Stanovsko politično glasilo J- U. I/. — sekcije sa dravsko banovino v Ljubljani
-1	v	Uredništvo hi uprava: Ljubljana, Frančilkmnska uliea 6/1. Rokopisov ne vračamo. Ne/rankiranlh pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno
__: Mesečna priloga »M^rOSVeia« = 60 din za inozemstvo SO din. Člani sekcije J. V. V. plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. Poit. ček. rač. 11.1 S3. Telefon4S-»6
Učite
ris
Dodelitve učiteljstva Materialni položaj uradniške družine
Že od nekdaj so se na odločujočih mestih odklanjale dodelitve učiteljstva s šole na šolo izven službenega kraja. Za tako stališče je bilo brez dvoma dovolj tehtnih vzrokov. In prav zaradi tega je bilo dolga leta v veljavi določilo uredbe o osebni in rodbinski draginjski dokladi, ki glasi:
»Uslužbencu, ki se uporablja začasno po službenem poslu zunaj kraja, kjer je nastavljen, pripada vsekdar osebna draginjska do-klada tistega draginjskega razreda, v katerega spada kraj, kjer je nastavljen. — Učitelji narodnih šol se smejo tako pošiljati na delo samo v kraju, kjer službujejo, učitelji drugih šol pa tudi izven kraja, kjer službujejo.«
Kdor bi iskal temu določilu ozadja v gmotnih izdatkih, bi bil v-zmoti, osnovo tega določila je iskati v tem, da je zakonodajalec že pred desetimi leti spoznal, da je dodeljevanje ljudskošolskega učiteljstva s šole na šolo kvarno.
Vsako dodeljevanje raznih vrst državnih uslužbencev povzroča potreba v kraju, kamor je kdo dodeljen, suponira se pa tudi vedno možnost, da dodelitev enega uslužbenca ne bo povzročila motenj v poslovanju niti na uslužbenčevem novem niti na njegovem stalnem službenem mestu. Ako ta domneva drži za vse urade, tedaj ne more držati za šolo. Nihče ne more zanikati potrebe po učni osebi v kraju, v katerem je šola zaprta zaradi pomanjkanja učiteljev. Nastane le vprašanje, ali je mogoče zadostiti tej potrebi z dodelitvijo učitelja z druge šole?
Znano in neštetokrat poudarjeno načelo je, da more dosezati uspehe na šoli le tisti učitelj, ki povsem pozna gospodarsko in socialno strukturo kraja, ki do podrobnosti spozna razmere, v katerih živijo otroci, ker se bo potem lahko posluževal individualnega postopka pri pouku — in edino tak način more roditi uspehe šolskega dela. Sedaj, pa nastane vprašanje, kako naj se učitelj, ki je proti svoji volji dodeljen na kako šolo morda za mesec, dva ali tudi več, kajti dodelitve trajajo lahko tudi več kot tri mesce, poglobi v strukturo kraja, kako naj se zanima za življenjske razmere in okolje, v katerem živijo otroci, kako naj študira gospodarske in socialne razmere, ki v prvi vrsti vplivajo tako na telesni kakor tudi na duševni razvoj otroka. Vsega tega dodeljeni učitelj ne more storiti, ker ne ve ali bo ostal v kraju, kamor je dodeljen, samo en mesec ali pa morda pol leta. Saj ne more vedeti, kdaj se bo to mesto zasedlo z novim učiteljem, kajti šele takrat se bo dodeljeni učitelj vrnil na svoje staro mesto. Ako je torej namen šole, prikrojiti ves pouk v ljudski šoli po načelu domorodnosti
—	tedaj dodelitev učnih moči ne more biti v korist šoli, ki ji je učna moč dodeljena od drugod.
Poglejmo še drugo stran. Šola, ki ji je odvzeta učna moč, mora biti — vsaj tako bi se dalo logično sklepati — večrazrednica. Vzemimo, da ima taka šola tri ali štiri oddelke, ki so brez dvoma vsi prav bogati na številu otrok, saj posnamemo lahko iz raznih statistik, da je v Sloveniji le malo oddelkov, ki ne bi imeli učencev preko maksimalnega števila, kakšne so tedaj posledice za to šolo? Sredi leta
—	sredi pouka je šoli odvzeta učna moč, in to povzroča preobremenitev ostalega učiteljstva s šolskim delom, onemogoča uspehe šolskega pouka in ovira normalen razvoj šole, kar nikakor ne more biti v korist otrokom, ki to šolo obiskujejo. Učitelj je pač državni nameščenec, ki mu je poverjena skrb za živi material, pred seboj ima vedno otroke, za katerih pravilno vzgojo in uspešen pouk je tudi odgovoren. Seveda se tako delo v nobenem primeru ne more vzporejati z delom pri reševanju raznih spisov, preračunavanju plač, sestavljanju zapisnikov, pregledovanju računov i. dr. In prav v tem se zrcali točnost in pravilnost trditve, da more z uspehom delati v šoli le tisti učitelj, ki se čuti v svojem službenem kraju povsem sigurnega in ki se ne mora ukvarjati z mislijo, da bo danes ali jutri dodeljen drugi šoli ali pa premeščen v drug službeni kraj.
Še eno vprašanje je, ki ga pri dodeljevanju učiteljstva na druge šole nikakor ni mogoče prezreti. Dodeljeni učitelji namreč nimajo pravice do dnevnic. Brez dvoma je, da si bo vsakdo, ki je dodeljen, moral obdržati stanovanje v službenem kraju — tega bo moral plačati — in če ima družino, je gotovo ne bo vzel s seboj za mesec ali dva — in s tem bo postavljen pred dejstvo, da bo moral živeti ločeno od svoje družine in voditi dvojno gospodinjstvo. Kako pa bo to mogoče v tej dobi stalno naraščajoče draginje — v dobi, ko nam plače ne zastujejo več niti za golo preživljanje, ko so prav oni državni uslužbenci, ki imajo velike družine, postavljeni v naravnost obupen položaj, ker jim prejemki ne zadostujejo niti za najskromnejšo prehrano — in kje je obleka — kje obutev? In ako doleti učitelja družinskega očeta »sreča« dodelitve, tedaj je njegov položaj v današnjih časih naravnost brezupen.
Družina je temelj naroda in države. Družina je osnovna celica, kjer se vzgajajo in oblikujejo bodoči člani narodne in družbene za-jednice. Če je družina zdrava, je zdrava tudi mladina, ker se lahko duševno in telesno nemoteno razvija. Toda v današnjih abnormalnih razmerah živi večina naših družin v težkih gmotnih razmerah, zaradi česar ne more nuditi svojim članom tiste izobrazbe in one vzgoje, kakor bi jo morala. Ne more izoblikovati odločnih in smelih ter značajnih ljudi, ker je kruhoborska. Kjer pa je doma pomanjkanje in kruhoborstvo, tam ni močne trdne volje. Resno se moramo bati, da nam taka družina ne bo vzgojila svojih otrok tako, da bi bili kos nalogam, ki jih čakajo.
Draginja raste od dne do dne. Življenjske potrebščine kakor živila, obleka, čevlji itd. so se podražile. Razumljivo bi bilo, če bi narasle cene inozemskim produktom (gumi, čaj, bombaž, riž itd.), ker jih mora naše gospodarstvo pod težkimi pogoji uvažati, toda nerazumljivo je, da so se najbolj podražili kmetijski proizvodi. Že v predzadnji številki »Učiteljskega tovariša« sem dokazal, da so cene kmetijskih produktov narasle bolj kakor cene drugega blaga. Torej ne drži izgovor, da je krompir še prepoceni, češ da je drugo v trgovini še dražje. (Pred 3 leti je stal 1 kg sladkorja din 15,50, danes din 17,50; 1 kg krompirja din 0,25 do 0,35, danes din 1,50 do 2,— !) Napravimo samo primere: 1 kg pšenice je stal septembra 1939. din 1,20—1,50, danes din 3,— do 3,50 [100% zvišanje!]); 1 kg žive teže živine 7 din (povprečno!), danes 13 do 15 din (100 %), itd. Povprečno se je zvišal indeks cen kmetijskih proizvodov za 100 %, docim so se zvišale cene proizvodov, ki jih kmet kupuje, za 41 %.
Pa boste pripomnili, da tudi druge stanove tare draginja in pomanjkanje. Res je, toda ne v toliki meri. Svobodni poklici so reagirali na dviganje cen s povišanjem svojih cen, na pr. trgovci, obrtniki, industrijalci, kmetovalci itd. Nameščenci in delavci so po svojih organizacijah in z dobrovoljno podporo državnih oblastev dosegli znatno zvišanje svojih prejemkov. Pri rokah imam ravno poročilo o zvišanju prejemkov hrvatskih zasebnih nameščencev, ki je stopilo v veljavo 1. sept. 1940.:
Zfiianje:
50 %
Plača od	—
„	1101
„	1501
„	1601
„	2001
„	2101
„	2501
„	2601
do	1100	din
„	1500	„
„	1600	„
,,	2000	„
„	2100	„
,,	2500	„
„	2600	„
„	3500	„
preko 3500
45	%
40	%
35	%
30	%
25	%
20	%
15	%
10	%
550	din
585	„
620	„
630	„
615	„
575	„
510	„
455	„
350	„
30
Skupina	A	B	C
Industrija: prej	3,—	2,75	2,50
sedaj	5,50	4,75	4,—
Obrt: prej	3,—	2,75	2,50
sedaj	5,—	4,50	3,75
Zvišanje povpr.	75 %	70 %	55 % - 66 %
Skupina	Pred 1. IX. 1940.		Po 1. IX. 1940.		V odstotkih	
	Samski	Družina z 1 otrokom	Samski	Družina z 1 otrokom	Sam.	Druž.
	din	din	din	din	•/•	•/«
IX.	1300	1440	1400	1490	7,7	+ 3,5
VIII.	1555	1695	1635	1745	5,1	+ 2,6
VII.	1810	1950	1890	2000	4,4	+ 2,5
VI.	2150	2290	2230	2340	4,2	+ 2,2
v.	2550	2690	2630	2740	3,1	+ 1,9
povpr. 1873 2013 1957 2123 4,9
2,5
	Sept. 1939.	Sept. 1940.	Zvišanje
			za točk
rastlinski proizvodi	73,5	173,8	100,3
živalski proizvodi	67,7	105,1	37,4
mineralni proizvodi	93,9	127,5	33,6
indust. proizvodi	79,5	120,9	41,4
uvozni proizvodi	81,6	124,6	43,0
kurjava	86,5	122,9	36,4
skupni indeks	82,8	124,9	50,0
Cene življenjskih potrebščin so se torej zvišale za 50 %. V svrho ilustracije bomo vzeli za osnovo povprečno uporabo življenjskih potrebščin tričlanske družine po stanju septembra 1939. (objavljeno v »Učiteljskem tovarišu« septembra 1939.). Dobimo sledečo sliko:
543 din
povprečno
Zvišanje delavskih plač po novi uredbi o minimalnih mezdah nekvalificiranih delavcev znaša:
	Izdatki	Zviianje			Izdatki
	za sept. 1939.				za sept. 1940.
	din	din	•/i	1	din
specerija	395,—	201,—	51	%	596,—
mleko	135,—	50,—	37	%	185,—
meso	146,—	54,—	37	%	200,—
kruh	60,—	60,—	100	%	120,—
kurivo	100,—	20,—	20	%	120,—
sadje, vkuh. sad. 75,—		75,—	100	%	100,—
jajca, maslo,	sir 50,—	50,—	100	%	100,—
zelenjava	20,—	20,—	100	%	40,—
malenkosti	39,—	21,—	50	%	60,—
povprečno	1020,—	551,—			1517,—
Po teh realnih podatkih znaša izdatek za prehrano 1771 din, stanovanje 420 din = 2191 din, t. j. 109 % plače (povprečno!). Izdatki za življenje v IX. in VIII. skupini pa znašajo 125 %, t. j. 25 % več kakor zasluži oče. Če hoče nižji uradnik živeti stanu primerno ter nuditi svoji deci možnost telesnega in duševnega razvoja, mora zaslužiti izven svoje službe 400 din mesečno, t. j. 5000 din letno ali pa mora družina dobesedno glado-vati. V ta izdatek pa ni všteta obleka, obutev, posteljno in osebno perilo, časopis ter razni stroški za kulturne in zdravstvenohigienske potrebe. Če vzamemo za osnovo dejstvo, da potrebuje vsak družinski član 1 obleko, 1 par čevljev, 2 para perila ter časopis, revijo in enkrat tedensko obisk gledališča oz. kina, 1 krat mesečno zdravnika oz. zobozdravnika, dobimo po približnih cenitvah sledečo sliko:
Skup.
Plača Prehrana Obleka Kult. in Skupaj Manj
Stroški za prehrano znašajo 1571 din. In sedaj poglejmo koliko zasluži uradnik, katerega družina šteje tri člane. Navedeni gornji primer velja za družino uradnika IX. polo-žajne skupine. Višjim uradniškim skupinam bom prištel po 100 din. Izdatek za stanovanje bo ostal neizpremenjen. Navedeni primer velja za III. draginjski razred, t. j. za vasi in manjša mesta.
		in	in	zdrav.-		
		stan.	obutev,	hig.		
			perilo	potrebe		
	din	din	din	din	din	din
IX.	1490	1871	500	200	2571	1081
VIII.	1745	2071	600	300	2971	1226
VII.	2000	2171	700	400	3271	1271
VI.	2340	2371	800	500	3671	1331
v.	2740	2471	900	600	3971	1271
povpr.	2013	2191	700	400	3291	1278
Skup. Plača 1940. Prehrana Stan. Skupaj Izguba, preb.
din
—	381,—
—	326,—
—	171,—
—	31,— + 269,—
IX. VIII. VII. VI.
v.
din din	dtn	din
1490,—	1571,—	300,—	1871,—
1745,—	1671,—	400,—	2071,—
2000,—	1771,—	400,—	2171,—
2340,—	1871,—	500,—	2371,—
2740,—	1971,—	500,—	2471,—
povpr. 2013,— 1771,— 420,— 2191,— — 78,-
Po tem povprečnem računu znašajo izdatki za stanu primerno preživljanje tričlanske družine povprečno 3291 din. Ker znaša povprečna plača 2013 din, znaša mesečni primanjkljaj 1278 din! To je dejstvo, kdo more preko njega?! Pravimo, da je družina temelj naroda in države, da je osnovna celica, kjer se vzgajajo bodoči člani človeške družbe. Ali ni ta družina v nevarnosti, da materialno in moralno prodade? In z njo — mladina, narodov up in bodočnost.	—a.
Dostava dekretov in izplačilo prejemkov
Torej znaša povprečno zvišanje pri nameščencih 30 %, pri delavcih 66 %. Oglejmo si še sedaj zvišanje pri uradništvu oziroma uradniških družinah!
Zvišanje uradniških plač znaša torej 4,9 % pri samskih in 7,4 % pri družinah. Da nam bo slika jasnejša, moramo potegniti paralelo z zvišanjem cen življenjskih potrebščin. Za osnovo bom vzel zadnji indeks cen, ki ga je izdal oddelek za gospodarsko proučevanje pri Narodni banki:
Vse to so razlogi, zaradi katerih obžalujemo, da ni več v veljavi v začetku članka navedeni člen uredbe o osebni in rodbinski draginjski dokladi, kajti prepričani smo, da sta z dodelitvijo vsakega učitelja oškodovani dve šoli in dodeljeni učitelj sam.
Napredovanja so se končno le pomaknila z mrtve točke. Po izjavi g. prosvetnega ministra so sedaj izvršena vsa napredovanja, t. j.
da so dobili višjo skupino vsi oni učitelji, ki
so izpolnili pogoje § 49. zakona o uradnikih, namreč »da more biti imenovan na izpraznjeno mesto v višji skupini, če je predhodno prebil v nižji skupini in sicer v IX. najmanj
4 leta, v VIII., VIL, VI. pa najmanj 3 efektiv-
na leta«. Sicer so s tem generalnim napredo-
vanjem dohiteli mlajši tovariši starejše, ker
so nekateri čakali na višjo skupino 2—3 leta, drugi pa samo nekaj mescev. Veseli pa moramo le biti, da se je uresničilo dolgoletno prizadevanje >naše organizacije iza izboljšanje
učiteljskih napredovanj. Želeli bi samo, da se pri nadaljnjih napredovanjih pri istem datumu prvenstveno upošteva število službenih let, t. j. da najprej napredujejo oni iz skupine, ki so po službenih letih najstarejši.
Mesca maja so bila izvršena napredovanja v IX. in VIII. skupino, v naslednjih mes-scih pa v VIL, VI. in V. Vseh napredovanj je bilo preko 1200. S tem se je večini učiteljstva vsaj deloma popravil njih težki gmotni položaj. Ni mi treba poudarjati, da naraščajoča draginja vedno težje prizadeva uradništvo in učiteljstvo. Cene življenjskih potrebščin so
se nesorazmerno zvišale tako, da državni uradnik zasluži komaj za golo življenje. Minimalno zvišanje prejemkov, ki znaša v IX. skup. 100, v ostalih pa 80 din mesečno, ne zadostuje za pokritje višjih izdatkov za življenje. Tako je edino povišica nekoliko omilila materialno bedo učiteljstva. Povišica znaša iz prip. skupine v IX. 330 din (bruto), v VIII. in VIL 255 din, v VI. 340 din in V. 400 din, če bi napredoval naravnost iz VI. skupine, pri napredovanju iz VI./3 je priboljšek le malenkosten. Sicer tudi ti priboljški ne pokrijejo zaradi draginje višjih izdatkov, saj je povprečni indeks narastel za 50 %, t. j. za ca. 500—600 din mesečno, vendar vsaj nekoliko lajšajo materialne skrbi uradništva.
Po zakonu o uradnikih tečejo višji prejemki od naslednjega prvega. Napredovanja v IX. in VIII. skupino so bila izvršena 24. aprila, torej tečejo prejemki od 1. maja. Ker je ukinjen § 263. zakona o uradnikih, ki je določal, da mora čakati uradnik na povišico
12 mescev, je v veljavi samo še § 134./2, ki določa, da gre prva mesečna razlika med novimi in dotedanjimi prejemki ob napredovanju v pokojninski sklad. Dejanski višji prejemki pripadajo učiteljem, ki so napredovali v IX. in VIII. skupino od 1. junija. Napredo-vanci v IX. skupino so dobili izplačilo višjih p|rejemkov 1. septembra za junij, julij in avgust nazaj, dočim so dobili nekateri napre-dovanci v VIII. skupino izplačilo 1. oktobra. Večina učiteljstva, ki je napredovala v VIII. ter v VIL, VI. in V. skupino, pa še ni dobila izplačanih višjih prejemkov niti ni prejela dekretov za napredovanje. Ne vemo, kje je razlog, ki ovira normalno izplačilo višjih prejemkov. Po novem finančnem zakonu mora dati glavna kontrola za vsakega poedinca svoj pristanek. Zaradi velikega števila napredo-
vancev gre delo res počasneje izpod rok, vendar mislim, da ni treba tu velike kontrole, ker so vsi napredovanci že davno izpolnili pogoje za napredovanje. Tudi prepisovanje dekretov vzame mnogo časa. Vendar bi se morala najti neka rešitev, da bi prišli prizadeti hitreje do dekretov in višjih prejemkov. Res je, da pride tudi večja vsota prav, pomisliti pa moramo, da v današnjih časih dvakrat velja pregovor »kdor hitro da, dvakrat da«. Želeli bi torej, da bi vsi oni, ki so napredovali v višjo skupino, a še niso prejeli dekretov in višjih prejemkov, dobili oboje v najkrajšem času. Jesen in zima sta tu in treba je pripraviti zalogo za zimo; drva, krompir, sadje, fižol, obleko, perilo itd. Učiteljstvo si zalog ne more nabavljati iz mesečnih prejemkov, ker ti komaj krijejo izdatke za preživljanje, in bi mu ta povišica prišla prav. Upajmo, da ne bo ostala naša prošnja »glas vpijočega v puščavi« in da bo učiteljstvo prejelo 1. novembra ali najkasneje 1. decembra pripadajoče višje prejemke.
Kdaj dobimo zaostalo stanarino?
V eni zadnjih številk »Učiteljskega tovariša« je tovarišica z upravičeno skrbjo vpraševala, kdaj dobimo izplačano pripadajočo nam stanarino za nazaj. Res je! Prizadete in prikrajšane smo na vseh koncih in krajih. A čemu ta krivica? Saj delamo v šoli prav tako kot vsi drugi. Delo je enako, plačilo pa slabše! Ali nam res ne morejo izplačati teh borih par dinarčkov, ki nam pripadajo? A ne le do polovice, ampak plrav vse! Sicer se lahko zgodi, da polovico dobimo, na drugo pa lahko potem zopet čakamo v nedogled.
Iz dosedanjega postopka je jasno razvidno, da se prizadete blagajne skušajo otresti teh obveznosti na kakršen koli način, če pa to ne bi bilo mogoče, pa vsaj izplačilo zavleči
Vsebina :
Dodelitve učiteljstva.
Materialni položaj uradniške družine.
Dostava dekretov in izplačilo prejemkov.
Kdaj dobimo zaostalo stanarino?
40 letnica gluhonemnice.
Za izobrazbo kmečkega ljudstva.
Šolske kuhinje.
UČITELJSKI POKRET: Naši rezultati in najnovejša doba.
Splošne vesti. — Osebne zadeve. — Iz listov. — Mladinska matica. — Stanovska organizacija JUU. — Šolski radio. — Učiteljski pevski zbor. — Učiteljski pravnik.
v nedogleden čas. Pri vsem pa se nočejo ozirati na to, da delajo prizadetim ne samo gmotno škodo, ampak tudi očitno krivico. Brez dvoma je, da bi z malo dobre volje bilo mogoče najti potrebno kritje za izplačilo teh obveznosti in da je edina pravilna rešitev zadeve v tem, da se izplača celotna dolgujoča stanarina ne samo od banske uprave, nego tu-
Ljubljanska gluhonemnica je praznovala v dneh 26., 27. in 28. oktobra t. 1. 40 letnico svoje ustanovitve. Proslava je močno odjeknila v naši javnosti in izgleda, da bo vsaj delno rešeno veliko socialno vprašanje, ki je bilo v poslednjih 20 letih zelo zapostavljeno.
Glavni vodilni misli proslave sta bili: pokazati koristnost izobraževanja gluhonemih po zavodih, v zvezi s tem pa potrebo za razširitev ljubljanske gluhonemnice, ki je natrpana do vrha in še vedno ostane mnogo otrok doma. V Sloveniji je približno 1800 do 2200 glušcev^ od teh godnih za šolo 320 do 360 otrok. Zakon predpisuje tudi zanje obvezno šolanje, kar se pa praktično ne izvršuje, in tako so gluhonemi otroci zapostavljeni. Edini zavod v Ljubljani, zidan za 60 otrok, ne more sprejeti vseh slovenskih gluhonemih sirot, ker je že pred 20 leti postal pretesen. Nekako do rojstva naše države je ljubljanski zavod zadostoval slovenskim potrebam. Po osvobo-jenju je število gojencev poskočilo, od tedaj jih je vedno več in letos je v ljubljanski glu-honemnici že 148 otrok. Prenapolnjena je, da že trpi delo v njej, da sta že ogrožena higiena in zdravje otrok. 170 do 210 slovenskih gluhonemih otrok je odtrganih od vzgoje in izobrazbe, ki jih usposobi za samostojno preživljanje in jih ne pusti v duševni zaostalosti v breme ljudem in javnosti. Samo z denarjem, ki ga izdajo v petih letih za oskrbo doma ostalih gluhonemih, bi lahko sezidali gluhonemnico, v kateri bi dobila prostor vsa gluhonema mladina.
Prvi dan svečanosti je bila zavodova proslava. V telovadnici gluhonemnice, ki si je za te dni nadela svečano obleko, so se zbrali k proslavi najvišji predstavniki vojske, prosvetne in cerkvene oblasti, zastopniki naših gluhonemnic in raznih društev, starši gojencev ter bivši gojenci. Po pozdravnem govoru ravnatelja g. M. Dermelja je gospod ban, pod čigar pokroviteljstvom so se vršile vse svečanosti, obljubil izdatna gmotna sredstva za razširjenje zavoda, nakar je zavodni učitelj g. Vilko Mazi prikazal svet gluhonemega otroka in trpljenje staršev, dokler ne oddajo otroka v gluhonemnico, ki jim je zadnja nada. Na tej proslavi sta med drugimi govorila dva gluhonema in sicer tiskarnar Ciril Sitar iz Ljubljane v imenu prvih gojencev in litograf Stanko Paulin iz Zagreba, rodom Slovenec, ki je obiskoval ljubljanski zavod, v imenu društva gluhonemih v Zagrebu v hrvaščini in slovenščini, kar je vzbudilo nemalo začudenje med prisotnimi.
Po svečanosti so si odličniki in ostala javnost ogledali pouk v nekaterih razredih ter razstavo risarskih in drugih ročnih izdelkov. Na razstavljenih izdelkih risb in ročnih delih se je javnost lahko prepričala, da tudi gluhonema mladina ne zaostaja za slišečo in da je med njo celo nekaj zelo nadarjenih talentov. Tako naj tu omenimo tudi relief biv-
di od prizadetih občin in da banska uprava izda prizadetim občinam strikten nalog za izvedbo. Dvojna mera v tem vprašanju se je videla že pri tolmačenju § 84. zakona o ljudskih šolah, ki je bil dovolj jasen, in vendar je moral državni svet »nastopiti«, da je bilo doseženo pravilno tolmačenje tega zakona.
A. Š.
šega gojenca Ivana Štreklja, sedaj gojenca kiparske akademije v Beogradu, ki krasi za-vodno vežo in ki simbolično predstavlja zahtevo gluhonemih po duhovni izobrazbi.
Drugi dan je bil skoraj v celoti posvečen odraslim gluhonemim, bivšim gojencem in go-jenkam, včlanjenim v društvu gluhonemih v Ljubljani in Mariboru. Na njihovo slavnostno zborovanje so prispela tudi močna zastopstva društev gluhonemih iz Zagreba in Beograda. Pred zborovanjem so se delegati vseh štirih društev poklonili pred spomenikom kralja Aleksandra. Tajnik ljubljanskega društva gluhonemih g. Ciril Sitar je za zborovanje pripravil referat o današnjem položaju gluhonemih, v katerem je nanizal1 dolgo vrsto krivic, ki jih doživljajo ljudje brez sluha dan za dnem v svoji borbi za kruh; tajnik zagrebškega društva g. Stanko Paulin pa je govoril o potrebi organizacije vseh gluhonemih in o izdaji lastnega glasila. Za naše razmere je nekaj neobičajnega, kako so ti ljudje poudarjali pomen svojega šolanja po zavodih in kako prisrčno ter odkrito so se zahvaljevali prisotnemu ravnatelju in učiteljstvu za njihovo delo. Svojo hvaležnost in priznanje so izpričali tudi s tem, da so položili v fond Frana Grma, bivšega ravnatelja zavoda, ki je bil ustanovljen dan prej na pobudo zavoda za slepe v Zemunu, v počastitev njegovega znanstvenega dela, prvi znesek.
Popoldne istega dne je naše domače društvo gluhonemih priredilo pod vodstvom za-vodnega učitelja Vinka Rupnika v frančiškanski dvorani lep nastop. Dvorana je bila razprodana, prireditve so se zopet udeležili naši najvišji zastopniki vojaške, posvetne in cerkvene oblasti. Nastop gluhega govornika, revija poklicev, ki jih gluhonemi opravljajo v življenju ter gluhih igralcev v dveh eno-dejankah so dovolj zgovorni dokazi o potrebi in važnosti šolanja gluhonemih otrok po šolah. Z njim so odrasli gluhonemi prepričali poslušalstvo, da tiče v njih poleg govornih talentov tudi druge sposobnosti.
V ponedeljek, 28. oktobra, je bil pred 40 leti izročen zavod svojemu namenu. Gojenci višjih razredov, bivši gojenci in ves zavodni učiteljski zbor so pohiteli v Ribnico^ na grob pravega ustanovitelja zavoda, dekana Ignacija Holzapfla. S spominsko svečanostjo, ki ji je prisostvovala ribniška šolska mladina in mnogo drugih tržanov, je ljubljanska gluhonemnica zaključila proslavo svoje ustanove v trdni veri, da je s tem odprla gluhonememu svetu vrata v boljšo bodočnost.
Za proslavo 40 letnice ustanovitve ljubljanske gluhonemnice je zavod izdal obširno spominsko knjigo, ki bo za vsakega nekak priročnik o gluhonemih, njegovem šolanju in stanju ljubljanskega zavoda. Opozarjamo šolska upraviteljstva in učiteljstvo na to delo s prošnjo, da si ga po možnosti čimprej preskrbe.
študija in spoznavanja razmer, gospodarstva ter gospodarskih obratov. Vse naloge skupaj dajo verno sliko stanja naše vasi in navodila, kako bi se dalo marsikaj preurediti.
Učitelji tečajniki so napisali sledeče naloge (v oklepajih teme):
Barbarič Karel iz Domašev v Prekmurju (Ovire poljedelstva v našem okraju); Božič Anton, Sv. Duh na O. vrhu (Več pozornosti smotrnemu poljedelstvu in živinoreji); Bajlec Ivan iz Martjanc v Prekmurju (Poljedelstvo v srednjem delu Slovenske krajine); Kocbek Jožef iz Vučje vasi pri Ljutomeru (Pridelovanje žitaric na Murskem polju); Kmetec Jožef iz Sv. Marjete na Dr. p. (Poljedelstvo v zvezi z drugimi gospodarskimi panogami); Lah Ivan iz Negove (Gnoj, gnojnica in gnoj-nične jame); Pucko Janez iz Hotize v Prekmurju (Problem komasacije zemljišč v Prekmurju); Roje Jožef iz Sv. Marka niže Ptuja (Pridelovanje krompirja in luka); Šegula Pavle iz Sv. Marjete niže Ptuja (Gospodarstvo v zvezi z našo življenjsko problematiko); Zu-panek Jože iz Orle vasi pri Braslovčah (Hmeljarstvo Savinjske doline); Horvat Jože iz Srednje Bistrice v Prekmurju (Moje izkušnje v sadjarstvu v dolinskem Prekmurju); Jug Feliks iz Preloga pri Vinici (Problem našega sadjarstva); Kolar Vilko iz Križevcev pri Ljutomeru (Sadjarstvo na Murskem polju); Kenc Jože iz Marije Snežne (Gospodarski pomen sadjarstva v obmejnem predelu); Marolt Franc iz Dragatuša (Sadjar, v Beli Krajini); Mašat Ludvik iz Luč pri Lubnem (Izgledi sadjarstva v Gor. Savinjski dolini); Prah Karel iz Vuberga (Sadna trgovina in zaščita pro-
E. NAVODILA ZA JEDILNIKE
1. Sladko zelje s krompirjem in makaroni
Za 50 oseb potrebujemo: 5 kg sladkega zelja po din 1,— . din 5,—
10 kg krompirja po din 1,50 ... „	15,—
2 kg makaronov po din 12,— . . „	24,— % kg masti po din 25,— .... „ 6,25 yt kg moke OOg po din 9,— ... „ 2,25
Yk kg soli po din 1,50....... 0,40
Vi kg čebule po din 2,—...... 0,50
česen, lovor, majaron, kumina, poper „ 2,—
din 55,40
55,40 : 50 = 1,10 din
Krožnik te jedi stane torej pri sedanjih cenah din 1,10. Če vzamemo vse gori navedene količine, dobimo 50 krožnikov tako goste jedi, da jo komaj s kuhalnico obračamo. Zato je treba tudi pri delitvi paziti, da ni zajemalka preveč zvrhana, sicer nam zmanjka jedi.
Ta jedilnik je zlasti primeren za zgodnjo jesen, ko je sladko zelje poceni ali pa ga morda celo dobimo kje zastonj. Če bi vzeli samo sladko zelje s krompirjem, bi to premalo izdalo, zato dodamo še makarone, ki napravijo jed bolj tečno pa tudi bolj okusno. Namesto makaronov pa seveda lahko vzamemo tudi špagete ali polžke. Če nimamo testenin, pa lahko vzamemo 3 kg fižola.
Priprava: Krompir olupimo, narežemo na rezine ali krhlje in pristavimo v velikem loncu. Zelje operemo, otrebimo, narežemo na drobno in pristavimo posebej v veliki kožici. Če nimamo primerne posode, lahko damo zelje h krompirju v veliki lonec in skupaj kuhamo. Mnogo bolj okusno pa je, če kuhamo vsako posebej. V zelje vržemo tri stroke česna, ki smo ga z nožem na drobno stolkli, žlico kumine in žličico popra ter pustimo z zeljem vred kuhati. V krompir pa damo nekaj lo-vorjevih listov in majarona in pustimo s krompirjem vred kuhati. Makarone nalomimo, vržemo v vrelo vodo, pustimo dve minuti vreti, odlijemo to prvo vodo in nalijemo na makarone spet vrele vode. V tej pustimo makarone pokrite vreti, da so mehki, nato odstavimo in pustimo makarone v vodi, pokrite, ob robu štedilnika. Ko je krompir mehek, primešamo zelje in makarone, oboje z vodo, v kateri se je kuhalo, in dodamo sol. Na masti opražimo čebulo svetlorumeno, posujemo z moko, jo pustimo malo zarumeneti, damo v veliki lonec, dolijemo po potrebi vode in pustimo vse skupaj še enkrat prevreti.
2. Sladka repa s krompirjem in makaroni
Ako dobi šolska kuhinja podarjeno sladko repo, pripravimo iz nje jed po prejšnjem navodilu, samo da vzamemo namesto zelja isto količino sladke repe, ki jo narežemo na tanke rezine ali listke, ne na kocke. Priprava je popolnoma ista kakor prej, a dobro je, če dodamo vsaj 10 dkg prežganega sladkorja.
Opomba: Sladko repo porabimo lahko iu-di pri krompirjevem golažu, kjer vzamemo primerno manj krompirja in ga nadomestimo z repo, ki jo zrežemo na tanke listke, da se popolnoma razkuha.
j. Jota (kislo zelje, fižol in krompir)
Za 50 oseb potrebujemo:
4 kg kislega zelja po din 4,— . .	din	16,—
3 kg fižola po din 5,—.......15,—
10 kg krompirja po din 1.50 ...	„	15,—
% kg masti po din 25,— ....	„	6,25
M kg moke OOg po din 9,—..........2,25
% kg čebule po din 2,— ....	„	0,50
15 dkg soli po din 1,50.....„	0,25
česen in timian po din 1,— ... „	1,—
din 56,25
56,25 din : 50 = 1,12 din
Krožnik te jedi stane torej din 1,12. Namesto fižola lahko vzamemo 2 kg makaronov. Seveda pa potem to ni več jota.
Priprava: Krompir skuhamo v velikem loncu, kislo zelje pa seveda brezpogojno posebej v kožici. Fižol, ki smo ga namočili čez noč, skuhamo prav tako posebej v manjšem
ducenta); Švarc Ivan iz Razbora (Pogoji in ovire v razvoju živinoreje); Bezjak Jožef iz Odranca (Kletarstvo v lendavskih goricah); Kociper Peter iz Svetinj (Kletarstvo v jeruzalemskih goricah); Kincl Avgust iz Rečice pri Črnomlju (Vinogradništvo v Beli Krajini); Lapajne Anton iz Sv. Petra pri Novem mestu (Vinogradništvo na Dolenjskem); Vičar Franc iz Polenšaka (Vinogradništvo v Slov. gor); Zorn Otmar iz Sel pri Metliki (Čebelarstvo v črnomeljskem srezu).
V	soboto so učitelji polagali ustmene izpite pred izpraševalno komisijo, ki so jo tvorili nač. III. odd. kr. b. uprave g. ing. Podgor-nik, višji šol. svetnik pri kr. b. upravi g. Kro-šel, ravnatelj ban. sadjarske in vinarske šole g. Priol ter vsi g. predavatelji. Izpit so položili vsi. Po izpitu je načelnik g. ing. Podgor-nik vzpodbudil nove usposobljene učitelje k delu na naši vasi, v imenu učiteljev se je tov. Šegula zahvalil vsem, ki so pripomogli k tečaju in so predavali.
V	nedeljo in ponedeljek so tečajniki priredili poučno ekskurzijo po severnem obmejnem pasu, da se tako seznanijo z gospodarskimi predeli naše vasi.
Nov kader strokovno usposobljenega uči-teljistva kmečkih nadal'evalnih šol bo s svojim delom na vasi pomagal pri izobrazbi mladih kmečkih gospodarjev. Dvignjena kvaliteta in kvantiteta naše agrarne produkcije bo omogočila našemu kmečkemu ljudstvu primernejši življenjski obstoj. To bo najzdravejša osnova za razvoj zdravega in močnega nacionalnega čustvovanja.
Kolar Vilko.
loncu. Ker je pri tem jedilniku razmeroma malo fižola, ni treba, da odlijemo prvo vodo, kar storimo vedno, če kuhamo fižol doma. V fižol damo česen in timijan in pustimo skupaj kuhati. Ko je vse troje mehko, zmešamo v velikem loncu. Čebulo opražimo na masti, potresemo z moko, ki jo pustimo zarumeneti, damo v veliki lonec, dodamo sol in potrebno vodo in pustimo vse skupaj še enkrat prevreti.
4. Kisla repa s krompirjem in fižolom
Za 50 oseb potrebujemo: 4 kg kisle repe po din 2,— . . . din 8,—
11 kg krompirja po din 1.50 .. . „	16,50
3 kg fižola po din 5,—.....„	15,—
Vt. kg masti po din 25,—...... 6,25
Yt kg moke OOg po din 9,— . . . „ 2,25 y* kg čebule po din 2,— .... „ 0,50
15 dkg soli po din 1,50....... 0,25
česen, lov.or, timijan in poper . . „ 2,—
din 50,75
50,75 din : 50 = 1,01 din
Krožnik te jedi stane torej din 1,01. Sama kisla repa s krompirjem je premalo izdatna, zato dodamo fižol, da je jed bolj izdatna in bolj okusna.
Drugič vzamemo za spremembo za isto jed namesto fižola testenine (makarone, polžke ali špagete), a je ta jed potem dražja; obrok stane din 1,19.
Priprava: Krompir olupimo, narežemo na krhlje in ga pristavimo v velikem loncu. Kislo repo skuhamo posebej in ji dodamo tri stroke drobno stolčenega česna, lovorjeve lističe, timijan, kumino in poper. Ravno tako skuhamo posebej tudi fižol. — Če vzamemo testenine, jih vržemo v vrelo vodo, pustimo dve minuti vreti, odlijemo prvo vodo in nalijemo na testenine spet vrelo vodo. V tej pustimo testenine vreti, da so mehke, nato odstavimo in pustimo testenine v vodi, pokrite, ob robu štedilnika. — Ko je krompir mehek, primešamo kislo repo in fižol oziroma testenine, oboje z vodo vred, v kateri se je kuhalo, in dodamo sol. Čebulo opražimo na masti svetlorumeno, potresemo z moko, ki jo pustimo zarumeneti, damo v veliki lonec, dolijemo potrebno vodo in pustimo vse skupaj še enkrat prevreti.
Še bolj okusna je ta jed, če dodamo 1 kg mastnega svinjskega mesa, zato pa vzamemo 2 kg krompirja manj. Seveda je potem jed precej dražja.
(Se nadaljuje.)
Učiteljska tiskarna
—t Nazorno učilo za zgodovino je Iva
Jančiča: Naša zgodovina v 3 delih. Za 65 din dobite knjigo, ki vam bo služila pri pouku v popolno zadovoljstvo.
—t Zaposlite svoje otroke s poučnoza-bavnim ročnim delom, da ne postopajo in lenuharijo v teh dolgih večerih. Kunstovi načrti za izdelanje brzojava, električnega zvonca, indukcijskega aparata, telefona in mikrofona so idealna ročna dela. Vsak načrt stane din 1,50.
—t Za pouk zgodovine in zemljepisja si
nabavite zgodovinske in zemljepisne sličice. Serija 30 zgodovinskih ali 30 zemljepisnih slik stane 4 din.
Za izobrazbo kmečkega ljudstva
Zaključek strokovnega tečaja za učitelje kmečkih nadaljevalnih šol
Pri vsaki akciji, ki ji je namen izpopol-tev splošne poklicne izobrazbe našega kmečkega ljudstva, ki tvori temelj naše agrarne države, sodeluje aktivno in daje za njo pobudo ljudskošolsko učiteljstvo. Iz vrst teh naših pionirjev na vasi je vznikla tudi pobuda za naše kmečke nadaljevalne šole, ki so se v zadnjih letih dvignile na tako stopnjo, da zavzema naše kmečko nadaljevalno šolstvo tretje častno mesto v Evropi.
Kmečke množice tvorijo pretežno večino našega naroda in te množice predstavljajo granitno jedro naše narodne skupnosti. A danes, ko se svet zvija pod težo najhujših udarcev, ki jih vzdrži le krepak narod, moramo tudi mi preiti iz starega romantičnega pojmovanja narodnosti v novo pojmovanje, ki se odraža v tem, da mora biti ta narodna zavest zasidrana v najširših plasteh, v našem kmečkem ljudstvu, ki tvori najširši kolektiv narodne skupnosti. Ta narodni kolektiv je tista sila, ki ustvarja danes produkcijo naših najvažnejših pridelkov, ki je temelj vse ljudske prehrane. Zato nam ne more biti vseeno, kako žive te množice, kako je to kmečko ljudstvo izobraženo in kakšno je njihovo gospodarsko in materialno stanje.
Sodobno gospodarstvo zahteva celega človeka, zahteva od njega več strokovnega znanja in uporabo vseh razpoložljivih sredstev in sil, da bo zmogel slediti duhu in tempu časa. Vse to pa se lahko doseže le z izobrazbo kmečkih sinov in hčera, naslednikov sedanjih gospodarjev, ki bodo v bodočnosti gospodarji slovenskih domov. Ni pa dano vsem, da bi si pridobili vsa potrebna znanja za to poslanstvo, zato so kmečke nadaljevalne šole vir, kjer je možno črpati tisto znanje, ki je za gospodarstvo potrebno, poleg tega pa dajo te šole zdravo osnovo za razvoj zdravega in močnega nacionalnega čustvovanja in zavesti.
Ravno ti važni pogoji in potrebe sodobnosti pa zahtevajo, da se dosedanje neobvezno kmečko nadaljevalno šolstvo izpre-meni v fakultativno obvezno tako, da bo lahko prevzel kmečko posestvo le oni sin, ki bo prej absolviral poleg ljudske šole še dveletno kmečko nadaljevalno šolo. S tem bomo bodoče gospodarje usposobili za uspešno in
racionalno kmetijstvo in gospodarstvo sploh.
Pri tem delu na vasi pa morajo aktivno sodelovati vsi, ki so za to delo sposobni in poklicani. Učitelj sam ne more vsega, ker ne more biti strokovnjak v vseh panogah gospodarstva, ki so danes že tako detajliran^ in specializirane, da zahtevajo že podrobni študij vsake panoge posamezno. Učitelj naj bo pri tem duhovni vodja in organizator, ker on pozna delo in življenje na vasi, pozna menta-liteto in psiho prebivalstva, posamezne stroke pa naj bi obravnavali poklicni strokovnjaki. Med njimi in ljudstvom pa naj tvori naravno vez učitelj kot voditelj tega pokreta in kot aktivno sodelujoč činitelj v tem kmečkem občestvu. Zato pa mora učitelj imeti tudi potrebno strokovno znanje, da bo lahko s svojim študijem okolja in gospodarskega stanja svoje okolice kakor tudi gospodarskega stanja bližnje in daljnje okolice uravnaval potek in način vzgoje.
Najvažnejša je torej pri tej akciji spo-polnitev učiteljske izobrazbe s potrebnim strokovnim kmetijskim znanjem, ki si ga na srednji šoli ni mogel pridobiti. V ta namen se vrše od časa do časa posebni strokovno kmetijski tečaji za učitelje, ki morajo prej absolvirati uvodni ali idejnometodični tečaj.
Tak tečaj je bil tudi letos na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, ki ga je preteklo soboto dovršilo 24 učiteljev iz vseh delov naše ožje domovine. Tečaj je bil tridelen in je trajal pomladi 4 tedne, poleti 1 teden in v jeseni 3 tedne. Predpoldne je bil teoretičen pouk od 8. do 12. ure, popoldne pa praktične demonstracije, pri katerih so si učitelji pridobili potrebno ročnost.
V tečaju so predavali priznani mariborski strokovnjaki in sicer: sadjarstvo g. ravnatelj Priol, poljedelstvo, travništvo, čebelarstvo, vrtnarstvo in kmetijsko gospodarstvo g. prof. Šiftar, vinarstvo in kletarstvo g. prof. Pečovnik, gozdarstvo g. ing. Sotošek in živinorejo z mlekarstvom g. ing. Kotlovšek.
Vsak tečajnik je izdelal posebno domačo nalogo in sicer iz najvažnejše panoge, ki je v službenem okolišu najbolj aktualna. Te naloge, ki so opremljene s skrbno zbranim statističnim materialom, so prodiikt skrbnega
40 LETNICA GLUHONEMNICE
Milica Stupan:
'	(Dalje.)
Šolske kuhinje
J^vršnike za gospode
v največji izbiri nudi po ugodnih cenah KONFEKCIJA
LUKIČ, Ljnbljana, pri tromostovju
UČITELJSKI POKRET
Naši rezultati in najnovejša doba
ja (Litija) v Sinji vrh (Črnomelj); Šturm Frančiška iz Slivnice (Maribor d. br.) v Trnje (Maribor d. br.); Škender Oton s Koroške Bele (Radovljica) v Sv. Bolfenk v Slov. gor. (Ptuj); Škender Ana z Jesenic (Radovljica)
v Sv. Bolfenk v Slov. gor. (Ptuj); Serajnik Jožef z Dovja (Radovljica) v Črenšovce (Lendava); Serajnik Angela z Dovja (Radovljica) v Črenšovce (Lendava); Žlebnik Jožica iz Podzemlja (Črnomelj) v Kal (Krško).
O tem, da je otrokovo okolje njegov najvplivnejši vzgojni faktor, danes ni treba več debatirati. Poudariti bi morali samo to, da je vpliv materialnega dela otrokovega okolja veliko močnejši, trajnejši in odločilnejši kot pa vpKiv čisto duhovnega dela /miljeja. Vpliv materialnega dela je namreč neprestan. Otrok ga občuti skoraj neprekinjeno in prav tako neprestano vzbuja v njem ugodne ali neugodne občutke. Zaradi tega je razumljivo, da ima ta del vplivov otrokovega okolja odločilno vlogo pri oblikovanju otrokovega duševnega obraza. Duhovni vpliv okolja, kamor štejemo vzgojna prizadevanja šole (učitelja) in staršev ter vplivanja drugih ljudi, je mnogo manj učinkovit in mnogo manj trajen. Zato je duševna rast takega otroka, ki je dan na dan izpostavljen dojmom in občutkom gladu, mraza, stalne fizične zaposlitve, tesnobe stanovanja (zlasti pozimi) in nezadostnega spanja, popolnoma drugačna od duševne rasti takega otroka, ki živi v ugodnih socialnih razmerah, čeprav je duhovni vpliv njunega okolja popolnoma enak v obeh primerih. Ker pa na drugi strani pripisujemo veliko važnost pri duševnem oblikovanju o-troka tudi čisto vzgojnim prizadevanjem šole in učitelja, potem se nam na podlagi teh pre-mis nujno vsiljuje zaključek, da mora učitelj kot vzgojni faktor do vseh podrobnosti poznati otrokovo okolje, če hoče s svojim vzgojnim prizadevanjem čimbolj ublažiti vse negativne vplive otrokovega okolja. To je naloga njegovega šolskega dela. Kot javni delavec pa bo samo po temeljitem poznavanju okolja svojih šolarjev mogel ubrati pravo smer v borbi za definitivno likvidacijo vseh negativnih postavk življenja, v katerem se giblje naše šolsko delo. K temu cilju usmerjeno učiteljevo delo pa zahteva od njega, da se poleg študija pedagogike nujno poglobi tudi v študij sociologije in da se kot pomožne vede slednjič loti tudi statistike. Še do nedavnega je v naših vrstah prevladovalo mnenje, da je dovolj, če učitelj dela vse sociološke zaključke na osnovi golih opažanj, kar pa je absolutno napačno. Zaključki, storjeni na podlagi takih opažanj, so namreč samo subjektivno merilo za spoznavanje danega stanja in se lahko zelo oddaljujejo od resničnega položaja. Subjektivna opažanja so v veliki večini primerov relativna in nam torej ne prožijo nobene možnosti objektivne presoje in objektivne analize obstoječih razmer.
Kdor le malo pozna zakonitost družbenega razvoja, ki hodi svojo pot na osnovi neprestanih nasprotij, ta bo vedel, da imajo celo izsledki znanstvene statistike več ali manj le relativno vrednost. Seveda s tem še ni rečeno, da moramo postaviti vrednost znanstvene statistike v isto vrsto z vrednostjo subjektivnih opažanj. Nasprotno! Vrednost znanstvene statistike je predvsem v tem, da s pomočjo nje vsak hip lahko znanstveno in točno ugotovimo trenutno stanje danega socialnega, ekonomskega ali kulturnega položaja. Še večja pa je vrednost znanstvene statistike v dej-
stvu, da nam matematično točno naznači odklone od trenutno dane sredine (normale). Ti odkloni imajo lahko pozitivno ali negativno smer gibanja. Čim torej ugotovimo to smer, potem nam ne bo treba dolgo premišljati, kako bomo organizirali svoje delo, da učvrstimo vse pozitivne in onemogočimo ali vsaj oviramo vse negativne tendence statistično ugotovljenega položaja.
Pokretaši smo se že v začetku svojega dela zavedali te važnosti statistike. Z njo smo hoteli postaviti svoje zaključke na čim realnejšo osnovo in prikazati okolje, v katerem se giblje in živi slovenska ljudskošolska mladina v čim bolj objektivni luči. Slika tega okolja se zrcali v dosedanjih zvezkih naše »Prosvete«. Nič kaj razveseljivega ni. Iz nje je razvidno, da večina naše mladine živi v tesnih in neprimernih stanovanjih, ki le redko kje ustrezajo modernim higienskim zahtevam, da je večina te mladine preobremenjena z neprimernim in pretežkim fizičnim delom, da se premalo odpočije v spanju in da se oblači v obleko, ki je vse prej ko primerna. Ankete, ki so nam pokazale to stanje, so bile izvršene v času pred izbruhom sedanje vojne. Če smo že takrat spoznali, da se moramo na osnovi teh zaključkov lotiti popolnoma novega, pionirskega dela v našem šolskem in izvenšol-skem udejstvovanju, potem so naloge, ki se nam stavijo v najnovejšem času na obeh poljih povečale svoje zahteve.
Čeprav nas vojna neposredno ni zadela, je vendar postavila naše delovno ljudstvo in njegove otroke v popolnoma nov položaj z veliko večjimi socialnimi in ekonomskimi diferencami. Poslabšani so vsi ekonomski pogoji za prehrano in obleko. Tudi vprašanje fizične zaposlitve naše dece se je zaradi mnogih vpo-klicev na orožne vaje nagnilo v negativno smer. Ako bi danes ponovno izvedli vse svoje dosedanje ankete, bi brezdvomno občutno poskočil procent dosedanjih negativnih ugotovitev.
Vsekakor bi bilo priporočljivo, da bi učiteljstvo vsake šole na Slovenskem v letošnjem šolskem letu, opirajoč se na naše izsledke, izvedlo vse te ankete za svoj najožji šolski okoliš. Pri tem delu bo našlo mnogo materiala, ki mu bo pomagal analizirati obstoječe razmere pri nas in v svetu ter si tako ustvarilo pravilno mnenje in pravilne poglede na konsolidacijo naših šolskih razmer, pravilno usmeritev svojega šolskega in izvenšolskega dela ter točno opredelitev v borbi za izboljšanje svojega lastnega ekonomskega in pravnega položaja.	O. H.
Iz uredništva. Tovariše, ki pišejo za rubriko Učiteljski pokret, vljudno prosim, naj mi dostavljajo dopise vedno najkasneje do sobote, ker v nasprotnem primeru zaradi poštnih razmer ne dospe članek pravočasno v roke glavnemu uredniku. — Vladko Majhen, učitelj pri Sv. Ani v Slovenskih goricah.
Splošne vesti
—	Prihodnja številka »Učiteljskega tovariša« izide v četrtek, 14. novembra.
—	Praktični učiteljski izpiti so bili pred državnim izpitnim odborom v Ljubljani od 17. do 24. t. m. Izpit so napravili naslednji učitelji pripravniki(ce): Dolanc Vida, Janko-vič Ferdinanda, Nepužlan Henrika, Slomšek Josip, Suhadolnik Izabela, Tanko Frančiška, Vrhovec Zofija, Dernač Vladimir, Dremelj Neža, Eržen Pavlina, Hrobat Leopold, Logar Srečko, Martinčič Alojzija, Roječ Marjeta, Štular Angela.
—	Prosto učiteljsko mesto je na šoli na Trati, srez Škof j a Loka.
—	V letošnjem šolskem letu bodo praktični učiteljski izpiti pred izpitnim odborom v
Ljubljani še v novembru, februarju in maju. Učitelji, ki žele v teh rokih delati izpit, naj pravilno opremljene prijave vložijo vsaj šest tednov pred terminom.
—	Spisek članstva za 1940./41. naj pošljejo sekciji — prosimo — še naslednja društva: Črnomelj, Dravograd, Kozje, Krško, Lendava, Maribor 1. breg, Slov. Bistrica, Šoštanj in Žužemberk.
—	JUU sekcija za dravsko banovino in Učiteljska tiskarna v Ljubljani sta pokazali razumevanje za težki položaj, v katerem se nahaja učiteljski naraščaj. Obe ustanovi sta sklenili preskrbeti večjemu številu revnih dijakov državne učiteljske šole v Mariboru brezplačno celodnevno prehrano v Učiteljskem domu v Mariboru, za kar se jim v imenu dijakov Podporno društvo drž. učiteljske šole v Mariboru najiskreneje zahvaljuje.
—i Napredovali so v VI. skupino učite-lji(ce) z ukazom z dne 18. julija 1940. (Služb, novine z dne 26. oktobra 1940.). — Rejc Gabrijela z Jesenic, Pleškovič Martina iz Sv. Marjete, Pečarič Boris s Podgrada, Čuk Ladislav iz Loškega potoka, Štrukelj Vida iz Šmartna pri Kranju, Koželj Alojzij iz Sv. Marjete, Kralj Marija iz Vurberka, Tratnjek Martina iz Lendave, Čepe Otilija iz Studencev, Prislan Marija iz Petrove, Selak Kristina iz Sv. Marjete, Penko Pavla iz Črnomlja, Bolha Roza iz Žalne, Serajnik Zmagoslava iz Maribora, Vagner Ljudmila iz Ljubljane, Šturm Frančiška iz Slivnice, Bregant Albert iz Rib-nega, Ferk Ivan iz Limbuša, Golobic Peter iz Ljubljane, Velkavrh Kristina iz Dol. Logatca, Šorn Terezija iz Predoselj, Petrač Franc iz Gorice, Kopriva Alfonz iz Maribora, Bušen Marta iz Murske Sobote, Grad Elizabeta iz Radovljice, Fajon Rudolf iz Predoselj, Šlibar Anton iz Ljubljane, Kotnik Bogdana iz Rečice, Petrun Josip iz Sv. Lovrenca, Resman Ivan iz Novega mesta, Černigoj Karel iz Podčetrtka, Kurbus Gabrijela iz Sv. Križa, Ledinek Bogomila iz Tezna, Kotnik Franc iz Maribora.
—i Premestitve učiteljstva v dravski banovini. Slubene novine št. 247 z dne 26. oktobra 1940. — ukaz z dne 31. avg. 1940. prinašajo sledeči seznam premeščenega učiteljstva: Jeglič Alojzija iz Dražgoš (Rad.) v Sela (Kam-
nik); Božič Adalbert iz Radeč (Krško) v Kozje (Šm.); Budjan Franc iz Šoštanja (Slovenske gor.) v Kočevsko Reko (Koč.); Golja Marija iz Dravograda (Dravog.) v črneče (Dravog.); Gregrl Feliks iz Sv. Ruperta (Maribor 1. b.) v Dol. Bistrico (Lendava);Jurančič Josip iz Telč (Krško) v Veliko Dolino (Brežice); Jurančič Leopoldina iz Telč (Krško) v Veliko Dolino (Brežice); Kokol Amalija iz Sevnice (Brežice) v Žetale (Šm.); Leban Jelica iz Žužemberka (Novo mesto) v Loko pri Žusmu (Šm.); Novak Frančiška iz Sv. Jurija ob j. ž. (Celje) v Kozje (Šm.); Pevnik Erna iz Mozirja (Gornji grad) v Bočno (Gornji grad); Škedl Bogomira iz Zagradca (Novo mesto) v Bele vode (Slovenske gorice); Šuler Stanislav iz Dobrepolja (Kočevie) v Zagradac (Novo mesto); Vreže Leopoldina iz Šoštanja (Slovenske gorice) v Pečice (Brežice); Žagar Stanislav iz Dobrave (Radovljica) v Podlonk (Škofja Loka); Mikulič Ida z Globokega (Brežice) v Stoperce (Šm.); Paternoster Marija iz Vavte vasi (Novo mesto) v Adlešiče (Črnomelj); Vutkovič Srečko iz Sevnice (Brežice) v Pršeče (Brežice); Boječ Štefanija iz Petrove (Celje) v Slivnico (Celje); Pečarič Srečko iz Petrove (Celje) v Škocjan (Krško); Kraševec Danica iz Toplic (Litija) v Dobovec (Litija); Košmerlj Vinko iz Zagorja (Litija) v Sinji vrh (Črnomelj); Košmerlj Frančiška iz Zagor-
Isz listov
—1 »Skrb za našo delavsko in kmečko mladino« je naslov daljšega članka v »Slovencu« z dne 23. okt., ki med drugim izvaja tudi sledeče: »Lahko rečemo, da bodo to zimo potrebni podpore skoraj vsi šolski otroci v Sloveniji. Slovenija je izrazita dežela malega človeka, to je delavca in malega kmeta. Po statistiki o ljudskem šolstvu v Sloveniji je bilo v šolskem letu od šoloobveznih otrok 60,6 % kmečkih otrok, 28,4 % delavskih otrok, 5,2 % otrok obrtnikov in industrijcev, 1,3 % otrok trgovcev, 0,7 % otrok tistih staršev, ki izvršujejo svobodne poklice in 3,8 otrok uradnikov. Naša ljudska Šola ima torej 89 % otrok, katerih starši so kmetje in delavci. Že po tej sliki vidimo, v kolikšni meri je naš slovenski narod kmetov in delavcev. V tej zimi naj se v delavskih središčih poskrbi, da noben otrok v izvenšolskih urah ne bo brez strehe ali brez nadzorstva in da bo lahko na toplem ali v zavetju, ko bodo njegovi starši morali drugod opravljati svojo dolžnost. V takih časih bo tako mladina najmanj prizadeta in ne bo vedela, da je trpljenje in pomanjkanje tisto, ki rodi največ sovraštva med ljudmi.«
—1 »Premalo imamo vajenških šol in tečajev« je naslov članku v »Delavcu« z dne 25. oktobra, v katerem pravi člankar, da pri nas premlo skrbimo za strokovno šolsko izobrazbo.
—1 O nemških šolah na Hrvatskem. »Sla-wonischer Volksbote«, glasilo Nemcev na Hrvatskem, je prinesel članek Štefana Rettiga, ki vodi za nemško narodno skupino na Hrvatskem vso skrb za nemške šole. Njegov članek pravi med drugim: »Najtežje vprašanje je dobiti dovolj učiteljev za 80 nemških šolskih oddelkov. Teh učiteljev nimamo zlasti, ker gre za to, da morajo na naših nemških oddelkih učiti nemški učitelji in učiteljice, ki se zavedajo svoje vzvišene dolžnosti in naloge, ki se jim dandanes nalaga kot nemškim vzgojiteljem. Ne zahtevamo zato nemških oddelkov, da bi se naši otroci v šoli naučili nemško pisati in brati, marveč zato, da bi se v šoli vzgojili v duhu novega nemškega nazora o svetu, ne zato, da bi jih šola odtujila od naroda, kakor se je dogajalo v bližnji preteklosti — in moramo priznati — da se to še danes dogaja. Zato je naš cilj ta: V nemško šolski oddelek nemškega učitelja, ki se zaveda svojega naroda!« Na koncu tega članka Štefan Rettig opominja svoje nemške rojake, naj se ne potegujejo preveč lahko za imenovanje tega ali onega učitelja, ki jim ga je bil kdo priporočil, ker tukaj gre navadno za osebne dobičke. Pravico delati take predloge in jih predlagati merodajnim činilcem v Zagrebu ima zgolj vodstvo narodne skupine ali tisti posamezniki, ki jim je ta naloga bila dana v okviru banovine Hrvatske. »Slovenec« 25. oktobra.
—1 Nezanesljive uradnike — na prisilno bivanje. Na konferenci v Zagrebu je poslanec HSS dr. Tomašič imel govor, kjer se je pečal z nasprotniki HSS ter njihovim programom, nakar je dejal, kakor poročajo hrvatski listi: »Hrvatski narod opravičeno zahteva, da morajo banovinski nameščenci, ki delajo sabotažo ali delajo zoper politiko, ki jo v imenu naroda vodita ban in banska oblast, ne le biti odpuščeni iz službe, marveč tudi po zakonu o zaščiti države poslani na prisilno bivanje. Toda tamkaj ne bodo smeli počivati, temveč bodo morali kopati kanale in vrtati tunele. To naj velja za vse, ki tako delajo, začenši od sluge in logarja do gospodov svetnikov, nadsvetnikov in inšpektorjev. Edino le s takimi ostrimi ukrepi bomo mogli napraviti red.« »Slovenec« 29. oktobra.
—1 Začasni učitelji na Hrvatskem. Na predlog hrvatskega bana so podpisali kraljevi namestniki uredbo o imenovanju začasnih učiteljev v ljudskih šolah izjemno od § 71. zakona o ljudskih šolah. Po tej uredbi se lahko imenujejo za začasne učitelje ljudskih šol ab-
solventi filozofske fakultete z diplomskim izpitom in absolventke ženske strokovne učiteljske šole z zaključnim izpitom, če so uspešno delale 10 mescev v ljudskih šolah kot honorarne učiteljice ter napravile dopolnilni izpit na učiteljišču, nadalje absolventi klasičnih in realnih gimnazij z maturo, če so po lOme-sečnem uspešnem delu v ljudski šoli kot honorarni učitelji napravili dopolnilni izpit na učiteljišču. Takšni začasni učitelji dobe vse pravice in dolžnosti učiteljev po zakonu o ljudskih šolah oziroma po zakonu o uradnikih. Ta uredba o začasnih učiteljih stopi v veljavo z dnem objave v »Narodnih novinah«. Veljala bo, dokler bo trajalo pomanjkanje absolventov učiteljišč ter jo ban lahko ukine, kadar ne bo več potrebna. »Jutro« 22. okt.
—1 Plača začasnih učiteljev. Hrvatski ban je izdal naredbo o honorarjih za začasne učitelje osnovnih šol iz vrst diplomiranih učite-Ijiščnikov in absolviranih filozofov, abiturien-tov in diplomiranih kandidatk strokovnih učiteljskih šol. Tisti, ki so nameščeni v krajih, kjer stalno bivajo, bodo prejemali po 600, ostali po 750 din na mesec. »Jutro« 29. okt.
—1 »Pereča šolska vprašanja v ljutomerskem srezu« je naslov razprave v Večerniku z dne 11. okt., v kateri beremo tudi naslednje: »V ljutomerskem okraju je na 2000 prebivalcev 1 šola in v 1 učilnici je povprečno 63 otrok, kar je brezdvomno preveliko število in so vse učilnice prenapolnjene. Skoraj na vsaki šoli je pomanjkanje učnih moči, zato je problem še težji. Samo v Križevcih manjka n. pr. kar 6 učilnic. Sicer tam že gradijo novo ljudsko šolo od 1. 1908., pa se je komaj sedaj premaknila zadeva z mrtve točke, ko so začeli iskati zemljišče. Posebno vprašanje so učiteljska stanovanja. Teh je komaj 42. Tako moramo računati, da stanuje 60 % učiteljstva (če odštejemo poročene učiteljice) izven šole, v vaških hišah. Vedeti moramo, da se ponekod na vasi sploh ne dobi stanovanja in mora učiteljstvo stanovati v sosednjih krajih. Stanarina 150 din, ki jo dobi učitelj, ni nikoli dovolj. Dve šoli nimata stanovanja niti za upravitelja, ki mora stanovati v vasi.«
—1 Resolucija srbskih učiteljev na Hrvat-vatskem. Kakor poroča »Hrvatski Dnevnik«, so srbski učitelji na Hrvatskem dne 20. oktobra imeli sestanek v Zagrebu, kjer so obsodili vsako akcijo zoper slogo v učiteljskih vrstah in zoper zvezo hrvatskih učiteljskih društev. Vsi govorniki so bili soglasni v tem, da se morajo Srbi - učitelji na Hrvatskem včlaniti v Hrvatsko učiteljsko društvo ter složno s Hrvati reševati vsa učiteljska vprašanja kakor tudi vprašanje svojih odnosov do JUU v Beogradu. Na koncu je bila sprejeta resolucija, ki poživlja vse srbske učitelje na Hrvatskem v zvezo hrvatskih učiteljskih društev ter obsoja delovanje ljudi okoli »Nastavničkega po-kreta«, ki sejejo razdor med srbske učitelje. Zahtevajo pa, da bi se razna vprašanja razčistila, da bi se čim prej sešla skupščina hrvatskega učiteljskega društva.
—1 Ob tednu šolskega pogozdovanja je
naslov član ku v Večerniku z dne 26. oktobra, v katerem piše tudi sledeče: »Začenja propagandni teden, ki je po naših šolah posvečen pogozdovanju. Vsak učenec višjih rižre-dov mora po naredbi banske uprave zasaditi v tem času 5 sadik. Tozadevna statistika pravi, da je slovenska šolska mladina v zadnjih letih posadila že nekaj milijonov mladih drevesc. To propagandno delo je imelo torej tudi za naše narodno gospodarstvo precejšnjo neposredno korist. Propagandni pomen šolskega pogozdovanja je vzgoja naraščaja, ki bo skrbno čuval veliko bogastvo naših gozdov in jih smotrno uporabljal sebi in vsemu narodnemu gospodarstvu v prid. To bo pa možno samo, če bo odnos med našimi gozdnimi kompleksi in širokimi ljudskimi plastmi postavljen na zdrave temelje.«
Mladinska malica
—mm Za revne šole oddajamo posamezne številke nekompletnih letnikov »Našega roda« po 25 par. Pri naročilu vsaj 10 številk skupaj ne zaračunamo niti poštnine posebej.
V zalogi so še sledeče številke: Od VII. letnika št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, od VIII. letnika št. 2, 3, 6, 7, 8, od IX. letnika nobena, od X. letnika št. 1, 7, 8, 9, od XI. letnika št. 1, 2, 3, 5, 9.
Pri naročilih naj navedejo poverjeniki, katere številke naj se pošljejo in v kolikih izvodih
—mm Med rokopisi prejšnjih let, s katerimi so pisatelji konkurirali pri razpisih Mladinske matice, so tudi sledeči: »Čarodej Piki in Pikica«, »Mladi junaki«, »Par prijetnih dni za mlade ljudi«, »Kaj je slišala Anica« in »Ju-lika«. — Neznani avtorji zgornjih del se pozivajo, da sporočijo svoje naslove, da jim rokopise lahko vrnemo.
—mm Uprava Mladinske matice prosi vse šole, ki so bile prejšnja leta naročene na vezane izvode »Našega roda« in knjige, naj ji čimprej sporoče, ali reflektirajo tudi letos nanje. Šole, ki pravočasno ne rezervirajo vezanih garnitur, ostanejo lahko brez njih. Nekatere šole so obdržale prve številke, a niso
sporočile, koliko drugih in tretjih številk rabijo, tudi niso še nakazale naročnine za drugo številko »Našega roda«. Uprava takim šolam ne more pošiljati lista kar na slepo in ni odgovorna za zamudo.
—mm Izšla je 3. številka »Našega roda«. Številka je posvečena Francu S. Finžgarju in nosi na naslovni strani njegovo sliko. Na uvodnem mestu prinaša zanimiv Župančičev intervju s Finžgarjem. Božidar Jakac priob-čuje razen uvodnega fotografičnega posnetka tudi dovršene risbe Finžgarjevega očeta, Prešernovega doma in Finžgarjeve rojstne hiše. Finžgar je zastopan z zaokroženim odlomkom iz svoje še neobjavljene mladinske povesti pod naslovom »Lisko gre na potep«. Sledi Levstikova povest »Peter in Kostja«, ki jo otroci tako težko čakajo. S prozo je zastopan še Anton Ingolič (»Cestnikov! so postavili dom«), Kristina Brenkova z »Romarjem« s prav zanimivi ilustracijami Marije Vogelniko-ve, kot poslastica za male pa Roševa pravljica »Dve družini«, dalje »Koko junak« in originalna »Mihčeva 3. naloga z napakami«. Tudi poučni del je bogat. Naj omenim v tem delu Kunstov članek »Kakšno bo vreme«, »Ustje Donave« in razne drobne zanimivosti. Z verzi je zastopana Anica Černej z dvema lepima pesmima za male. Prav tako je namenjena malim A. Debeljakova pesem »Ob nalivu«, starejšim pa Meškova občutena pesem »Pes-

nik«, ki je prav posrečena in spominja nekoliko na refleksno liriko zaponskih pesnikov Sledijo še uganke in mladinski kotiček. Med ilustratorji sodelujeta pri tej številki poleg navedenih še Maksim Gaspari in Anton Žm-daršič.
Številka je ena najmočnejših dosedanjih številk, saj sodelujeta pri njej poleg drugih dva naša najboljša pripovednika, Finžgar in Levstik, dalje znani lirik Meško in izmed mlajših Ingolič, ki je pravkar prejel prvo banovinsko nagrado za svoje »Splavarje«.
StanovsUa organizacija JUU
Isc <2rušiev
Vabila
= JUU — SRESKO DRUŠTVO V SLOVENSKI BISTRICI bo imelo svoj redni občni zbor v soboto, dne 9. novembra 1940., Ob pol 11. uri na deški šoli v Slov. Bistrici. Polnoštevilna udeležba stanovska dolžnost.
;Poročna
r JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA OKOLICA — ZAHODNI DEL je
imelo svoj občni zbor 12. t. m. v Trgovskem domu v Ljubljani.
Tov. predsednik je pozdravil navzoče članstvo, imenoma pa dva novovstopivša člana. Nato je podal svoje poročilo, v katerem je opisal glavno delo v preteklem poslovnem letu. Temu je sledilo poročilo tajnice. Poročala je o številu zborovanj in udeležbi članstva na njih, o temah predavanj in predavateljih, nazadnje so se ponovno prečkali predlogi, ki so bili dani na posameznih zborovanjih in poslani na sekcijo že ob koncu šolskega leta. Število članstva je od 94 naraslo na 101. Največja udeležba na zborovanju je bila decembra, prisotnih 80 %, najmanjša pa februarja, ko je prisostvovalo zborovanju 73 %( članov. V Kranju na ekskurziji jih je bilo samo 40 %. Za tekoče poslovno leto naj člani izrazijo glede predavanj in predavateljev svoje želje. Blagajničarka je podala obračun za 1939./1940., ki kaže prebitek. Članstvo je redno plačevalo članarino, le nekaj starih dolžnikov kljub vsem opominom ne plača svojega dolga. Nato je prečitala proračun za 1940./41. Dohodki ostanejo isti, članarina neizpremenjena, 19 din mesečno.
Prečita se sekcijski obračun in proračun.
Tov. Petrovčičeva predlaga, naj sekcija ne odteguje mesečnih 50 para od članskega prispevka za UPZ. Isto mnenje bo po sklepu članstva zastopal tudi naš delegat na sekcijski skupščini.
Člani častnega razsodišča ostanejo isti.
Za letošnji skupščini so poleg predsednika določeni, da zastopajo naše društvo, še tov. Fatur Jože (namestnik Gaber Breda) na banovinski, na državni pa Župančičeva Nataša (namestnik Mivšek Viktor); za prihodnje leto pa poleg predsednika na banovinski tov. Taučar Ljudevit, namestnik Fatur Jože; na državni pa tov. Vončina Lizika z namestnico Župančičevo.
Ob pol 11. uri je predsednik zaključil občni zbor.
Od 100 članov jih je bilo prisotnih 79. S. Vrhovec, preds.	Župančičeva, tajnica.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO KAMNIK je imelo svoj redni letni občni ziboi dne 12. oktobra 1940. v Domžalah. Navzočih 92 članov, t. j. 70 %. Predsednik tov. Napo-koj je po pozdravu navzočih in novopristo-pivših članov otvoril redni letni občni zbor, nakar so sledila poročila o dosedanjem društvenem delu. Predsednik je podal kratko si-tuacijsko poročilo, tajnica je poročala o notranjem delu društva v pretekli poslovni dobi, blagajnik tov. Koman pa o finančnem stanju. O delu nadzornega odbora je poročal tov. Smole in predlagal razrešnico upravnemu odboru, ki je bila soglasno sprejeta. Članarina ostane ista, to je 18 din mesečno, le učiteljem pripravnikom se zniža na 15 din. Sledile so volitve delegatov za banovinsko in glavno skupščino. Na banovinski skupščini bosta zastopala naše društvo predsednik in tov. Merčun. Na eventualno glavno skupščino pa bo šel kot delegat samo predsednik. V častno razsodišče so bili izvoljeni vsi dosedanji člani.
Napokoj s. r., preds. Hrastova s. r., tajnica.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO DOL. LENDAVA je imelo svoj občni zbor dne 12. oktobra 11940. v Črenšovcih. Navzočih 28 članov.
Predsednik pozdravi vse navzoče, poroča o prizadevanjih naše organizacije za materialno izboljšanje našega položaja in opozori na važnost strnjenosti ravno v današnjem času. Samo skupni in močni si bomo priborili svoje pravice. Sporoči, da se še redna zborovanja ne morejo vršiti.
Tajnica poroča o zborovanjih, dopisih, sejah in o vsem ostalem društvenem poslovanju.
Za volitve nadzornega odbora je bila sprejeta samo ena lista: Kreps Arnold, predsednik; Grašanovič Mija, podpredsed.; Petrič Ida, tajnica. Namestniki: Kavčič Stanislav, Skulj Hela, Jagodic Julija.
Na banovinski in državni skupščini nas bo zastopal predsednik Mlekuž Franc. Za obe skupščini sta odbor in občni zbor sprejela sledeče sklepe:
1.	V današnjih časih mora biti usmerjena vsa naša borba v materialno izboljšanje. Posebno mora skrbeti organizacija za povišanje pripravniških prejemkov. Zato ne moremo razumeti izstopa udruženja iz akcijskega odbora, ker vemo, da bomo uspeli le, če bomo vsi združeni.
2.	V našem' društvu nas je večina pripravnikov in za obstoj našega društva in organizacijo je nujno potrebno znižanje članarine.
3. Vodstvo naše organizacije se naj še odločneje zavzema za naše interese.
Tov. Babič odhaja na Pedagoško šolo v Beograd in se je članstvo od njega prisrčno poslovilo.
Občni zbor je bil zaključen od 11. uri. Mlekuž Franc, preds. Petovar Milena, taj.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO NOVO MESTO je imelo redni letni občni zbor dne 12. oktobra 1940. na ljudski šoli v Novem mestu.
Po otvoritvi je tov. predsednik pozdravil movopristopivša člana 'tov. Žnidaršičevo in tov. Ambrožiča. Z lepimi besedami se je spomnil tudi obletnice smrti blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, nato pa govoril o delu in uspehih društva v preteklem poslovnem letu ter pojasnil situacijo, v kateri smo se znašli zadnji čas.
Sledilo je tajniško poročilo. V začetku poslovne dobe je štelo društvo 96 članov. Med letom jih je izstopilo 10, večina iz neznanih vzrokov, premeščenih je bilo 6, novo-pristopivših pa je bilo 10. Na koncu poslovne dobe je štelo društvo 90 članov. Društvo je imelo tri zborovanja, na katerih je bilo šest referatov oziroma predavanj. Povprečen obisk na zborovanjih je bil 61%.
Blagajničarka je poročala o finančnem stanju društva. Iz njenega poročila je razvidno, da je imelo društvo v poslovnem letu
1939./1940.	prejemkov din 13.658,50, izdatkov din 13.425,26; prebitek din 233,24. — Pri sekciji ni nobenega dolga, pač pa dolgujejo člani društvu na članarini (večinoma za prejšnja leta) 8544 din. Občni zbor je prepustil končno odločitev glede izterjave tega dolga uvidevnosti upravnega odbora.
Na predlog nadzornega odbora je bila soglasno sprejeta razrešnica upravnemu odboru, blagajničarki in tajniku pa je bila izrečena pohvala in priznanje za njuno delo.
Občni zbor je sklenil, da se banovinske skupščine udeležita dva delegata, glavne pa le eden zaradi finančnih težkoč. Za delegata na banovinski skupščini sta bila izvoljena: tov. predsednik Hofbek Edo in tov, Jurčec Ivan, za njuna namestnika pa tov. Blažič Andrej in tov. Šlibar Martin; za glavno skupšično tov. Hofbek Edo, kot namestnik pa tov. Blažič Andrej. Isti so bili obenem izvoljeni tudi za delegate na obeh skupščinah za prihodnje leto.
Pri volitvah v stanovsko častno razsodišče je bil izvoljen za predsednika tov. Ivane-tič Alojzij.
Nato se je prečital obračun sekcije in obravnaval njen proračun za poslovno leto
1940./1941.	Pri razpravi je bila večina članstva proti vsakemu nadaljnjemu krčenju »Učit. tovariša«. Sprejet je bil tudi društveni proračun in sicer za dve leti naprej. Članarina ostane 17 din mesečno.
Pri slučajnostih je bil predložen osnutek načrta za bodoče društveno delo s seznamom važnih predavanj in z zamislijo enodnevnega tečaja o testiranju ali preizkušanju inteligence otrok. Pri tej priliki je tov. Ljubic predlagal, naj društvo naprosi za predavatelja tudi Franceta Marolta, vodjo folklornega instituta v Ljubljani. Tov. Ivanetič pa je predlagal, naj se organizira po šolah v revnejših krajih nabiranje zdravilnih zelišč, sekcija pa naj preskrbi od banske uprave dovoljenje za tako organizirano nabiranje. Hofbek Edo, preds. Perpar Vekoslav, taj.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO V LITIJI je zborovalo 12. oktobra 1940. v restavracijski dvorani na glavnem kolodvoru v Ljubljani pri g. Cirilu Majcnu. Začetek ob 9. uri, konec ob 11.45. Navzočih 71 članov. Pred zborom se je vršila seja upravnega odbora. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik tov. Jože Župančič, ki je izrekel vsem navzočim dobrodošlico, pozdravil je okrajnega šolskega nadzornika tov. Dolgana, ki je prišel prvič v našo sredo, in pa vse člane, ki so se prijavili v društvo.
Za sredo septembra določena proslava 501etnice našega društva se ni mogla vršiti in je prestavljena na ugodnejši čas. Na zborovanju smo zbrali na pobudo podpredsednice tov. Kovičeve Leopoldine, ki vodi odsek učiteljic 201 din za revno obmejno deco. Zaradi rednega nakazovanja članarine je bila daljša debata, nato je bil sprejet predlog tov. nadzornika Dolgana soglasno: Članarino naj odtrgujejo vsak mesec sproti šolski upravitelji ali šolski poverjeniki in jo naj sproti nakazujejo JUU. Tudi je skupščina potrdila sklep odbora: Raje manj članov pa tisti redni, kakor nekaj takih, ki so društvu stalno v preglavico in zavirajo z zaostanki redno delo. Nekateri zaostankarji bodo izterjani po sodišču. O Mladinski matici in »Našem rodu« je poročal tov. Adamič Arnošt, ki je bil izvoljen nato za sreskega poverjenika MM. Razvila se je živahna dehata o delu Mladinske matice.
V častno razsodišče so bili izvoljeni soglasno za predsednike tov. Kavčič Janko iz Izlak, tov. Švajger Mica iz Šmartna in tov. Tome Ivan iz Kresnic, za namestnika tov. Ko-kalj Janko iz Višnje gore in tov. Klun France
iz Zagorja, za stalnega zapisnikarja tov. Stre-hovec s Sv. gore. Delegati za banovinsko skupščino (tudi za drugo leto): predsednik tov. Župančič, tajnica tov. Demšarjeva in za namestnika tov. Adamič Arnošt. Nadzorni odbor in navzoča skupščina sta dala upravnemu odboru razrešnico.
Nadzornik tov. Dolgan je podal izčrpen referat, kako naj izdela učiteljstvo od sreskega načelstva predpisane referate k učnim načrtom. Izrečena je bila želja, naj bi se referati ne izdelali do 15. novembra, kakor zahteva odlok, temveč šele po prvem semestru, ko se bodo novi učni načrti nadzornika tov. Dolgana preizkusili v praksi. Tov. nadzornik je pristal na ta predlog. Dnevni red je bil okrnjen zaradi oblastvenega odloka. Jože Župančič, preds. Demšar Danica, taj.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO V KOČEVJU je imelo svoj redni občni zbor dne 12. oktobra 1940 v Kočevju ob udeležbi 56 % vsega članstva.
Tov. predsednik je po otvoritvi pozdravil vse navzoče, imenoma še šol. nadz. g. Finka Antona in nove člane. — V svojem poročilu je očrtal položaj organizacije in delo sekcije v minulem poslovnem letu z vsemi njenimi uspehi in neuspehi.
Iz tajniškega poročila je razvidno število, kraj in teme zborovanj. Število društvenega članstva se je v zadnjih 2 letih ustalilo na 86, izven društva jih je 68. Poročilo navaja vzroke, ki so dovedli članstvo, da je obrnilo hrbet stanovski organizaciji. Izmed vseh učit. društev v naši banovini šteje naš srez največ neorganiziranega učiteljstva. Znak razmer.
Blagajniško poročilo izkazuje za 1. 1939,-1940. din 17.260,83 prejemkov in skoraj toliko izdatkov.
Na predlog nadzornega odbora je bila soglasno sprejeta razrešnica upravnemu odboru.
Proračun društva za leto 1940./41. znaša 14.500 din. Članarina ostane ista, letno 170 din za učiteljice, poročene s člani, pa 90 din.
Delegata za banov, in drž. skupščino za prihodnje leto sta tov. predsednik in tajnik.
V stanovskem častnem razsodišču ostanejo isti člani kot v preteklem poslovnem letu.
Svoji poročili sta podala še tov. Dequal Ciril kot poverjenik Učit. tiskarne in tov. Ambrožič Branka za Mladinsko matico. Trobiš, predsednik.	čok, tajnik.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO V RADOVLJICI je imelo občni zbor dne 12. oktobra 1940. na Jesenicah ob navzočnosti 64 članov, t. j. 64 % članstva.
Tovariš predsednik Bulovec Alojzij je pozdravil navzoče, se v kratkem nagovoru spomnil tragične smrti Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. V svojem nadaljnjem izvajanju je tovariš predsednik poročal o društvenem delovanju iz načelnega stališča.
Tajnik tov. Rutar je podal sledeče tajniško poročilo: Društvo je imelo od zadnjega Občnega zbora 5 zborovanj in 6 odborovih sej. vsakoletnim završnim izpitom na strokovne udeležba na zborovanjih je bilo okrog 60 %, najlepšo udeležbo beleži zborovanje na Bledu ob priliki uprizoritve mladinske spevoigre »Kristalna čaša«.
Odborove seje so bile prav dobro obiskane. Na predzadnji seji so bili sprejeti in formulirani za skupščino sekcije sledeči predlogi:
1.	Svoječasen predlog glede štetja let vojaške službe v napredovanje.
2.	Predlog naj obrtne zadruge pošljejo k vsakoletnim završnim izpitom na strokovno-nadaljevalne šole svojega zastopnika, da s tem odpadejo razne neupravičene pritožbe glede uspeha na teh šolah.
3.	Predlog glede kvalifikacije za sprejem vajencev v obrtno šolo, da se s tem dvigne nivo obrtniškega naraščaja in stanu.
4.	Predlog za razširitev šolskih okolišev strokovnih nadaljevalnih šol, da ne izostane velik del obrtniškega naraščaja brez prepo-trebnega strokovnega pouka.
5.	Predlog za izenačenje nagrad učiteljstva na strokovnih nadaljevalnih šolah.
Odbor si je ob prevzemu poslov zadal nalogo, zbrati društveni arhiv, ki leži razmetan pri bivših predsednikih in odbornikih. V tem prizadevanju se je posrečilo zbrati društveni arhiv za 20 let nazaj, manjka torej arhiv izza ustanovitve društva do konca svetovne vojne. Ob tej priliki se naprošajo tovariši in tovarišice, ki zaslede kje po šolskih podstrešjih ali kjer koli ostanke tega arhiva, da se zavzamejo zanj, nam te drobce dopoš-ljejo ali vsaj sporoče, kje naj jih odbor išče. Žalostno je dejstvo, da eno najstarejših društev v srezu nima celotnega arhiva.
Tov. Knez je podal izčrpno poročilo o blagajniškem poslovanju društva, iz katerega je razvidno, da znaša čista imovina društva 8572 din.	,
Na predlog tov. Razlngerja je bila sprejeta razrešnica odboru in zahvala blagajniku.
Tov. Dodič je poročal o poslovanju Mladinske matice za leto 1939./40.
Za odsek učiteljic je tovarišica Rupni-kova poročala o uspešni pomoči obmejnim šolam in apelira na članstvo, naj tudi letos ne pozabi na obmejno našo deco. — Tov. Ha-bič predlaga, da si vsaka tuk. šola zbere za obdaritev šolo na meji po zgledu leške šole, ki obdari vsako leto šolo pri Sv. Treh kraljih. Delo naj se poživi in izrabi tudi Ciril Metodov dan, t. j. 10. novembra.
Za delegate so bili izvoljeni tov. Bulovec Alojzij ind tov. Knez Rudi, za namestnika pa tov. Habič in tov. Rupnikova. Delegati zastopajo društvo na banovinski' in na glavni skupščini.
Račun in proračun sekcije sta bila sprejeta soglasno.
Proračun društva je bil brez debate soglasno sprejet.
Tov. predsednik se zahvali navzočim za lepo udeležbo z željo, da bi se razmere toliko ustalile, da bi zopet redno in tedaj še v večjem številu zborovali.
Bulovec Alojzij, preds. Rutar Ludovik, taj.
Učiteljski pravnik
—§ Vprašanje: »LAR.«: 1. Napredovanje je bilo v aprilu. Plačo za IX. skupino že tudi prejemam od istega časa; a do danes mi še ni vročen dekret o napredovanju v IX. skupino.
Kdaj lahko pričakujem vročitev dekreta?
2.	Če oblast dostavi odlok, dopis, ali okrožnico: a) v osebni zadevi, ali ima prizadeti pravico, da si ga prepiše, in b) ali ima učit. pravico, si prepisati odlok, dopis ali okrožnico splošnega značaja, če ga smatra za važnega?
3.	Če urad (šol. upraviteljstvo) dostavi brzojavni poziv v uradni zadevi in se ne po-služi uradne poti zaradi hitrejše dostave, nego odpošlje poziv privatni osebi — kdo trpi stroške za poštnino in dostavo: prejemnik ali pošiljatelj?
Odgovor! Ad 1. Ako ste prejeli že plačo IX. skupine, je znamenje, da je tudi dekret že na poti za vročitev. Ad 2. Razumljivo je, da imate pravico, prepisati si odlok o osebni zadevi ali splošnega značaja, ako ni predmet poverjivega značaja in ako ni izrecno rečeno, da se ne sme prepisati. Ad 3. Pošiljatelj! Pre-, jemnik pa le, če je naTočil, naj se ga na ta način obvesti.
Učiteljski pevski xbor JUU Emil Adamič
—pev. Članstvu Učiteljskega pevskega zbora »Emil Adamič« sporočamo, da bo v teku prve polovice novembra prejelo okrožnice z vsemi sklepi o nadaljnjem del« UPZ, o prihodnjem pevskem tečaju in občnem zboru. — Članstvo prosimo, da poišče doma ves notni material, ki ga je vzelo s seboj za študij in prinese na prihodnji pevski tečaj, ki se bo vršil, kakor je določil upravni odbor zbora, v najkrajšem času. Zaradi občnega zbora in nekaterih izprememb bo nujno in potrebno, da se bo članstvo prihodnjega pevskega tečaja udeležilo polnoštevihio. — Istočasno prosimo članstvo, da nam pošlje spremembo svojih naslovov. — Tajnik.
SolsRi radio
—r. Torek, 5. novembra 1940., ob 14,15.
»Noči med ribiči na Jadranu«; g. prof. Rafael Bačar. Uvod: Morje — neizčrpen vir ribjega bogastva. Glavne lovne ribe v Jadranskem morju. Ribarska statistika in biologija našega Jadrana. Oceanografski institut v Splitu. Dvogovor: O ribičih in ribarskih naseljih ob Jadranu. Opis ribarskih ladjic in čolnov ter njihovega orodja. Dvogovor, mestoma govori več oseb: Nočni lov s plivaricami, kočami in mrežami potegačami.
—r. Petek, 8. novembra 1940., ob 11. uri: »Kako je milijon modrih cvetk obleklo narod«, pripoveduje babica svoji vnukinji. Dialog, vodi ga. Julija Čuček.
—r. Torek, 12. novembra 1940., ob 14,15: »Kramljanje z mladino«; g. Miroslav Zor.
—r. Petek, 15. novembra 1940., ob 11. uri: »Od Ljubljane do Ohrida« — predavanje g. Jela Janežiča. — Pripravite zemljevid Jugoslavije.
—r. V kmetijskem radiu bo v nedeljo, 3. novembra, ob 17. uri predavanje: Gospodarska navodila in tržna poročila.
FR. P. ZAJEC
izprašan optik in urar LJUBLJANA
sedaj Stritarjeva ulica 6, pri frančiškanskem mostu
Vsakovrstna očala, daljnogledi, barometri, toplomeri, barometri itd. — 'Velika izbira ur, zlatnine in srebrnine. Ceniki brezplačno.	Kvalitetna optika.
FABIANI & JURJOVEC
LJUBLJANA, STRITARJEVA ULICA 5
priporočata veliko izbiro damskega in moškega blaga, preproge, zastore, odeje, perje, puh itd. Postrežba solidna!