ki jih je odobril Delav- Med vojno so seveda iz li za ureditev izložb, gostilni- moral biti, razen nekaterih ski svet v višini 2 5 milijona dneva v dan bolj izginjali in carji pa za svoje lokale. Ta- častnih izjem. Blaževa ulica dinarjev. Ta denar koristijo v 15. avgusta je odpotovala iz lepo sprejeti. Videli so velike veneli kranjski nageljni na ko je komisija, ki je v Turi- je posebno dolgočasna. Za glavnem za kritje prevoznih Kranja druga izmena počitni- gospodarske uspehe na /Go- loških oknih. Zato so tudi stičnem tednu pregledovala gradom se podira pot pod stroškov in sicer do aiaiveč tke kolonije iz Novega mesta, renjskem sejmiu, sd .ogledali dolga leta po vojni ostale fa- mesto, lahko' opazila marsikaj „Nunskim zidom", itd. Pač pa 80% za posameznika ostalih ki je bivala tri tedne v Mla- muzej, vse sončne dneve pa sade stranskih hiš puste in lepega in novega. Posebno ji je komisija posebno pohvali- 20% pa mora plačati vsak dinskem domu ..France Preše- izkoristili v naravi. Vreme je dolgočasne, dvorišča in vrto- je ugajal sprehod po Karlov- la ureditev mestnih parkov in sam £e bi to vsoto pavšalno ren". Med 58 otroki so bili sicer malo motilo razpolože- vi zanemarjeni. Ko pa so do- cu, Puštalu in Spodnjem tr- nasadov, ki jih ureja vrtnar razdelili na vse člane kolek- otroci padlih borcev ter so- nje, vendar kljub temu vese- bili Ločani lansko leto novo gu. Tu so tudi odnesli največ Tavčar Jože. tiva, bi ito pomenilo 360 din cialno in zdravstveno ogroženi lja ni manjkalo. cesto po mestu in k temu še nagrad, prvi pa so bili: Po- Kljub temu, da so Ločani na zaposlenega, otroci. Bivanje v lepih pro- Ob svojem odhodu se za- neonsko razsvetljavo, so se lenec Polde, Oblak Lovro, že zelo uredili svoje -mesto, pQj štorih doma je bilo prav pri- hvaljujemo Tajništvu za začeli zanimati tudi za zuna- Carman Rozi, Finžgar Ana, bo treba še precej pridnih jetno. zdravstvo in socialno politiko njost svojih domov. Guzelj Pepe itd. Komisiji sta rok, da bo Loka lahko s po- -— ■ ■ m.......--------- Otroci so se na Gorenjskem in Okrajnemu odboru ZB za Da bi to zanimanje še po- bili všeč tudi izložbi „Alpine" nosom nosila vzdevek „pisa- okrepili in obogateli z novimi vso pomoč in naklonjenost, večalo, je Turistično društvo in „Izbire". Turistično društvo na", ter bo lepa in urejena vtisi. Zanimala jih je indu- Prav tako upravi in osebju razpisalo že pred mesecem je skupno razdelilo 35 denar- privabila še več domačin in strija. Obiskali so „Planiko" in doma ter podjetjem v K>a- nagradno tekmovanje. Razpis nih nagrad in 25 pismenih tujih gostov. »Pletenino" in bili povsod nju. B. M. je bil predhodnica Turistič- pohval. —j Dopisujte t „Glas Gorenjske" Iz turistične in gostinske problematike na Jezerskem Prijeten letoviški kraj, predvsem za naše goste Na Gorenjskem posvečajo vedno več pozornosti turizmu, tako da postaja ta gospodarska panoga čedalje bolj donosna za gospodarstvo tega področja. In tako je tudi prav! Saj je le redko katero področje tako bogato naravnih lepot, kot prav Gorenjska. Vendar je pa še tu pa tam vrsta nerešenih problemov, napak, nepravilnosti, ki izvirajo iz objektivnih okoliščin, mnogo jih je pa tudi subjektivnega značaja. Zlasti slednje bo treba vztrajno odpravljati, če bomo hoteli še bolj usposobiti naše turistične kraje in jih približati številnim gostom. Jezersko je letoviški kraj, ki ni toliko zanimiv za tujce, ki prihajajo k nam večinoma le na morje in lodbrze tod mimo, kolikor predvsem za naše domače turiste. Zato se na Jezerskem kar se dela, dela predvsem za naše goste, za razliko od mnogih drugih letovišč, kjer je vse podrejeno Ugodju tujcev. Jezersko — osebni podatki: Dvojčka: Spodnje in Zgornje Jezersko. Lice: planinsko. Oči: sinjemodre. Stas: visok 906 m. Značaj (Ivremenski): letos ispremeljiv. Družina: Oče »Dom na Jezerskem" z otroci: »Planinka", „Storžič", „Koro-tan", in vnuki restavracijami: „Kazina", „Jezerski vrh", Sostilna „Pri Kanonirju". V sorodstvu so še vile „Zora", »Mila", „Krč", ,„Kočna" in »'Pri Makeku". — Ostala „žla-nta" je izumrla ... ŠTEVILO POSTELJ BI LAIIHO POVEČALI Število postelj je na Jezerskem, upoštevaje edino gostinsko podjetje „Dom na Jezerskem" z vsemi depandansa-mi in prav tako zasebne vile in zasebniki, doseglo letos 280. Razen svojih 120 postelj, ki jih ima na razpolago, vzame „Dom na Jezerskem" v sezoni v najem še 35 postelj. Letošnja sezona se od lanske in od onih iz prejšnjih let, po številu gostov, močno razlikuje. Saj so bile letos vse postelje na Jezerskem, kljub slabemu vremenu, od 1. junija do pred nekaj dnevi popolno-noma zasedene. Zadnje dni pa so nekateri gostje, bodisi zaradi slabega vremena, bodisi zaradi tega, ker je sezona že v zatonu, odšli. Po izjavah, ki mi jih je dal upravnik podjetja tovariš Zbil j, invalid iz NOV, lahko sklepam, da je letošnja sezona prekosila vsa pričakovanja. Saj je gostov za 70% več kot lani. Tovariš Zbilj mi je tudi dejal, da je Turistično društvo, katerega je sam predsednik, šele letos resno razmišljilo o možnostih za povečanje prenočninske zmogljivosti Jezerskega. Po njegovem mnenju bi bilo najbolje in najceneje, da bi dali zasebnikom, med katerimi je zelo veliko zanimanja, ustrezni kredit, s katerim bi lahko le-ti kupili rjuhe, posteljnino, zakrpali okna, pod itd. ter na ta način osposobili še marsikatero sobo. Te sobe bi lahko v sezoni zesedli turisti. Na Jezerskem računajo, da bi lahko na ta način pridobili okoli 60 ležišč. Za vse to bi bilo potrebno 2,5 do 3 milijone brezobrestnega posojila. Lahko pa bi ta problem rešili tudi tako, da bi gostinsko podjetje plačalo zasebnikom sobe v naprej za dve do tri sezone. Skratka: možnosti je več, najti bo treba le najbolj ustrezno rešitev. „JEZERO, KI GA NI VEC" Spomnim se, da smo lani v našem listu pisali „O jezeru na Jezerskem, ki ga še ni". Zdi se mi mnogo bolj umestno govoriti „0 jezeru, ki ga ni več." Četrt ure hoda od gostišča je to famozno jezero, sedaj pravzaprav „mlakuža", v kateri od časa do časa zakvaka žaba. Ob njem mnogo sledov kravjih parkljev ... Za to jezero so se že mnogi zanimali. Prišli so na ogled strokovnjaki za vodno gospodarstvo. Ugotovili so, da je jezero včasih polno vode (voda prihaja s Kočne ali pa iz potoka Jezernica), včasih ga pa kar zemlja ,,požre". Nekje, pravijo, pušča dno. Dobro bi bilo če bi teren preiskali in potem omogočili „življenjski obstoj" temu jezeru. Verjetno investicije ne bi bile kdove kako velike. Tako bi vsaj jezero lahko postalo res jezero-. Pravijo, da bi se dalo napraviti tako „mlako", ki bi bila dolga 350 in široka 200 m. S čolnarno in ribami bi nedvomno privabila marsikaterega turista. Vsekakor bi -bilo (preveč smelo, če bi trdil, da bi bilo to jezero tako kot Blejsko ali Bohinjsko, vendar bi po svoji legi in lepoti le malo zaostajalo za njimi. PROMET... PROMET... ZVEZE... Ne, ni samo Jezersko tisti kraj, ki boluje na znani turistični bolezni „zvezitisu". Na tem bolehajo še mnogi drugi turistični kraji. Toda povsod skušajo te stvari reševati, glede Jezerskega pa se mi zdi, da smo naredili le polžev korak naprej. Skoraj neverjetno zveni, da prideš lahko na Jezersko le enkrat na dan in to, če se odpelješ ob 16. uri iz Kranja. To je vse. Sedaj pa vozi še dvakrat na teden avtobus na progi Portorož—Celovec. In to le ob četrtkih in nedeljah. Mnogi so se že trudili, da bi ta problem vsaj izboljšali, če ne že popolnoma rešili. OLO Kranj svoje čase ni dovolil podjetju „SAP" iz Ljubljane, da bi v sezoni vzpostavilo progo Ljubljana—Jezersko. To pa iz razloga, da bi „zaščitili" kranjsko podjetje „Avtopro-met". Le-to podietje dela pod zelo težkimi pogoji in že sedaj vzdržuje stalno avtobusno zvezo z Jezerskim. Predstavniki tega podjetja trdijo, da je ta odlok OLO pravilen, češ zakaj bi „SAP" vzpostavljal progo le takrat (v sezoni), ko je ta donosna in delal konkurenco podjetju „Avtopromet", ko mora le-to vzdrževati progo Kranj—Jezersko ne oziraje se na to, ali je pozimi donosna ali ne. Ne bi tehtal ugovorov enih, drugih in tretjih. Dejstvo pa je, da je promet z Jezerskim več kot „šibka točka" turizma v tem področju. Zato bo treba tudi o tem, če ne že letos, ko je morda že nekoliko pozno, drugo leto prav gotovo še enkrat dobro razmisliti in najti ustrezno rešitev. Z dobro voljo bo vsekakor šlo! KAJ SO ZE NAREDILI IN KAJ SE BODO Gostje, ki so vsakoletni obiskovalci Jezerskega pravijo, da se je tod od lani marsikaj spremenilo. Poti so opremili s puščicami, sprehajališča s pre-barvanimi klopmi, uredili so prostor za balinanje, zgradili otroško igrišče in sploh napravili marsikaj, da bi povečali udobnost gostom. Drugo leto pa bodo uredili še igrišče za odbojko, v ponedeljek pa so pričeli z asfaltiranjem ceste skozi Jezersko, v dolžini 800 m. Gostinsko podjetje pa je že zgradilo temelje nove restavracije, iz katere bodo drugo leto gostje lahko med jedjo opazovali mogočni Grintovec in Kočno ... Na Jezerskem je lepo. Ko si tu sredi planin, nimaš občutka, da živiš v atomski dobi. Tiho planinsko idilo zmoti od časa do časa le kak avtomobil, ki odbrzi tod mimo, in tam daleč na jasah pod Grin-tovcem in Kočno zamolklo cinglanje kravjih zvoncev. Največje doživetje za goste je vsako popoldne okoli pol šestih, ko -pripelje avtobus iz Kranja. Takrat se zbero pred restavracijo domala vsi in radovedno gledajo, ali bo prišel kak novi znanec. Mnogi pa že celo uro pred prihodom avtobusa čakajo pred majhnim kioskom nasproti restavracije, v vrsti, na časopise. Lepo je vdihavati ta Čisti zrak... Cestne serpentine te pozdravijo, ko odhajaš z Jezerskega, po mestoma ozki soteski Kokre ... Skušajo te kot zadnja prepreka pregovoriti, da ostaneš še kak dan v objemu gora... Da, in še danes sem prežet od te nedotaknjene planinske lepote ... I. A^SEC Obisk v kranjskih restavracijah Hrana mora biti kvalitetna Pretekli teden smo obiskali nekatere kranjske menze. Pravzaprav smo mislili, da bo obisk koristnejši in bolj zanimiv ter da bo dal več konkretnih podatkov o prehranjevanju dobršnega dela zaposlenih Kranjčanov. 2 al pa moramo že spočetka poudariti, da tistih podatkov, ki smo se jih želeli, sploh nismo dobili. Široko zasnovana akcija za povečanje in razširitev cenene in kvalitetne delavske prehrane, ki se razvija pri nas že vse letošnje leto, nas je navedla na to, da ugotovimo stanje in damo nekaj predlogov k izboljšanju tudi za naše mesto. Predvsem smo skušali ugotoviti cene in kvaliteto hrane v posameznih restavracijah in primerjavo med njimi ter določiti, ali je razmerje med ceno in kvaliteto u-strezajoče. Obenem so se nam pokazale tudi nekatere razlike, ki so nastopile med posameznimi restavracijami ob zadnji podražitvi moke, testenin in masti. V KRANJU DVE DELAVSKI RESTAVRACIJI Pravzaprav imamo v Kranju le dve restavraciji, kjer se hranijo pretežno industrijski delavci. Vse ostale restavracije obiskujejo predvsem nameščenci. Delavski restavraciji sta Restavracija Kranj (ob „Iskri") in DUR Inteks. DUR Inteks je menza zaprtega tipa in sprejema samo uslužbence tovarn Inteks, Standard in Zvezda. Abonen-tov ima od 150 do 200, uslužbencev pa 5. Kosilo stane 50 dinarjev, večerja 32 dinarjev (dnevni obrok torej 82 dinarjev). Zanimivo je, da omenjene tri tovarne katerih usluž- benci se hranijo v tej menzi, krijejo vse režijske stroške menze in plačajo ludi njene uslužbence. Abonenti plačajo torej samo nabavno ceno pre-hranbenih artiklov, ki so potrebni za pripravo obroka. Vsi ostali stroški menze gredo na račun izrednih izdatkov podjetij. Spričo tega je nizka cena obroka popolnoma razumljiva. Restavracija Kranj pa je menza odprtega tipa. Po anketi se je izkazalo, da se hrani v njej 78°/o delavcev, ostali pa so uslužbenci in drugi. Torej tudi izrazito delavska menza. Ima od 400 do 500 a-bonentov in 13 uslužbencev. V njej stane danes kosilo 65 (slabše 50) dinarjev, večerja 40 dinarjev. Ko se je restavracija Kranj letos preusmerila v menzo, so MLO in podjetji „Iskra" *er „Tiskanina" obljubili, da bodo spričo tega, ker bo menza postavila kvalitetnim obrokom nizko ceno, dajali regres, in sicer na vsak dnevni obrok 25 dinarjev. Ker do tega regresiranja še ni prišlo in je menza v precej kritični finančni situaciji, hrana — vsaj po našem mnenju — še ni dovolj kvalitetna. O ostalih restavracijah — kjer se hranijo pretežno u-službenci raznih ustanov — omenimo še: „Jelen" ima okoli 70 abonentov in stane tam kosilo 80 dinarjev, večerja pa 55 dinarjev. Hotel „Evropa" ima nekoliko manj abonentov in stane tam kosilo 90 dinarjev. Razmeroma najdražje je gostinsko podjetje ..Storžič", kjer stane popolno kosilo od 100 do 140 dinarjev. Vendar to podjetje še vedno spada med vojaška podjetja. Iz tega vidimo, da so cene zelo različne, sorazmerno temu je različna tudi hrana. KVALITETA OBROKOV Kot rečeno, nas je pravzaprav predvsem zanimala kvaliteta prehrane v obeh delavskih restavracijah in pa, ali sta cena in kvaliteta hrane v pravem sorazmerju. Vendar pa tega danes ne moremo določiti, ker nobena restavracija v Kranju ne vodi evidence niti ne o kalorični niti ne o biološki vrednosti Co pravilnem razmerju med maščobo, zelenjavo, škrobom itd.) njihove hrane. Videti je, da je razmerje med ceno in vrednostjo hrane realno, vendar pa se da vsaj po grobi cenitvi ugotoviti, .da hrana niti po kalorični niti po biološki vrednosti ni povsod zadovoljiva. Dne 17. VIII. je kosilo v Restavraciji Kranj vsebovalo o-koli 1000 kalorij (človek pa rabi dnevno od 2500 do 3000 kalorij). Ni važno samo „da človek nekaj toplega poje". Potrebno je, da dobi toliko kalorij, kolikor jih dnevno iztroši in sicer mora biti hrana sestavljena tako, kakor najbolj u-streza človekovemu organizmu. Da se izognemo temu, da bi delavcu dajali .sicer ceneno hrano, a neustrezajočo, nekvalitetno, je nujno, da se u-vede točna evidenca nad tem, če dnevni obrok vsebuje pravilno kalorično in biološko vrednost. Treba bi bilo seveda zvišati ceno (vsaj tam kjer je sedaj podpovprečno nizka) pa naj gre to potem na račun abonenta ali pa tistega, ki regresira. Najumestneje pa bi bilo, da se podražijo alkoholne pijače (ki jih naš delavec še vedno preveč popije), tako DRUŽINSKI POMENKI Ali ste nervozni? Ce ste nervozni, si privoščite letni oddih vedno le v mirnih krajih, z milim podnebjem, ugodno bo vplivalo na vas zlasti okolje iglastih gozdov. Poletna vročina in živ-žav na morju nista primerna za take ljudi. Ce si želite morja, tedaj ga obiščite jeseni in spomladi, toda izberite si le mirne in tihe obale. Najboljše pomirjevalno sredstvo za vas je gibanje na prostem. Zlasti so priporočljivi jutranji sprehodi, ko je še vse mirno, zrak pa svež in čist. Tudi nekaj gimnastike vam bo zjutraj koristilo. Telovadite pri odprtem oknu ali pa na prostem, če le morete. Se- Drobni nasveti Ako so ključi zarjaveli, jih namažite s petrolejem in rja bo izginila. Kristalne posode in vaze ne bodo izgubile sijaja, če jih vedno umivamo le v mrzli vodi. Vrtne jagode so znane tudi kot kozmetično sredstvo za nego obraza. Njihov sok širi pore, čisti kožo In jo hrani. Zjutraj si namažite obraz z eno jagodo in ga čez 15 minut splak-nite z tmlačno vodo. Lahko pa tudi polovico jagode na dlani dobro premešate z mastno kremo in si z njo namažite obraz. veda pa vaje ne smejo biti naporne. Združujejo naj veliko gibanja z rokami, med vajami pa tudi večkrat globoko vdihnite. Ce imate tudi slabo srce in je gimnastika za vas pretežka, si pomagajte z masažo. Plavanje in kopanje je zelo priporočljivo, vendar ne v premrzli vodi, ker le-ta draži živce, zdravljenje z vodo je zelo koristno in uspešno zlasti za slabokrvne in izčrpane ljudi, posebno še, če denemo vanjo eterična olja ali ekstrakte iglavcev (ena velika žlica na kad vode). Priporočljiva je mlačna prha, tako da teče voda od vratu po hrbtu. Ce nimate prhe, vzemite veliko gobo, ki jo namočeno z vodo izcejajte za vrat. To ponovite 10 do 20 krat preden ležete k nočnemu počitku. Pred spanjem izpijte kozarec sladkane vode ali kozarec toplega ka-miličnega čaja. V postelji ležite iztegnjeno in ne zviti v klopčič. To samo povečuje nespečnost. Predvsem pa ne pozabljajte na pravilno prehrano, kar je največja napaka nervoznih ljudi. Ti jedo navadno hlastno in jim ni važno kdaj in kaj jedo. Zavedajte se, da premalo prežvečena hrana leži dolgo v želodcu in povzroča migreno, zabuhle oči, ovira spa- nje, (zategne gube, često pa povzroča tudi mozolje. Jej te torej počasi in izbirajte predvsem presne jedi, ki so bogate z vitamini. Obed naj vsebuje veliko sočivja in sadja, pa tudi sladkorja, ki uspešno pomaga proti živčni potrtosti. Moda Prikupen volnem pulover, ki nam pride vedno prav Recepti GLAS GORENJSKE I z d« j «: Časopisno, založniško ln ti*karsko podjetje »GORENJSKI TISK« Kranj, Koroška cesta 6. Direktor in odg. urednik: Slavko Beznik. Urejuje: uredniški odbor. Telefon uredništva ln uprave it. 478 / Tek. reč. pri KB Kranj štev. 81-KB-1-2-135 / Izhaja veako eoboto. Letna naročnina 400 din Polletna .... 200 din Četrtletna ... 100 din Posamezna št. stane 10 din Ribja pečenka: ribe očistimo lusk, jim odvzamemo drob, posolimo, po okusu potrese-mo s papriko in zložimo v pekač. Nato jih zalijemo z o-ljem in pečemo v pečici pri zmernem ognju. Med tem jih večkrat polijemo z lastnim sokom. Večje ribe še prej razrežemo. Na ta način lahko pečemo vse sladkovodne in morske ribe. Sadna solata za otroke: — v skledo naložimo zmes ličnih breskev, fig, češpelj brez ko-ščic, grozdnih jagod, tenko rezanih jabolk in hrušk ter tenko premletih orehovih in lešnikovih jederc. To polijemo z oslajenim in z vodo razredčenim vinom in pustimo nekaj ur na hladnem. Preden denemo solato na mizo, jo o-krasimo a stepeno smetano. Za mrzlo večerjo: pripravimo solato iz paradižnikov, čebule, paprike ter vzamemo za vsako osebo še eno kuhano jajce in pa od obeda ostalo govedino. Vse to narahlo zmešamo, posolimo' in popopra-mo, solati lahko dodamo še žlico gorčice. Drobnjakovi vlivanci za juho: v lončku stepemo 1 jajce, primešamo žlico mleka, žličko drobno sesekljanega drobnjaka, žličko raztopljenega masla, sol in toliko moke, da dobimo redko testo, ki ga lahko vlivamo. Vlivance vlivamo v vrelo juho in jih nekoliko prevrerno. dobljena sredstva pa naj bi se porabila za pripravo res kvalitetne hrane, tahšne hrane, ki jo naš delavec nujno potrebuje. Na splošno na smo ugotovili, da je najboljša hrana v restavraciji hotela „Evropa" in da je tudi v najbolj realnem sorazmerju s ceno. NOVA PODRAŽITEV Zaradi zadnje podražitve moke in masti se je podražila hrana tudi v menzah in restavracijah. Poglejmo, kakšna je bila ta podražitev v Kranju. Restavracija Kranj je podražila dnevni obrok za 15 dinarjev, DUR „Inteks" za 8 dinarjev, „Evropa" za 15 dinarjev, restavracija „Jelen" za 5 dinarjev in restavracija „Storžič" za približno 10 din. Pravzaprav je med posameznimi precejšnja razlika. In če upoštevamo še analizo, ki so jo — nekako za uravnavanje — napravili v restvaraci-ji Doma sindikatov v Ljubljani (in kjer se je ugotovilo, da smejo podjetja zvišati ceno dnevnemu obroku največ za 10 dinarjev), se nam pokaže, da so v Kranju nekateri hrano prekomerno podražili;. Toda ta prekomerna podražitev ima zopet svoje objektivne vzroke. Restavracija Kranj je verjetno podražila za 15 dinarjev zato, ker letos še ni dobila nič obljubljenega regresa, restavracija „Evropa" pa zato, ker je bil njihov razpon med materialnimi stroški in iztržkom zelo majhen (komaj 25%) in bi do podražitve prišlo neglede na nove gospodarske ukrene. _ A. C. RazSirili so obrtniiko ulico 2e lansko leto so razširili v Obrtniški ulici na Jesenicah most preko Ukove. Ta je nekaj mesecev čakal na razširitev ostale ulice, česar se je Mestna komunala lotila v preteklih dneh. Odstranili so nasip, ki je ločil cesto od železnice, na prostoru nasipa pa so uredili pločnik za pešce. Danes je Obrtniška ulica ena najlepših, četudi ni asfaltna. Skrb Mestne komunale za u-reditev cest in ulic na področju Jesenic zasluži vse (priznanje, saj je uredila kanalizacijo, hudournike, pa tudi za čiščenje ulic in cest skrbe stalni čistilci. Postavili jim bodo spominsko ploščo Padlim športnikom in talcem, ki so žrtvovali svoja življenja za našo svobodo, bodo v Stražišču pri Kranju odkrili spominsko ploščo. Pobudo za to je dalo TVD „Partizan" iz Stražišča. Do uresničitve te lepe zamisli pa bo društvo delalo skupaj z ZB. TVD „Partizan" je imelo s tem v zvezi že dve izredni seji, na katerih je razpravljalo o izvedbi tega načrta. Osnutek te plošče, ki bo na 4 metre visokem kvadratastem kamnu pred domom „Partizana", je že narejen. Na plošči bo vpisanih preko 50 imen padlih športnikov in talcev. Imena teh so že v glavnem določena in bodo zaradi pomanjkljivih podatkov izobešena do 20. septembra v domu „Partizana" in „Svobode" v Stražišču. Vodstvo TVD „Partizan" želi. da si svojci padlih športnikov in talcev v tem času ogledajo ta spisek in da jim slučajne pomanjkljivosti in napake povedo. Prav gotovo moramo to pobudo TVD „Partizana" iz Stražišča, za postavitev spominske plošče padlim športnikom in talcem, katere odkritje bo 29. novembra za veliki naš praznik — Dan republike, samo pozdraviti. Razveseljivo pa bi bilo, če bi TVD „Partizan" pri tem podprla tudi kranjska podjetja in tovarne, vsaj tista, v katerih so bili zaposleni ti športniki, ki so žrtvovali svoja življenja. Le na tak način bo vodstvo TVD „Partizana" svojo zamisel lahko izvedlo tako kot jo zaslužijo padli športniki in talci. Od petka do petka Prejšnjo soboto je bil v Vidmu ilrpion IH podpisan med jugoslovansko in ita- UlcjtMI J C lijansko delegacijo sporazum o ure- nhmoini nrnmot ditvi prometa oseb, prevoza in po-UUlllCjlll piUIHC« morskih ter kopnih zvez med tržaškim področjem in okoliškimi področji na jugoslovanski strani. Olajšave za gibanje oseb veljajo za vse stalne prebivalce v 10 km pasu na obeh straneh meje. Vsi stalni prebivalci tega področja bodo na .zahtevo dobili v najmanj osmih dneh redno propustnico za najmanj štiri mesece in jštiri potovanja mesečno. Za posebne stroke, kot so zdravniki, babice, šoferji in delavci, ki morajo potovati vsak dan, bodo izdane posebno propustnice, ki bodo veljale vse leto in za neomejeno število potovanj. Pomembna je tudi uvedba predvidenih 14 novih avtobusnih zvez med obmejnimi kraji Italije in Jugoslavije ter 4 pomorske proge. Prebivalstvu bodo koristile tudi finančne in carinske olajšave, ki jih zagotavlja novi sporazum. Novi sporazum o obmejnem prometu med Italijo in Jugoslavijo pa ni pomemben zgolj zaradi koristi prebivalstva obmejnih krajev, temveč pomeni tudi korak k izboljšanju odnosov med obema državama. Čeprav nekateri italijanski šovinisti in reakcionarji stvari napak tolmačijo. V nedeljo smo v Jugoslaviji praznovali 90. letnico prostovoljnega gasilstva. Pred 90. leti je bilo v Varaždinu ustanovljeno prvo prostovoljno gasilsko društvo na Balkanu, zato je bilo tudi osrednje jubilejno slavje v Varaž"dinu. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzel maršal Tito. Na velikem zborovanju, ki se ga je udeležilo nad 50.000 ljudi (pd tega 30.000 gasilcev iz vseh krajev naše republike), je bilo tudi mnogo uglednih gostov. Pozdravni govor je imel odposlanec maršala Tita, predsednik Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, D juro Sala j. V svojem govoru je poudaril, da je ogenj v zadnjih štirih letih povzročil nad 6 milijard škode naši skupnosti, požrtvovalnim gasilcem pa je uspelo preprečiti za 12 milijard škode. Med gosti sta bila tudi predsednik Gasilske zveze Jugoslavije Risto Stefanovič in podpredsednik sabora LRH Karlo Mrazovič. 90 let našega gasilstva Dobra letina Spremenljivo vreme še me dovoljuje zanesljivejših cenitev o letošnji letini, vendar bodo, kakor vse inrluctriickVih rnctlin^aže, donosi razmeroma visoki. Naj-IIIUUMI'JiMII lUdlllllbolj zanesljivi so za sedaj podatki o obroditvi industrijskih rastlin. Donos sladkorne pese bo predvidoma iznašal 188 metrskih stoto v na hektar in bo torej eden najvišjih v povojnih letih. Bojazen je le, iče sladkorna pesa ne bo tako kvalitetna kakor sicer. Konoplja je verjetno* edina rsatlina, ki ji je letošnje pogosto deževje v prid. Izredno dobro je obrodila v vseh krajih. Ce bodo predelovalne tovarne opravile svoje delo solidno, nam bo izvoz te rastline lahko prinesel mnogo dra-gocenih deviz. Kaže, da bo donos sončnic izreden. Večina pridelovalcev pričakuje, da bodo dobili okrog 1000 kg sončničnega semena iz enega hektarja. Tudi oljna repica bo menda rekordno obrodila. Strokovnjaki pravijo, da 700—1200 kg na hektar. Položaj je precej kritičen le zaradi tega, ker pridelovalci spričo nizkih odkupnih cen ne nameravajo v )prihodnjem letu več sejati toliko repice. Edm mrtev, šest poškodovanih Prevrnjem avto nad prepadom Kamniške Bistrice V ponedeljek popoldne je vozil proti Kamniški Bistrici kamion Uprave za ceste Ljubljana - okolica 2 kub. metra peska. Na kamionu je bilo 9 delavcev, v Stahovici pa se je povzpelo na vozilo še nekaj domačinov, ki so bili namenjeni v Kamniško Bistrico. Šofer, ki je bil očividno vinjen, je z veliko brzino vozil po strminah navzgor in sekal ovinke. Pred Kopišči je izgubil oblast nad vozilom in za-vozil čez rob ceste. Kamion je podrl ograjo in se prevrnil, k sreči pa se je ujel med dve bukvi, komaj dva metra pod cesto. Ce bi samo par korakov prej zavozil s ceste, bi zgrmel 30 m globoko v prepad. Trije delavci, ki so sedeli na desni strani, so srečno skočili na cesto, ostali pa so padli po strmini. Tisti, ki so sedeli zadaj, so se pri padcu zaustavili med drevjem in grmovjem, trije, ki so sedeli spredaj, pa so padli v strugo Bistrice. Ti imaio tudi najte^ip poškodbe. .Šest so jih odpeljali v bolnišnico. Šofer in sopotnik v kabini sta ostala nepoSkod^*'"-na. Šofer je po nesreči, ki jo je sam zakrivil, pobegnil in ga prvi dan še niso mogli izslediti. Namos+n da bi pomagal ponesrečencem, se je skril v bližini Kraljevega hviba. kier so ga pripadniki LM izsledili v torek ziutraj. Eden od težko ponesrečeni b delavcev Unrave za ceste LAuh1*" na - okolica, Saban Kulozovič je v bolnišnici umrl. Nesreča, ki se je primerila pri vožnji po strm*** ---"'for. nam daje novod za nekatere nripombe. Šofer Dominik Ta-bernik je bil že kaznovan zaradi vinienosti. Delavci, ki se vozijo s kolesi ali pa hodijo peš na cestno gradbišče v Kamniško Bistrico, pripovedujejo, da je Tabernik vozil vedno zelo divje in neprevidno. Kadar so zagledali niegov avto. so se umaknili daleč vstran iz bojazni, da jih ne bi podrl. Cesta v Kamniško Bistrico že po svojem ustroju zahteva veliko pozornost in previdnost pri vožnji. Ce delodajalec to ve, ali ni tudi delna krivda za podobne nesreče, ko zaupa vozilo in življenje delavcev takemu vozniku? S sodišča Zaželelo se mu je tujega denarja... V noči od 10. na 11. avgust je bil v tonu Radio na Jesenicah vlom. Tat je vlomil okno blagajne in bifeja v kinu. Najprej je poskusil srečo pri blagajni kina, a je imel smolo, ker je blagajničarka zaklenila ves izkupiček od večernih predstav v železno blagajno. Ker tu ni bilo U-speha, je poskusil srečo v bi-fiju kina. Tudi tu je vlomil okno, a zaman; blagajna j a bila prazna, ker je natakarica oddala ves denar blaga j-ničarki, ta pa ga je zaklenila v železno blagajno. Tat je očividno iskal le denar, ker pa tega ni dobil, se je zadovoljil s pol litra vina in dvema steklenicama žgane pijače. Pri vsem poslu pa je bil zelo nepreviden. Varnostni organi so ga že naslednji dan izsledili. Niti malo ni pomislil na posledice; prstni odtisi so ga kmalu izdali. Vlom je takoj priznal, varnostni organi, ki jim je komaj 23-let-ni Šmid Anton z Jesenic že poznan, so ga spravili na varno. Krivo dejanje obžaluje za zapahom. P. U. Prešernovo gledališče na pragu šeste poklicne sezone Sojenice, ki so botrovale je razvidno, da je v njem v tem večerom bomo obudili nastanku Prešernovega gleda- veliko večji meri kakor do- spomin na detinsko dobo gle- lišča, bodo kakor vse kaže le- slej zastopan slovenski reper- dališkega prizadevanja v Kra- tos bolj prizanesljivo sodile toar. Zakaj, statistike pretek- nju. Predst. bo zaradi svoje- razvoju te mlade umetniške lih let nam povedo, da so bila vrstne domačnosti in jezikov- Mladinska dela so bila doslej posebej lepo sprejeta. Zato bomo letos uprizorili v času okrog Dedka mraza in slovenska dela (razen zelo red- ne žlahtnosti prav gotovo pri- Novoletne jelke kar dve mla- je, da nas na pragu kih) najbolj množično obiska- tegnila širok krog gledalcev, dinski deli: Seliškar-Filipičevo nez Triler in Samo Vremšak Stranj, šeste poklicne sezone na (Visoka pesem, Kranjski tudi tistih, ki doslej gledali- Bratovščino sinieea ealeba" ter pianista Hubert Bergant ustanove. Res svoje tare še vedno mnogo težav in komedijanti, Cvetje v jeseni, škega praga morda še niso n ^ . nevšečnosti pa vendar gleda- Pernjakovi Hlapci in dr.). Kar prestopili. ln Grumm-Skufčevo pravlji- mo v bodočo sezono polni op- precejšnje število izrazito mo- Za slovenski praznik (na co »Janko m Metka". Toliko timizma. Tisti, ki so prav po dernističnih del pa ni našlo prešernov dan) bomo uprizo- o repertoarju. Vsi križi in te- mačehovsko sodili in odločali ustreznega odziva pri publiki, jjjj Cankarjevo »Pohujšanje v zave pa niso zapopadeni zgolj o tem ali naj gledališče osta- »P ^^/re jtetiv,/s Dolini Sentflorjanski". me- v repertoarju, še mnogo dru- TEDEN KULTURE V KAMNIKU Nastop neznanih pevskih talentov Kulturni teden v Kamniku Prireditev je v splošnem u- ni bil pripravljen v času, ko spela in nastop še ne znanih si kamniško občinstvo najbolj talentov prav toplo pozdrav- želi kulturnih prireditev, ljen. Nekateri so pokazali ve- Kljub temu je bil solistični lik dar za lepo petje. Po o- koncert v soboto zvečer lepo ceni občinstva so bili najboljši obiskan in je doživel velik dijakinja Ema Prodnikova iz moralni uspeh. Sodelovali so Stranj, tenorist Koritnik, pri- sopranistki Marija Sedušak in pravnik LM iz Kamnika in Nada Zrimšek, baritonista Ja- učenka Slavka Šlebirjeva iz ne ali ne so ostali neuslišani. smo se do nedavna izživljali nim do bi bilo odveč pojasne- Zanesljivo je moč trditi, da je v ozklh okvirih čitalništva. gledališče v teh petih letih v letošnjem letu bo naše prestalo otroške bolezni, z gledališče slavilo kar tri ju in Zdenko Marasović iz Beograda. Zlasti slednji je bil za svoje izvajanje nagrajen z dolgotrajnim ploskanjem. Ponovitev koncerta v nedeljo popoldne je poslušalo ko- rVa Jesenicah bo tretji kongres DPD »Svoboda" vati zakaj — še vedno smo zelo sentflorjanski! Moderno dramatiko bodo za- Prvemu kongresu Svobod v maj 60 ljudi. Organizatorji bi Trbovljah in drugemu v Ce-gin stvari je, o icatenn bi bilo morali upoštevati letni čas in lju, bo sledil letos tretji, ki treba našo kulturno javnost omejiti prireditev na en kon- bo predvidoma na Jesenicah, obvestiti, toda ob tej priliki certv Tekma pevcev ob za- Povsem umestno je, da se je hodnji številki načeli še ne- ientov" pa je bila slabša kot društva pokazala zadnje čase kat«ra nova vprašanja. je bilo pričakovati. Največ je izredno delavnost in dosegla J. R. bilo udeležencev iz Stranj, velike uspehe. njim vred pa jih je prestala bileje. Praznovali jih bomo s ^""^^^"^"^ Tn" iih mi iP odmerieneea nremalo ključku tedna je bila dobro GO zveze Svobod odločil za tudi publika. Tako danes Pre- slovenskimi deli Za otvoritev ^^^^^^^'S l odmerjenega premalo J ^a pevcev pod izvedbo tretjega kongresa na šernovo gledališče ni več ne- bomo uprizorili Kreftovo zgo- gg_ Anuj) m Patrck .morda prostora, zato bomo ze v pri- ^ neznanih ta- Gorenjskem, saj so gorenjska mirni enfant tei-ihip" feH sa- do vinsko dramo »Celjski srof- se Brecht. Inge bo to pot brz- u~*~*t X4.~..m_i „„x„i,- ........... mo ne've ka hoče m'arveč si v ^žeta Babica čas prvič predstavljen v Slo-skuša samo prevdarno utirati režiserja in umetniškega vod- veniji, če ne bo celo v Jugo-Pot do novih daljnih obal in Je Slovenskega narodnega gle- slaviji s svojo prisrčno kome-svetov lepote ter človeškeea dahšča ^ Trsta- Kot fiost bo dijo „Piknik v rezin Milana spoznan a clove^eea v vlogi pravda5a sodeloval Mikelna. Anouilhovo »Antigoni t iux x * i Stane Starešinič član ansam- no" — prepesnitev na staro osamil™ g]f*hŠte V^ ta^° bla istega gledališča. S tem klasično tragedijo - pa bo osamljeno, kakor je bilo na delom g naše ledališče 0_ režiral Mirč Kragelj. (Delo je Prihko v preteklih letih.^ Da- slav0o to obfetnico obs1toja doživelo v okupiranem Pari-J!? >mam0 obK vsesplošnem poklicnega giedališča fle-to bi zu presenetljiv uspeh!) Tudi pr zadevanju ob sodelovanju morali *ra£ovati že v dru j to delo bo uprizorjeno prvič delovnih ljudi organih druz- polovici . prejšnje sezone \ na Slovenskem. Patrickovo SSfgr- upravijanja, tudi v 2mavčevo dramo „Povratnik" komedijo „Malo čajnico" v gledališču tak družbeni samo- pa ni išla y repertoar); prevodu Jara Dolarja pa so upravni orgna; kazno je, da Hkpati ge ^ nage leda_ z veiikim uspehom uprizorili bo veren tolmač potreb umet- iišce oddolžilo najplodnejšemu, v pretekli sezoni v mariborske ustanove, ki ji m moč dramatiku sedanje dobe, av-^kem SNG, zato menimo, da rezati kruha na vulgarno- torju )>Celjskih grofov« za nje. je prav. da jo vidi tudi naše r govo 50. letnico. , občinstvo. Režiral jo bo po Za 90. obletnico amaterske- vse-J verjetnosti Peter Malec, ga gledališkega udejstvovanja r°Jak iz našega mesta, ki jo je v našem mestu - ta je bila 2 uspehom režiral v Mariboru, pred javnostjo zaprta - pa bo Stare mojstre zastopata v materialističen način bi radi ravnali prenekateri pametniki. Zapisal sem prevdarno. Zares. Zakaj, lov za senzacijami kakor je prijeten (za mlade ljudi še posebej) pa vendarle pri publiki, kakršna je v naši kulturni srenji ne more zagotoviti polno obiskanih predstav. Zato se Prešernovo gledališče vrača letos nazaj k publiki, zaradi katere je bilo ustanovljeno. Ze iz okvirnega repertoarja za bodočo sezono Jeseniški plesalci ob Jadranu Ansambl narodnih plesov z Jesenic, ki ima za seboj že vrsto gostovanj po raznih krajih Gorenjske, je gostoval v tem tednu ob jadranski o-bali. V ponedeljek zvečer je navdušil goste Crikvenice z nastopom v hotelu „Esplanade". Poleg naših gostov so dajali plesalcem izredno priznanje tujci, ki skoraj niso mogli verjeti, da nastopajoči niso poklicni plesalci. Kakor v Crikvenici, tako so bili jeseniški plesalci z navdušenjem Joseph Kesseiring: »Arzen in stare čipke" na odru Prešernovega gledališča v lanski sezoni »lit Kako je nastala žaba (Grška narodna) V itarih časih, ko ita bila kler se človek ne vrne na de- zmanjševal. Njegova lepa ee-Apolon, bog sonca, in Diana, lo in se v miru napila vode. lena obleka in bela srajca sta boginja meseca, še majhna Ko je človek videl, da ona se spremenili v kožo, njegov otroka, se je znašla njihova ne odide, skoči v vodo, ki ni mati Latova v veliki nesreči, bila globoka in jo skali tako, Neka slaba boginja jo je da se ni dalo več piti. izgnala iz njene hiše na nebu Človek je še naprej skakal in jo primorala, da bega po po vodi, ne oziraje se nato, zemlji. Ljudem na zemlji je kako jo kali. Neprenehoma se bilo rečeno, da ubogi Latoni je posmehoval in rogal La-in njenima otrokoma ne smejo toni in ji klical: „Pridi in pij, izkazati nobene usluge niti ne Latona! Pridi, napi j se te sve-imeti usmiljenja z njo. že vode!" A Latona je pomo- Tako je ta lepa žena begala lila k Jupitru in zaklicala: po zemlji in nosila v svojem „Pošlji kazen na tega brezum-naročju svoja dva krasna, neža! Moja dva otroka in jaz svetlolasa otroka. smo ves dan begali po »tej Sirota Latona! Občutila je vročini in umrli bomo, če nas dobro, kako je težko najti ti, Jupiter, ne rešiš!" hrano, vodo in prenočišče. Jupiter je to slišal in z ob-Neki dan je našla izvirek žalovanjem pogledal na to u-čiste, hladne vode. Sonce je bogo ženo in njena malčka. vrat Je zginil in glava se je pripekalo. Latona je umirala Poslal je evojega poslanca, da spojila s trupom; usta so se od žeje. Odložila je svoja otro- jo je odnesel z zemlje v kraje, mu razširila od neprijetnega ka v travo in pokleknila k iz- kjer je lahko živela mirno in in rogajočega se njegovega viru, da se napije. srečno. glasu. Iznenada se je pojavil neki Človek v vodi je skakal še Iz njega je nastala velika človek, ki je hitel naravnost dalje, a se je vedno bolj zelena žaba. k njenj. »Odidi od tu!" je glasno zaklical. „Ti ne smeš ZA BISTRE GLATICfc Mirko Mahnič lektor in reži- repertoarju za bližnjo sezono piti z izvirka vode. Odidi ta- ser SNG iz Ljubljane postavil Shakespeare z »Othellom" in koj!" V kratki pripovedki »Kako rodopisnih imen, vam ne bom na kranjske gledališke deske Sofokelej s tragedijo »Kralj Latona ni poslušala, kar ji se je kosec spreobrnil", so povedal. Poiščite jih. Bomo »Večer v kranjski čitalnici", Edip". Poizkusili ga bomo u- je rekel, ker je vedela, da iz- skrita imena živali in rastlin, videli kdo jih bo našel vec. sprejeti tudi v ostalih krajih, kakor je na priliko izgledal v prizoriti na prostem za za- virek ni njegov. Mislila je, da Torej vprašanja prirodo- Opozoriti vas moram še na kjer so gostovali. 60-letih preteklega stoletja. S ključek sezone. bo z otrokoma počakala, do- pisa. Koliko je skritih teh pri- nekaj. V prejšnji številki, kjer __ so vprašanja iz zemljepisa, N manjkata dva zloga GOL in NI. Pazite, da jih boste sedaj upoštevali. PRIRODOPIS Petelin je prvič zapel in luna je na nebu še bledo sijala, ko je hlapec že vstal in hitel na travnik. Bil je čas košnje. Delati je pričel sicer že zgodaj zjutraj, da bi bil prej gotov. En, dva tri, se je sukal in z velikimi zamahi podiral goste travne bilke. Ko pa je komaj sonce vzšlo, se je že začel obirati. Začel je lenariti, čeprav ga je senca, kjer je kosil, prijetno hladila. Vse-del se je in kmalu zaspal. Sonce je vedno močneje pripekalo in ko je bilo že visoko na nebu, se je hlapec prebudil. Omel si je oči, pogledal okoli sebe in vzdihnih „Kako njegovi žarki močno grejejo." Na desni poleg sebe pa je zagledal velik kup, ki je ves mrgolel, čeprav se je sonce z vso močjo upiralo vanj. Videl je mravlje, kako pridno delajo in sploh ne vedo za počitek. Sam sebi, ko jih je nekaj časa še gledal, je rekel: „Ce te majcene živalice, ki jih toplo sonce prav tako močno greje kot mene, lahko tako pridno delajo in -ne poznajo počitka, zakaj ne bi še jaz. Vstal je, prijel za orodje in še urneje delal kot je začel zarana. Vas vse najlepše pozdravlja Vaš Kosobrin Vprašanja vzgoje in izobrazbe ŠOLA ZA STARŠE Kratko moramo reči, da je nje. To znanje pa je vezano ga pravilni vzgoji pa je do-naša družinska vzgoja . ne- na širšo splošno izobrazbo, bra splošna izobrazba. Neuk 1 . misiecega človeka, lezje la |epo urejene knjižnice in sičem svoji družbeni vlogi. Je kim delom navajala mladega še vedno preveč neživljenj- človeka na poznejše sodelo-ska, po svoji vsebini in obli- vanie v društvih in družbi na kah dela zastarela, v vzgoj- sploh. Sola bi s tako organi-nem pogledu odmaknjena, zacijo mnogo izgubila na to-Smotri vzgoje so sicer jasni: gosti in odmaknjenosti od pe-težimo, da vzgojimo svobod- strega interesa otrok, nega, .samostojnega in kri- Zakaj ne fe. imela vgaka §0_ oveka. Težje lo pa je vprašanje uresničitve teh smotrov. Šola je po svojem ustroju še vedno taka, kot je bila v preteklosti. Načini dela z mladino se niso bistveno spremenili. Vzor mnogih pedagogov je še ved no čitalnice, kamor bi po učnih urah zahajali učenci? Zakaj ne bi bila v šoli na razpolago šahovska soba? Koliko navdušenja bi prinesla deklicam u-vedba baleta, ki bi poživila pouk prostih vaj ali nesmo-verbalistično sprejemanje £ ^ . , Lahka atletika znanja in dogmatično verova- odbojka> namizni tenis, strel znanstvena, da poteka stihij- Pedagoška izobrazba je sicer človek le težko določa moral sko in se razvija pač tako, posebna znanost, je pa toliko ne kriterije in vrednote da- kakor potoček skozi skalovje, pravilnejša in globlja, kolikor našnjega časa. Mnogo ljudi še vedno meni, človek popolneje obvlada raz- Predavanja za starše, ki jih da je pravilna samo verska na druga znanstvena področ- prireja Ljudska univerza in vzgoja, da edino ta vzgaja ja. Človek, ki ne pozna pro- izobraževalne sekcije Ljudske moralne kvalitete, ki jamčijo blemov današnje družbe, ki prosvete, imajo namen izpo- za srečno življenje na tem tr- so mu vprašanja zdravstva in polniti znanje strašev, ki ga novem svetu. Brez dvoma: pe- fizičnega .razvoja mladostni- v mladosti niso mogli dobiti. kel in nebesa strahujeta mar- ka tuja, ki ne pozna sodobnih Imajo namen dopolniti tisto nje v Podane vzgojne nauke. gtv0 itd- ysi tQ bi telesno in sikoga, da ne počenja stvari, socialnih in kulturnih stališč, novo, česar stara šola ni da- Treba pa bo, če bomo ho- duhovno" oblikovalo otroka, ki so na indeksu katoliške ne more določiti moralnih la. Z občim razvojem se spre- teii zadostiti sodobnim prin- Danes sledi po celoletnem u- morale. Kadarkoli pa pride vrednot sedanjega časa. ka- minjajo tudi moralni kriteriji cipom vzgoje, upoštevati otro- cenju prostih vaj kvečjemu do svobodnega odločanja v kor tudi ne vzgojnih metod in vzgojne vrednote. Moralne lja samega kot osebnost na enkraten nastop, ki gre takoj v posameznih starostnih ob- vrednote socializma so nova, določeni stopnji razvoja. Pri v Pozabo. Tekmovalnih sre- dobjih otroka. 'Mnogi starši višja stopnja V kvalitativnem pouku bo treba torej več raz- canj med šolami obveznega vidijo v 16. letu še vedno fan- razvoju človeštva. Te se pa govora, več upoštevanja o- tipa skoraj ni. tiča iz ranih otroških dni ter spoznavajo samo ob študiju trokovih, čeprav še manj raz- tudi tako ravnajo z njim. Se sodobnih vprašanj, ki se potem viliri sposobnosti, več prizna- dobro samo lastna, kritična in slabše pa je, kadar mu hoče- lahko tudi kritično premotrijo nJa njegovemu lastnemu sta- pravilna ocena. jo privzgojiti ideale in cilje ob preteklosti. ližču- Tako ravnanje bo vzbu- Brezpogojna, slepa pokor- iz svojih mladih let, kateri Pasivno stališče staršev do Jal° otrokovo delavnost, mu šainai, podrejanje otrokove pa so nujno odraz takratnih predavanj, tečajev za odra- dvigalo ponos in prispevalo k volje predsodkom staršev, za- družbenih vplivov in ciljev, sle, do koncertov, do dobre oblikovanju njegove osebno- Piranje otrok pred sodobnimi Govor o dobrih starih časih knjige in gledaliških predstav sti. družbenimi vplivi, odtegova- prav gotovo ni vzpodbuda za dokazuje v končni osvetlitvi Morda se dajo še bolj kot nje otrok od športnega in kul- pravilno življenjsko orientaci- vendar neko zaostalost. Do- v urah pouka, oblikovati o- turnega udejstvovanja, nujno jo v sedanjosti. Starši se pre- kazuje premajhno težnjo po trokove osebnostne kvalitete rodi vasezaprto, malodušno in malo zavedajo, da so otroci lastni izpopolnitvi, po duhovni z izven šolsko dejavnostjo. V nekritično mladino. Kjer pa odraz razmer, v katerih žive. poglobitjvi, po izoblikovanju mislih imam razne športne in ima mladina popolno svobo- Nesoglasja preživelih pogle- v osebnost današnjega časa. kulturne ustanove. Menim, da do. kjer ni prave avtoritete dov z današnjo stvarnostjo Zelja po znanju bi morala bi- ni dovolj, da šola vzgaja in stvareh, ki so izven moralnih pogledov in zavesti takega človeka, je prizadeti na občutljivi tehtnici premišljene odločitve, pri kateri potegne v Skratka, menim, da je naša šola preveč okostenela. Le s takim delom, s katerim bi se približala otrokovemu svetu, bi se spremenil tudi odnos u-čenca do učitelja in obratno. Učitelj ne bi bil več kateder-ski človek sršečega pogleda z naočniki na nosu. nujno bi se spremenil v družabnika, ki doživlja isto kot njegov učenec, veselil bi se in se žalo-stil z njimi. Vprašanje denarja! Menim, staršev, postane mladina do- vedno rode v otrocih težke ti živa zlasti v širokih mno- vpliva na učenca samo pri da bi se to dalo izvesti že s mišljava, precenjuje svojo duševne spore. Nesoglasja v žicah delavcev in delavk, zrelost in se prezgodaj spušča družini kruto *uničujejo živ- v stvari, ki jim po svoji fi- ljenski optimizem mladostni- SOLA IN SAMOSTOJNOST žični in duhovni dozorelosti ka. OTROKA Še ni kos. Sodobna napredna orienta- Številni članki o reformi Za pravilno vzgajanje je cija staršev je prvi korak k šolstva so pokazali, da da- torej potrebno pedagoško zna- uspešni vzgoji otroka. Podla- našnja šola ne ustreza v mar- učnih urah, temveč bi mora- sredstvi, ki so danes na raz- la organizirati razne dejavno- polago, če bi se obračala v to sti, ki bi tudi izven učnih ur smer. Pomoč šolskih odborov oblikovale otrokovo dušev- pri takem delu pa prav go- nost. Predvsem je to važno za tovo ne bi izostala, obvezno šolo (osnovne šole in nižja gimnazija), ker bi s ta- D. BAVDEK PRIRODOPIS kupon št. Z 75 95 III. MEDNARODNI NAMIZNO - TENISKI TURNIR Motociklistične tekme na gorski Prehodni pokal LOMO Kranj je ostal doma ^ w Za desetletnico uspešnega dela so Kranjčani k svojim številnim zmagam dodali še eno Ljubitelji namiznega tenisa, so spet prišli na svoj račun. Od preteklega četrtka do sobote je bila zgornja dvorana Sindikalnega doma prizorišče namiznega tenisa, borb, kakršnih v Kranju že delj časa ni bilo. Za svoj skromni jubilej — 10-letnico uspešnešnega dela — so namizno - teniški igralci ŠD „Triglav" že tretjič priredili mednarodni turnir za pokal Kranja. Kljub temu, da se turnirja niso udeležile vse napovedane ekipe, je bila prireditev vseskozi zanimiva kar dokazuje tudi veliko število gledalcev, katerih se je zadnji dan zbralo preko 300. KDO SO TEKMOVALI IN S KAKŠNIMI USPEHI V moški konkurenci so tekmovala štiri moštva: Semperit z Dunaja in Voest - Linz (oba iz Avstrije) ter Odred iz Ljubljane in domači „Triglav". Homogena ekipa Kranjčanov (Ahačič, Hlebš. Petrovič in Rebolj) je zasluženo osvojila prvo mesto. Vse svoie nasprotnike je odpravila z visokimi rezultati 5:1, čeprav ni bila nobena zmaga, razen nekaterih iger posameznikov, lahka. Dokaz za to je zmaga nad dvakratnim zmagovalcem turnirja v prejšnjih letih, saj bi bil rezultat lahko precej drugačen ali morda celo zma- ga Semperita, ker sta bili moštvi zelo izenačeni in so se vse igre končale v treh setih in največkrat z najmanjšo razliko v točkah. Na zaključni prireditvi so igralci „Triglava" izjavili, da jim je to najdražja zmaga, ker so o-svojili prehodni pokal LOMO Kranj, ki je prejšnji dve leti potoval na Dunaj. Zlasti vesela pa sta bila svojih zmag Ahačič in Hlebš nad avstrijskim državnim reprezentan-tom Stoiberjem in se mu tako revanžirala za prejšnje poraze. Drugi slovenski predstavnik na turnirju, Odred, pa je to pot ostal na zadnjem mestu. Nastopil je brez svojega najboljšega igralca Kocjana in tako ni za nikogar predstavljal nevarnega nasprotnika. V tabelo turnirja so sodniki vpisali sicer isti številki kot za Kranjčane, le v obratnem redu 1:5. Edini, ki je v vsakem dvoboju osvojil častno točko je bil največji namizno teniški borec v Sloveniji — Tigerrnan. Prehodni pokal našela lista „Glas Gorenjske", ki je bil določen za Jrugo mesto, je o-svojila ekipa „Semperita" z Duneja. Tretje pa je bilo moštvo Voest iz Linza in je prejelo prehodni pokal OSS Kranj. LETOS SO TEKMOVALE TUDI ŽENSKE Prvič letos so na turnirju nastopile tudi ženske ekipe. Prehodni pokal „Ljubljanske- UuMlana: Kamnik - 93:81 Finalni plavalni dvoboj v okviru slovensko-hrvatske lige med ZPK Ljubljana in PK Kamnik, ki velja še za Pomembna zmaga V nedeljo je bilo v Kranju prijateljsko mednarodno srečanje kegljaških ekip E. S. V. Ansbach iz Zahodne Nemčije in kranjskim K. K. „Triglav". Gostje so vrnili obisk Kranjčanom in bili tudi to pot poraženi in to še s precej večjo razliko podrtih kegljev (na turneji po Nemčiji so kegljači KK „Triglav" odločili dvoboj s 54 keglji razlike v svojo korist). Velik poraz gostov, ki so šesto najboljše moštvo v Zahodni Nemčiji, pa opravičuje slabo kegljišče v „Inteksu" in precejšnja u-trujenost od dolgega potovanja. Kljub temu pa to ne zmanjšuje pomembnega u-speha Kranjčanov. Najboljši domačin je bil Debeljak s 430 podrtimi keglji pred Martelancem s 423. Pri gostih pa je bil najboljši kapetan moštva Fajfar s 392 podrtimi keglji. Rezultat končnega dvoboja je bil 2443:2203 za KK „Triglav". lansko leto, so Kamničani v svojem bazenu zgubili z 12 točkami razlike. Skoki so prinesli enako število točk obema nasprotnikoma. Pri moških je zmagal Marjan Novak (K), pri ženskah pa Branka Rubinič (Lj.). Moški: 100 m crawl: 1. Gor-šič (Lj.) 1:05,8. 2. Vergelj (Lj.) 400 m crawl: 1. Goršič (Lj.) 5:23,6, 2. Snabl (K) 5:39,0; 200 m metuljček: 1. Zrimšek (K) 2:59,7, 2. Poljanšek (Lj.) 3:02.8; 200 m klasično: 1. Pele (Lj.) 2:57,7 2. Zrimšek (K) 3:03,2; 100 m hrbtno: 1. Goršič (Lj.) 1:15,8 2. Bogataj (K) 1:17,4; štafeta 4 krat 200 m: 1. Kamnik 10:42,4, 2. LJubljana 11:09,0. Ženske: 400 m crawl: 1. Pe-lan (K) 6:27,0 2. Skofic (K) 6.35.4; 100 m crawl: 1. Horvat (Lj.) 1:20,5 2. Auersperg (K) 1:24,2; 200 m klasično: 1. To-minšek (Lj.) 3:18,3 2. Vavpetič (K) 3.23,2; 100 m metuljček: 1. Horvat (Lj.) 1:36,8 2. Vavpetič (K) 1:37,6; 100 m hrbtno: 1. Pelan (K) 1:29,3 2. Ga-brovšek (Lj.) 1:40,2; štafeta 4 krat 100 m: 1. Ljubljana 5:42,3 2. Kamnik 5:52,0. VVaterpolo — Ljubljana Kamnik 7:4 (3:1). Nogometaši kranjskega NK „Triglav" so imeli pretekli teden spet dve srečanji. Minuli četrtek so se peljali v goste v Ljubljano in vrnili obisk Odredu. Čeprav je Odred to pot nastopil v svoji najmočnejši postavi, bi Kranjčan z malo večjo iznajdljivostjo pred golom lahko zabeležili tudi drugo zmago nad renomiranim nasprotnikom. Tako pa so odšli z igrišča poraženi s tesnim rezultatom 2:3 (i0:2). V nedeljo pa so v Kranju v precej boljši išri premagali „Bratstvo" iz Hrastnika z rezultatom 4:2. ga dnevnika" ie zasluženo o-svojila najboljša ekipa „Semperit" z Dunaja, čeprav bi jim Kranj čanke Dolenc, Plut in Teran z malo več rutine lahko nevarneje ogrožale prvo mesto. Tako pa so podlegle z rezultatom 3:0. Z zmago 3:0 nad Ljubljano so zasedle drugo mesto. Tretja je bila ekipa Ljubljane. Omeniti moramo sigurno zmago Teranove nad mladinsko državno re-prezentantko Trampuževo kar v dveh setih. Najbolj pa je od Kranjčank ogrela gledalce zelo nadarjena in smela Pluto-va. RAZSTAVA Pretekli petek je bila v Prešernovem muzeju odprta tudi razstava — 10 let dela namizno - teniškega kluba v Kranju, ki bo odprta do 29. avgusta. Razstava je zelo o-kusno prirejena in obiskovalci se o njej naj pohvalne je izražajo. Razstavljeni predmeti lepo prikazujejo zelo plodno 10-letno delo od prvih skromnih začetkov do zadnjih pomembnih uspehov. Skoraj lahko trdimo da pri nas skoraj ni nikjer več kluba, ki bi lahko s podobno razstavo o-biskovalcem prikazal tako obsežno in pomembno 10-letno delo kot nazimno - teniški klub „Triglav" ter nanizal tolikšno vrsto uspehov S številnimi velikimi zmagami, med katere lahko štejemo tudi zadnjo zmago — osvojitev prvega mesta na tretjem mednarodnem turnirju aa pokal Kranja. FaBo Mlado, agilno avto-moto društvo Podnart je organiziralo preteklo nedeljo, 21. t. m. na približno 4 km. dolgi gorski cesti Kropa—Jamnik meddruštvene hitrostne dirke, ki so v vsakem oziru dobro uspele. Za udeležence je bila ta tekmovalna proga pravo odkritje. Njen povprečni vzpon je 9%, največ pa doseže 22% vzpona. Vodi po dobro vzdrževani cesti z več, ne pretežkimi serpentinami, po pokrajinsko lepem pobočju Jelovice. Tekmovanja so se udeležila poleg domačega še avto-moto društva „Zdravko Vrhunc" — Ljubljana, Jesenice, Kranj, Tržič, Radovljica in Bled s skupno 46 tekmovalci. Odzvali so se tudi naši najuspešnejši vozači, tov. Drago Podber-ščak, Ivan Ribič. Boris Oblak in Emil Trampuš člani društva „Zdravko Vrhunc" iz Ljubljane ter Janez Kermnv-ner in Alojz Pristave člana društva Tržič. V 1. kategoriji (do 125 cem) so se plasirali: kot prvi Boris Oblak iz Ljubljane, drugi Jo- Tekmovalna komisija G%P obvešča V nedeljo, 28. avgusta ob 8. uri bo v prostorih Gorenjske nogometne podzveze v Kranju, Jenkova ul. 6, sestanek zastopnikov vseh nogometnih klubov in sekcij z Gorenjske. Na tem sestanku bo tudi žrebanje parov za tekmovanje GNP 1955-56, delegatom pa bodo dana navodila v zvezi s tem tekmovanjem. Z ozirom na važnost sestanka pozivamo vse klube in sekcije, da na ta sestanek zagotovo pošljejo svojega zastopnika. že Fende iz Kranja in tretji Franc Poličar iz Podnarta. V 2. kategoriji (do 200 cem) je bil prvi Boris Oblak, drugi I-van Strgar iz Radovljice, tretji Ivan Škofic iz Radovljice. V 3. kategoriji (do 250 cem) je dosegel prvo mesto Hinko Šimenc iz Ljubljane, drugo Dež-man iz Tržiča, a tretje Ivan Podrekar iz Tržiča. V 4. kategoriji (do 350 cem) je bil prvi Drago Podberščak iz Ljubljane, drugi Hinko Šimenc iz Ljubljane, tretji Emil Trampuš iz Ljubljane, Drago Podberščak je dosegel tudi najboljši čas dneva s časom 4 min. 39 sek. V 5. kategoriji (do 500 cem) so bili prvi trije Drago Podberščak iz Ljubljane, Emil Trampuš iz Ljubljane in Zdravko Ambrožič iz Bleda. V tekmovanju motorjev s prikolicami (brez razlike v jakosti motorjev) je bil prvi Janez Kermavner iz Tržiča, drugi Ivan Ribič iz Ljubljane, tretji Alojz Pristavec iz Tržiča. Tekmovanje, ki je bilo brez vsakih nezgod in je potekalo v dobrem redu, je v glavnem finansirala tovarna „Plamen" v Kropi, ki je poklonila najboljšim vozačem lepe umet-niško-kovaške izdelko in spominske plakete. Podjetje zasluži za to razumevanje priznanje in pohvalo. Tako udeleženci, kakor številni gledalci so doživeli športni dogodek, ki jim bo še dolgo ostal v spominu. Prepričani pa smo, da bo uspelo razviti na tej lepi gorski progi v povezavi z občinskim praznovanjem v Kropi moto-ciklistična tekmovanja v tradicionalne priraditv«. J. F. MciM ocrlcrsi OBJAVE - OOLASI Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05., 7., 12.30., 15., 17., 18.30 in 22. uri. Oddajo „Žele-li ste — poslušajte" ob nedeljah ob 13.30 uri in vsak delavnik ob 15.15 uri. „Kmetij-ski nasveti" in ..Kmetijska u-niverza" vsak delavnik ob 13. uri. „Pregled tiska" pa vsak dan ob 6.30 uri. Nedelja 28. avgusta: — 7.30 radijski koledar in prireditve dneva. 8.00 Otroška predstava — Z. Surtinger: Paško, Branko in „Liberator". 10.00 Družinski pogovori — 15.30 Po naši lepi deželi: Od Bleda preko Vršiča in Trente v Portorož — Radijska igra - Go-golj: Revizor (ponovitev). Ponedeljek 29. avgusta: 6.35 Lahek spored izvaja Mariborski pihalni ansambl p. v. Draga Lorbeka. 14.30 Nove knjige. 14.40 Slovenske narodne in umetne pesmi poje moški zbor tovarne Tndupla-ti" iz Jarš p. v. Cirila Vrem-šaka. 16.00 Utrinki iz literature — Peter Kočil: Novela 18.00 Nas traži: Rezervisti na položaiu, 20.30 Kulturni pregled. 22.15 do 23.00 Spored plesneg lasbe v izvedbi domačih ansamblov. Torek 30. avgusta: 7.30 Gospodinjski nasveti. 14.30 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 14.40 Slovenske in dalmatinske pesmi igra godba na pihala Doma JLA v Mariboru p. v. kapetana Pavla Br-zulje. 16.00 Utrinki iz literature — Henrv Barbusse: O-genj. 18.00 Zdravstveni nasveti. 18.10 Poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Sko-berneta. 18.30 Športni tednik. 20.30 Tedensko notranje - politični pregled. 21.00 Radijska igra — Pavel Kostrin: Tic Nikola (ponovitev). Sreda 31. avgusta: 6.35 Po- horski fantje pojo in igrajo. 7.30 Pisan drobiž za pionirje. 14.30 Za gospodinje. 16.00 U-trinki iz literature — Luigi Pirandello: Razbiti vrč. 1sno Družinski pogovor. 18.45 Zunanje politični feljton. 20.00 Rezervirano za posnetke n« festivalu iz Bavreutha. 22.15— 23.00 „Jazz — cocktail". četrtek 1. septembra: 6.35 V pesmi i n plesu po Jugoslaviji. 13.10 Spored simfonične glasbe — Antonin Dvoržak: Karneval, uvertura, Edward Grieg: Koncert za klavir in orkester v a-molu — Ste van Hristič: Prva suita iz baleta „Ohridska legenda". — 14.30 Modni kotiček. 16.00 Utrinki iz literature — Dorothv Parker: Slava v dnevni luči — I. del. 18.00 Domače aktualnosti. 20.00 „Cetrtkov večer" domačih pesmi in napevov — sodelujejo priljubljeni ansambli in solisti. Petek 2. septembra: — 7.30 Cicibanom — dober dan! 14.30 O športu in športnikih. 16.00 Utrinki iz literature — Roro-thy Parker: Slava v dnevni luči — II. del. 18.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 18.45 Iz kolektivov za kolektive: Obiskali smo termoelektrarno v Šoštanju. Steklarno v Rogaški Slatini, tovarno pohištva v Brežicah ... 20.30 Tedenski zunanje - politični pregled. 21.00 Oddaja o morju in pomorščakih. 21.30 Igra plesni orkester Radia Ljubljana. Sobota 3. septembra: 6.35 Pred mikrofonom so Veseli godci in Avsenikov trio. 7.30 Gospodinjski nasveti. 14.30 Turistična odaja. 16.00 Utrinki iz literature — Anton Vodnik: Svatovska pesem. 18.00 Okno v svet. 20.00 120 pisanih minut. Prodam otroško posteljico z mrežo. — Kranj, Gregorčičeva 17. Prodam stanovanjsko hišo z lepim vrstom, po zelo ugodni ceni. Poizve se Stražišče 55, Kranj. Prodam dobro ohrn^en železen štedilnik. — Kranj. Zlato polje 8. Zamenjam enosobno stanovanje v centru mesta za enako ali večjo sobo. Naslov v upravi lista. Iščem dvosobno s+nnovanje v bližnji okolici Kranja. Kdor mi ga preskrbi, dobi lepo nagrado. Najdeno je bilo žensko kolo. Dobi se Kranj, Stara cesta 18. Našla se je denarnica na Koroški cesti. Dobi se na Klancu 110. 19 let starega fanta vzamem v službo. Naslov v ogl. oddelku. Krojaškega vajenca sprejmem. — Pavlic Joško, Kranj, Klane. Vajenca sprejmem v knjigoveznico. Pogoj: 4 razrede gimnazije. Knjigoveznica Po-žgaj Edvard, Kranj. Preklicujem in obžalujem žalitve, ki sem jih izrekel o Klančnik Stanetu iz Sp. Du-pelj. — Gradišar Jakob. Novo krasno žensko kolo dam tistemu, ki mi po možnosti odstopi sobo in kuhinjo ali samo sobo v Kranju ali okolici. Samo osebne ponudbe na: Košir. Kranj, Kokrški breg 3, stopnišče. Hlebš Rudolf, steklarstvo Kranj, obvešča vse stranke, da bo zaradi dopusta delavnica prihodnji teden od 29. 8. do 3. 9. 1955 zaprta. 4000 dinarjev nagrade dam tistemu, ki najde pogrešanega Vrbek Jožeta, zidarja iz Hraš, ki je šel od doma že 26. julija ' letos. Verjetno tava, ker ima slab spomin, v gozdo- vih na območju vasi Šenčur, Bmiki, Vodice, Voglje in Hraše. Star je 47 let, srednje postave, redkih kostanjevih las, ki imajo na čelu glave vrtinec, zdravih zob, oblečen v rjav suknjič, sive „cajha-ste" hlače, srajca sivo - plava in rdeče križaste ter nizke čevlje. Pogrešanca izročite organom LM ali pa Vrbek Frančiški, Hraše, p. Smlednik. Malo kmečko posestvo najraje na Gorenjskem kupim. — Ponudbe na upravo lista pod „Malo posestvo". Pisarniški prostor, po možnosti v centru mesta, velik cca 4 krat 4, nujno potrebuje obrtno podjetje »Pleskarstvo" Kranj. Kdor dobi ali odstopi primeren prostor, prejme nagrado. Zglasiti se pismeno ali osebno v delavnici podjetja, Kranj, Koroška cesta 19 od 6. do 14. ure. © Objave PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ razpisuj« ZA SEZONO 1955-56 Redni abonmaji: 1. Premierski abonma *a 8 premier v sezoni. Abonenti tega abonmaja gledajo vse premiere v sezoni razen mladinskih predstav, ki so izven a-bonmaja. Abonma ni vezan na določen dan v tednu. 2. Abonma red „A" ima predstave redno ob torkih zvečer, red „B" redno ob petkih zvečer. Abonenti teh dveh abonmajev dobe po 8 ponovitev vseh uprizorjenih del, razen mladinskih in to vedno ob torkih in petkih. 3. Delavski abonma red „E" ln „F" sta popoldanska abonmaja. Predstave za ta dva a-bonmaja niso vezane na stalni dan v tednu. 4. Mladinski abonma red „C" bo imel predstave vedno ob četrtkih popoldan. 5. Redni abonmaji v večjih krajih Gorenjske. Gledališče bo prihajalo v te kraje redno gostovat s svojimi predstavami. Izredni abonmaji: 1. -Za .podjetja, ustanove, zavode, šole, organizacije in razne druge skupine, bo gledališče na željo uredilo posebne abonmaje in izvedlo zaključne pi-edstave posameznih del. Cene in plačilni pogoji: 1. Premierski abonma od 90 din do 45 din brez popusta. 2. Abonma red „A" in „B" od 70 din do 35 din s lOVo popustom. 3. Delavski abonma red „E" in „F" enotna cena 40 din brez popusta. (Navedene cene so mišljene za eno predstavo.) Vpisovanje abonmajev: 1. Za dosedanje abonente bo vpisovanje od 1. do 5. septembra 1955, za nove abonente pa od 5. do 12. septembra 1955 od 13. do 15. in 18. do 20. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12. ure pri blagajni Prešernovega gledališča, Kranj Titov trg 5. 2. Za delavske abonmaje je vpis pri sindikalnih poverjenikih po tovarnah. 3. Za abonmaje v okoliških krajih bo vpisovanje objavljeno v Glasu Gorenjske. Kjer si želite gostovanj, se obrnite na kulturno prosvetna društva ali na odbore SZDL, ali pa pismeno, osebno ali telefoni čno na upravo Prešernovega gledališča v Kranju. Titov trg št. 5, telefon št 355 ali 450. Uprava Prešernovega gledališča Kranj Ekonomska srednja šola v Kranju: popravni izpiti in naknadni sprejemni izpiti za redno šolo in za Dvoletni pripravljalni tečaj bodo dne 5. in 6. septembra t. 1. v prostorih I. gimnazije. Začetek vsakokrat ob 7. uri zjutraj. Pričetek šolskega pouka za dijake redne šole bo 15. sept. 1955 ob 8. uri zjutraj, za pripravljalni tečaj pa isti dan ob 10. uri. Vajenska šola za razne stroke v Kranju obvešča vse vajence, da bo vpisovanje v vse tri razrede v ponedeljek, dne 5. septembra od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure. K vpisu naj prinesejo zadnje .;šolsk!o spričevalo, učno pogodbo in rojstni list. Popravni razredni izpiti se bodo pričeli v četrtek, dne 1. septembra po objavljenem razporedu na šolski . oglasni deski. — Upraviteljstvo. Na Industrijski puškarski šoli v Kranju bodo 2. 9. ob 8. uri v prostorih I. gimnazije popravni izpiti. Praktičen pouk za II. in III. letnik se prične 5. IX. ob 8. uri v šolski delavnici. Naknadni vpisi so do 12. septembra. Sprejemni izpiti so 13. IX. ob 14. uri na I. gimnaziji (pritličje desno). Sprejemni izpit je iz matematike, slovenščine in risanja, le za one prijavljence, ki nimajo štirih razredov gimnazije. — Ravnateljstvo „TEKSTILNI TEHNEKUM V KRANJU (sedaj Srednja tehniška tekstilna šola) bo sprejela še nekaj novih dijakov v odsek za tekstilno kemijo in v odsek za strojno tkalstvo. Prijave do 10. septembra, sprejemni izpit (matematika, slovenščina in kemija) 13 septembra. — Popravni izpiti 2. septembra, diplomski izpiti od 5. do 10. septembra, vpisovanje 15 septembra, . začetek pouka 16. septembra. — Ravnateljstvo" Razpis. — Lekarna Jesenice razpisuje štipendije za 2 študenta farmacije. Prošnje predložiti lekarni Jesenic« na Gorenjskem Kino Kino „Krvare" Cerklje: — 27. in 28. avgusta angleški barvni film „Henrik V." — Predstave ob sobotah ob 20.30 uri in ob nedeljah ob 17. in 20. *uri. Kino Naklo: 27. in 28. avgusta italijanski film »Ljubezen in strup". Predstave v soboto ob 20. uri in v nedeljo ob 16. in 19. uri. Kino „Radio" Jesenice: — predvaja od 28. do 30. 8. ameriški film ..Slavolok zmage". Predstave 28. 8. ob 16., 18. in 20. uri. Ob 10. uri matineja mladinskega filma. Dne, 29. in 30. 8. predstavi ob 18. in 20. uri; Od 31. 8. do 2. 9. ameriški film „Mladi ljubimci". — Predstave ob 18. in 20. uri. 3. 9. ameriški farvni film „0- samljena 09troga". Predstavi ob 18. in 20. uri. Kino „Plavž" Jesenice: — predvaja 28. in 30. 8. ameriški film „Mladi ljubimci". 29. 8. zaprto. 28. 8. predstave ob 16., 18. in 20. uri. Ob 10.30 uri matineja mladinskega filma. 30. 8. predstavi ob 18. in 20. uri. 31. 8. ameriški film »Slavolok zmage". Predstavi ob 18. in 20. uri. 1. 9. zaprto. 2. 9. ameriški film »Slavolok zmage". Predstavi ob 18. in 20. uri. 3. 9. američki barvni film »Na revieri". Predstavi ob 18. in 20. uri. Kino Koroška Bela: predvaja 28. 8. ameriški film »Slavolok zmage". Predstavi ob 17. in 19. uri. 3. 9. ameriški barvni film »Osamljena ostroga". Predstava ob 19. uri. Hekai 0 tetafokm utmetu Za kratek čas PIJANI SLONI Uslužbenec urada za zaščito divjadi v Ugandi v centralni Afriki je pred kratkim doživel nekaj izrednega: opazoval je veliko čredo popolnoma pijanih slonov! Ti sloni, ki jih je omenjeni uslužbenec opazil južno od Albertovega jezera, so namreč pojedli velike količine dozorelih plodov vinske palme, v katerih je precejšen odstotek alkohola. Živali so se spotikale, se opotekale, padale in strašno rjovele ter podrle mnogo manjših dreves. 94-LETNI OCE Statistika dokazuje, da se povprečna življenjska doba naglo viša. Hkrati z daljšim življenjem pa je tudi meja sposobnosti človeka, to je njegova življenjska sila, ohranjena dalj časa. Ameriški časopisi poročajo, da živi v kraju Iowa zdravnik dr. John Hullinger, ki je star 94 let. Pred tremi leti se je poročil z 32-letno Lucille. V tem zakonu sta se mu rodila že dva otroka. MEDVEDJE NOČEJO BITI SAMI Pravijo, da so medvedje samotarji in da se izogibajo ljudi. Blizu Žužemberka, komaj kakšnih dvesto metrov od vasi Cvibelj — po domače pravijo tam na „moriščih" — pa ljudje stalno srečavajo dva kosmatinca, ki se sprehajata in se nič kaj dosti ne zmenita za mimoidoče. V ZAPOR PRED VSILJIVO LJUBICO V mestu Toronto v Kanadi se je prijavil policiji 32-letni Keneth Rapson, češ da je napravil 11 vlomov in tatvin. Ko je preiskava dognala, da to ni res, je končno povedal, zakaj je hotel priti v zapor. Ni vedel, kako bi se znebil vsiljive ljubice, ki mu je bila stalno za petami in se je menda hotela z njim poročiti zlepa ali zgrda, zato se je odločil za lažno prijavo kaznivih dejanj. Zaradi lažne prijave je bil res obsojen na 9 mesecev zapora. Tako je šel ped ključ, da si ohrani osebno svobodo. TUDI VRABCI IMAJO SPOMENIK Vrabci so ptički, ki se štejejo pravzaprav „k hiši". So sitni, vreščavi in gospodinje jih nič kaj rade ne gledajo na svojih dvoriščih. V glavnem, najlepšem parku Bostona (ZDA) so pa tudi vrabci lahko ponosni — imajo namreč svoj spomenik. Za časa prvih kolonistov, ko je bil Boston povezan s svetom samo še z enim neprehodnim potom, je mesto, polja in vrtove napadla nepregledna vojska gosenic in kmalu ogulila vsa drevesa. Takrat pa so od severa prihrumele jate vrabcev in ti so kmalu pozobali vso goseničjo zalego. Če ni bilo teh rešiteljev, bi v tem, od sveta odrezanem mestu, izbruhnila lakota. Zato so jim hvaležni kolonisti postavili spomenik. Milijarda - ogromno število Le težko si moremo predstavljati, kaj in koliko pomeni milijarda. Za boljše razumevanje navajamo nekaj primerov: Kdor bi hotel šteti do ene milijarde, bi ob upoštevanju normalnih delovnih dni in vseh praznikov v letu za to Početje potreboval nič več in nič manj kot 500 let. Knjiga z milijardo strani bi bila debela 50 kilometrov, tehtala pa bi 1500 ton ali 1,500.000 kilogramov. Če bi pa tako knjigo ho- teli prebrati, bi potrebovali 300.000 let, približno tako dolgo, kolikor dolgo pozna človeštvo ogenj. Časovno je milijarda minut več kot 19 stoletij, torej je od začetka našega štetja minila „le" ena milijarda minut. Pa še ta primer: če bi položili eno milijardo kovancev po 1 dinar enega vrh drugega, bi s tem zgradili stolp, ki bi bil visok več kot milijon metrov ali 1000 kilometrov. Vdesetih letih so letala za mednarodni promet na dolge proge prevozila na vsej zemeljski obli tolikšno razdaljo, kot je 36.000-krat od Zemlje do Meseca, torej vsak dan od leta 1945 po pet potovanj od Zemlje na. Luno in nazaj. Samo dve mednarodni letalski družbi za civilni promet — Mednarodna organizacija za civilni letalski promet in pa Mednarodno združenje za zračni prevoz — sta prepeljali v minulih desetih letih toliko potnikov in toliko tovora, da bi lahko — če spet upora- bimo primerjavo — prepeljali okoli sveta vse švedsko prebivalstvo, spravili čez južni Atlantski ocean ves pridelek brazilske kave in enkrat tedensko prepeljali petnajst milijonov pisem okoli sveta. Če bi uporabili primerjave za polete v obliki enega potniškega letala — skupno so letala mednarodnih prog preletela 47 milijonov ur — bi moralo to letalo biti v zraku neprestano 5.365 let. ITe občudovanja vredne rezultate so objavili pred kratkim ob desetletnici obeh mednarodnih družb: v prvo je Rakete tudi za letal promet V eni uri 18 minut iz New Yorka t London Nemška znanstvenika Wal-ter Dornberg in K. Ehriche, ki sta imela med vojno pomemben delež pri gradnji /tako imenovanega „V" - orožja, gradita v letalskih tovarnah Bell v Buffalu (ZDA) prvo raketo za potniški promet. Ta raketa haj bi bila izročena za potniški promet najkasneje v desetih letih. Raketa naj bi letela tako hitro, da bi potrebovali za 3700 kilometrov dolgo pot iz New Yorka do San Frančiška komaj eno uro in četrt. V nenavadnih letalih, ki naj bi začela obratovati leta 1965, se sicer potniki ne bodo počutili najprijetneje — tako pravijo konstruktorji — vendar polet njihovemu zdravju ne bo škodoval. Le ljudje s srčno napako ne bodo smeli potovati z letali, ki bodo zmogla za sedanje pojme a-stronomso hitrost. Dornberg je dejal: „Raketno letalo bo imelo osem motorjev a pogonsko silo 345 ton, to pa potnikov ne bo motilo, ker bodo šume in tresljaje u-dušile posebne kamere. V prvi fazi poleta se bo težina članov posadke postrojila, nato pa se bo hitrost povečala. Ko bo doseglo letalo največjo hitrost, bo tehtal potnik tri in pol večkrat kot na zemlji. Raketna letala naj bi letela 46 kilometrov visoko. Vse odprtine bodo neprodušno zaprte, da bodo potniki varni pred vsemirskimi žarki. Če bi prišlo med poletom do kakršne koli motnje ali okvare, bo lahko pilot odvrgel vse raketne dele in posode s pogonskim gorivom, stroj pa bo pristal kot neke vrste jadralno letalo." In največja hitrost, ki jo bodo zmogla raketna letala? Ta je res precejšnja, saj znaša hitrost 12.000 km na uro. Če upoštevamo zamudo, ki nastane pri vzletu in pristajanju, bi imela raketna potniška letal približno takšen vozni red: iz New Yorka v San Francisco (3700 km) bi letelo uro in četrt, iz New Yorka v London (4700 km) uro in 18 minut, iz New Yorka v Rio de Janeiro (6700 km) eno uro in 20 minut, iz San Fran-cisca v Sidnev (11.700 km) pa eno uro in 58 minut. včlanjenih 65 dežel, v drugi pa sodeluje 72 letalskih družb. Ustanovili so ju leta 1945 z namenom, da bi zagotovili mednarodno sodelovanje v letalskem prometu in zavarovali zračni prevoz, od česar imajo koristi vse članice Združenih narodov. Skoraj vse dežele sveta u-poštevajo in izvajajo pravila obeh letalskih družb o civilnem letaskem prometu. Po zaslugi mednarodnega sodelovanja ima vsako letalo, ki je na poti čez Severni Atlantik, na razpolago petinsedemdeset letališč, opira se lahko na podatke 442 informativnih letalskih postaj, sprejema obvestila dveh ladij, ki krožijo po Atlantiku, in ima štiri središča, ki obveščajo ladje in letala o bližajočem se viharju ali neurju. V okviru teh dveh mednarodnih ustanov so razne deže-žele sklenile vrsto dvostranskih pogodb o medsebojnem potniškem in tovornem letalskem prometu, prav tako pa veljajo na vseh mednarodnih letalskih progah vsaj v glavnem iste prevozne tarife za ljudi in za blago. Obe mednarodni letalski družbi imata trenutno 3500 letališč na vseh celinah. V primerjavi s predvojnim prometom prepeljejo sedaj letala mednarodnih družb 23-krat več potnikov, 70-kraj več blaga, 13-krat več pošte, hkrati pa letijo 36-krat več potniških kilometrov kot tik pred drugo svetovno vojno. „Nariši že vendar enkrat kako dostojno pokrajino in n« vedno le golih žensk!" „Dajte mi tale motorček *a mojo ženo!" „Na žalost, z zamenjavami pri nas ne delamo!" Poglejmo 20 let Prvi telefonski razgovor OKROG SVETA Aprila leta 1935 so iz neke sobe v 35. nadstropju new-jorškega nebotičnika strokovnjaki za telefonijo imeli telefonski razgovor s svojimi kolegi, ki so bili v sosednji sobi. Pretekla je ena četrtin-ka sekunde, dokler je prišel glas iz ene slušalke v drugo. Od kod takšna zamuda? Zato, ker je bil telefonski vod, preko katerega se je ta razgovor odvijal, napeljan okoli zemeljske krogle. Telefonski vod je bil postavljen od New Yorka v obliki kabla. Potem je do San Frančiška tekel kot zračna transkontinentalna linija z visoko frekventno telefonijo. Od San Frančiška do Jave so razgovor prenašali s pomočjo radia, a od tod do Amsterdama v Holandiji prav tako s pomočjo radia. Od Amsterdama do Londona te tekel razgovor po suhozemskem in i podmorskem kablu, od Londona do New Yorka pa je zvezo zopet vzdrževal rado. Skupna dolžina te zveze je znašala približno 40.000 kilometrov, j V New Yorku se je razgovor odvijal ob 9. uri in 30 minut dopoldne. V San Frančišku je bilo takrat šele S in 30 minut. Med San Frančiškom in Javo je glas presekal datumsko mejo 25. aprila ter je prešel v cono, kjer so pisali že 26. april. Potem se je ponovno vrnil v cono 25. a-prila in se dotaknil Jave 25. aprila ob 22. uri. V Amsterdamu je bil glas ob 2. uri in 50 minut popoldne, v Londonu pa ob 2. uri in 30 minut. V New York je glas prišel z eno četrtinko sekunde zamude. To je bil prvi telefonski razgovor iz sobe v sobo okoli sveta. Cez dvajset let se bodo ljudje vozili z avtomobili na atomski pogon, ki bodo imeli instalirane e-lektronske naprave, ki bodo posredovale vozniku sliko prometa na cesti pred njim in za njim. Gospodinjam ne bo treba več pomivati posode, ker bodo ta posel prevzeli ultra zvočni valovi. Prav tako gospodinje ne bodo več likale, ker bo to delo opravil avtomatični likalnik ob pritisku na gumb. Takšne perspektive napoveduje •— ne kod plod domišljije, marveč kot verjetno pridobitev industrije in znanosti — podpredsednik trgovinske zbornice Združenih držav Amerike. Povedal je, da bo imela Zemlja leta 1975 več umetnih satelitov. Prav tako je rekel, da bo na Zemlji že več jeklenih stavb, ki bodo imele kar najudobneje urejena stanovanja. Američani se bodo po besedah predsednika trgovinske zbornice ZDA prepeljali iz Washingtona do Pariza v borih treh urah. V njihovih stanovanjih bo več fldorescenč-nih naprav, tako da si bodo stanovalci lahko izbirali svetlobo po potrebi in razpoloženju. Avtomatična očesa bodo sama odpirala in zapirala okna in vrata in tako uravnavala temperaturo v sobah. V trgovinah z živili bo na razpolago skoraj deset tisoč različnih živil, ki bodo zavita v posebne snovi, da bodo ohranila primerno temperaturo. Se se je branila. Potem pa se je vdala njegovemu objemu. Pesem brez besed je pela njena dlan, poljubi njenih ustnic, nabreklost njenih grudi, telo, tesno prižeto k telesu človeka, ki ga je ljubila. — Mary, Mary ... — Irwing, Irwing ... Ničesar drugega si nista povedala in vendar je melodija njunih šepetov vsebovala melodije vseh besed, s katerimi ljudje izražamo ljubezen, melodije vseh tisočev velikih in malih pesnikov, ki so kdaj živeli in izvabljali iz besed melodijo visoke pesmi od Salomona in čudovitih starih kitajskih poetov preko trubadurjev in Petrarca do pesnikov naših dni. Zgodovina je menjavala svoj obraz, družbe so se rušile, umirala so gesla, s katerimi so si utirale pot v razvoj in odmrle, spreminjalo se je obličje zemlje, ostala pa je v vseh časih in vseh družbah večno nespremenljiva, večna pesem ljubezni, vse od takrat, ko je človek v opoju strasti prvič spregovoril besedo ljubim. — Inving, Inving, —■ so strastno dihale njene ustne. Bila je njegova. Vsa. Prav vsa. Polje in steze in travniki, gozd in jezero in nad njima noč, stkana iz hrepenenja ... Počila je vejica in zgodba njune ljubezni se je prelomila, prelomila kakor tisto jutro, ko sta se po izljubljeni noči vrnila na posestvo in odprla radio, da bi plesala. Namesto zasanjanih plesnih melodij, pa so se iz sprejemnika vsule kovinske besede: — Danes ob četrti uri petinštirideset minut je Hitler brez vojne napovedi napadel Poljsko. Ugasnil je radio, a prepozno. Najlepša noč njegovega življenja se je prelomila prav tako, kakor so še ob poku vejice prelomili njegovi spomini. Nad njim je bilo staro smrekovo dračje. Pridržal je dih in živčna napetost je rasla, ko je začul korake. — Nemci? Koraki so prihajali vedno bliže. Kdo ve koliko jih je bilo. Kakor z nožem se je zarezala vanj nemška govorica. — Mimo, bodo šli mimo, — se je tolažil. Nenadoma pa so se koraki ustavili. Skozi dračje je čutil ostre nemške poglede. Bilo mu Je, kakor da se z iglami zabadajo vanj. Priprl je oči kakor otrok, misleč, da bo s tem ubežal pred strahovi. — Kam sta pobegnila? — je čul nemški glas. In spet drugi: — Poglej tu notri! In zopet prvi: Tega ni slišal, ker so zaplesali po dračju težki okovani čevlji. Dračje se je upogibalo pod njimi in že je čutil, kako se bo zdaj iztegnila roka in namerila vanj hitrostrelko. Se nekaj hipov in pod stezo bo ležal mrlič s prebito lobanjo. Se nekaj hipov! — Da ist nichts drinnen, — je še slišal in nato korak, ki je stopil na stezo. Potem pa ni slišal ničesar več. Tema mu je legla na oči. Živci so popustili in padel je v globok spanec, podoben nezavesti. Ni čutil, da so Nemci preskočili dračje in nadaljevali brezuspešno zasledovanje za njim in Johnom Cowleyem. Ni vedel, kdaj je zdrsel ob deblu na zemljo in zaspal. Ko se je prebudil, ga je mrazilo. Dvignil se je, a se še ni zavedel, kje je. Le počasi se je vračal v stvarnost. Vse naokrog je vladala tišina. Le veter je grebel med L okrvavele krone bukavja in trgal listje. Kakih sto korakov navzgor so bila drevesa že gola. Kakor izsušena mrtva trup- \ la med zelenjem smrek. Na nasprotni strani se je pozno jesensko sonce nagi- j balo nad ostre kamenite robove planin. Kakor da "bi mu ta ostrina zarezala boleče v srce: — Kje je Inving? So ga zajeli Nemci? Spustil se je na stezo. Skrb in rahlo, komaj verjetno upanje, da bo našel izgubljenega tovariša, ga je gnalo na- i vzgor. Kdo ve, kdaj in kje je zaostal za njim. Hodil je skoro uro, ko je zagledal strmino, po kateri sta se s tovarišem spustila pred Nemci. Nenadoma je obstal. Na stezi je zagledal temen madež. Sklonil se je. Bila je strnjena kri. Sklonjen je šel naprej, j Naenkrat madežev ni bilo več. Sklonil se je še niže in iskal, j Krvavi madeži pa so izginili. Začel se je vzpenjati v str- | mino. Počasi. Korak za korakom. Ni se vzpel deset metrov, ko je našel robec. Pravzaprav robček. Pobral ga je. V vogalu je bilo uvezeno ime Mary. Mary? Mary? ... Ali ni tako ime Invingovemu dekletu? i Seveda, Mary je! In ta robček je spomin nanjo. Edino, 1 kar je Inving v ujetništvu ohranil. in vendar! Nikoli ga ni Johnu pokazal, čeprav ju je skupno trpljenje zbližalo in sta postala največja prijatelja? Morda se je sramoval nežnosti? Tako kakor vsi ljudje, ki jih življenje pahne v svojo surovost? Še je držal v roki robček. — Invingov je, — je rekel zase. In potem se je spomnil krvavih madežev na atezi: — Pa ne da bi bil ranjen? Pognal se je zopet na stezo. Da. Tu sta se spustila po strmini. Sel je za madeži, a so se zopot izgubili. Sel je po stezi navzdol in iskal. Madežev pa ni bilo. Vrnil se je in obstal, kjer so se madeži nehali. — Ni tekel za menoj, — je ugotovil in pognal se je v gozd, tam kjer so se dopoldan pognali Nemci pod dračjem spečega tovariša. l/sem atiamm at aimskem pt&miku Matimtki teden tutodtav! Vsi se spominjamo 24. avgusta Dogodek, ki je pretresel ne le domačine in bližnjo okolico, temveč je odjeknil daleč okoli Ljubnega, skoraj po vsej Sloveniji, se je dogodil 24. avgusta 1911. Na Gorenjskem je ta dan padla prva večja skupina talcev, ki so jim vzele življenje svinčenke iz krutih okupatorjevih, gestapovskih pušk. Pet jih je bilo, ki so dali svoja življenja za našo svobodo: Miha Štular, Feliks Kavčič, Anton in Jože Krivic ter Anton Snedic. Vsi občani se še danes spominjamo tega strašnega dne, ki nam bo ostal nepozaben. Zato smo si zbrali tudi ta dan za naš največji praznik — občinski Tpraznik Podnarta. Z delom pa smo že dokazali, da znamo ceniti žrtve, ki s« žrtvovale svoja življenja, da smo mi lahko zaživeli. Občinski ljudski odbor Poclnarf in vse množične organizacije K A L N I Veliko smo že zgradili Delovni kolektiv KEMIČNE TOVARNE PODNART S« letos bo dograjen Kulturni doni v Podnartu Občani smo z veliko pomočjo in razumevanjem ObLO Podnart, katerega predsednik je že vseh 10 let neumorni Ivan Langus, v minulih 10 letih pridno gradili. Že 1945. leta smo obnovili osnovno šolo na Ovsišah, ki je bila med vojno požgana zato, da se niso mogli vanjo vgnezditi domači izdajalci. Obnovljena in povečana je bila tudi osnovna šola na Ljubnem. 1917. leta je začela spet obratovati Kemična tovarna, za katero smo morali nabaviti tudi skoraj vse stroje, ki nas jih je oropal okupator. Zdaj gradimo nove prostore za tovarno Tekstil v Oiučah, ki bodo zgrajeni z lastnimi sredstvi tovarne. V Ljubnem smo obnovili in precej povečali Kulturni dom, v katerem že od lanskega leta lahko vsak teden gledamo filmske predstave. V Podnartu pa bo Kulturni dom dograjen še letos, katerega otvo 'itev bo že 29. novembra, za naš venKi praznik — Dan republike. —V naši občini imamo 21 km cest, od lega pa smo jih po osvobodditvi zgradili več kot 3 km, še več pa smo jih popravili, tako, da so zdaj naše ceste primerne za naš promet, ki je precej večji kot je bil nekdanji. Že 19 JO. leta smo obnovili med vojno bombardirani most preko Save v Otočah, pred dvemi leti pa smo ga še enkrat popravili. Razen teh gradenj, je bilo pri nas ustanovljenih tudi nekaj podjetij: Mesarija in Kinopodjetje v Ljubnem, v Podnartu pa Gostinsko podjetje in Žagarski obrat. KMETIJSKA ZADRUGA PODNART KMETIJSKA ZADRUGA LJUBNO Velik napredek v kmetiistvu Čeprav je bilo kmetijstvo že nekdaj pri nas precej razvito, zlasti na Ljubnem, kjer so imeli že leta 1928. ustanovljen strojni odsek, se je kmetijska dejavnost pri nas šele v zadnjih desetih letih močno razmahnila. Danes sta obe kmetijski zadrugi v Podnartu in Ljubnem zelo delavni in sta si razen številnih drugih strojev nabavili še motorni kosilnici, motorni škropilnici, UMIMOG ter drobilec za mletje gramoza. V poljedelstvu se obe zadrugi največ bavila s pridelovanjem semenskega krompirja in sta v tem pogledu med prvimi, če ne prvi na Gorenjskem. Zlasti velik pa je bil po osvoboditvi napredek v živinoreji in imamo v naši občini že pr«k« 150 krav z rodovnikom.