Goriške vesti. —g— Učiteljski zakon, s katerim se všteje stanarina v pokojnino in ki ga je sprejel prejšnji deželni zbor 1.1912, bo baje tudi v kratkem času sankcioniran. —^g— Na c. kr. moškera učiteljišču v Gorici bo vpisovanje za vstop v prvi letnik v četrtek, dne 2. julija 1.1., od 9. do 12. dopoldne. Popoldne istega dne ter v petek in soboto, dne 2. in 3. julija t. 1., se vrše sprejemni izpiti. — Ako bo pa le-teh doseženo najvišje možno število prvoletnikov (štirideset), tedaj meseca septembra t. 1. ne bo nič več sprejemanja za prvi letnik. —g— Na c. kr. ženskem učitdjišču v Gorici bo vpisovanje za sprejem v prvi tečaj v torek, dne 30. junija, od 8. do 10. predpoldne. Pismeni sprejemni izpiti bodo dne 1. julija od 8. do 12. in od 3. do 5. ure; ustni izpiti začnejo 2. julija ob 8. predpoldne in se bodo nadaljevali 3. julija. Pri sprejemu se zahteva rojstni in krstni list, zadnje šolsko izpričevalo in potrdilo uradnega zdravnika o fizični sposobnosti za šolsko službo. V smislu določil opozarja ravnateljstvo one starše, ki ne stanujejo v Gorici, naj bodo pri izbiranju stanovanj za svoje hčere jako previdni; svetuie se jim, da poiščejo taka stanovanja, kjer bodo gotovi, da pridejo njihovi otroci v dobro in pošteno hišo. Ravnateljstvo je sestavilo imenik onih zayodov in zasebnih družin, ki jih smatra za priporočljive. Nobena gojenka ne sme stanovati. pri družini, ki ni zaznamovana v tem imeniku. — Obenem bodi povedano, naj starši ne mislijo, da dobijo njihove hčere službo učiteljice takoj po končanih študijah. Za goriški okraj je mnogo kandidatinj brez službe, priglašenih še iz leta 1912 in 1913, mnoge absolventinje služijo popolnoma brezplačno. Komur je tedaj stalo do tega, da pride njegova hči kmalu do kruha, naj jo pošlje v trgovsko, obrtno ali pa v gospodinjsko šolo. — Ravnateljstvo c. kr. ženskega učiteljišča v Gorici. —g— Goriško šolstvo. Ni polja, kjer bi bili goriški Slovenci tako prikrajšani ko na šolskem polju. 12.000 goriških Slovencev je brez mestnih šol. Italijani pa iih imajo toliko, da samj ne vedo, kam z njimi. In vendar plačuje dežela, torej ne Italijani, za mestne šole 68.000 K in le 5000 K velja mesto vzdrževanje šol. Takšna očitna krivica pa nam naj pusti mirno kri! — Naši okrajni šolski zalogi imajo vsi večje doklade ko laški, čeprav je povsod šolstvo enako. Zakaj ta dvojna mera! Naši učitelii so slabše plačani ko laški. Zakaj to zapostavljanje ? Saj nismo šalobarde, da bi na vse to le kimali. Zato zahtevamo, da prevzame dežela vso skrb za šolstvo, da stopi na mesto okrajnih šolskih zalogov deželni šolski zalog. Naša zahteva je bila predvsem gospodarskega pomena, ne toliko nacionalnega; dokaz temu, da bi okraj Gradišče, torei laškl okrai, pačeval letno čez 30.000 K manj za šolstvoko sedaj. Deželni zalogi niso torej le v korist Slovencem, temveč tudi Furlaniji, priznamo pa, da bi bil v škodo laški Gorici. Ali tu vprašamo, kdo more lažje plačevati večje šolske doklade, goriški meščan ali pa kmet v Gorah, v Furlaniji in Brdih? —g— Nemška gimnazija v Gorici je pravo torišče nemškega nacionalizma. Zato je dolžnost vseh Slovencev, da strogo pazijo na to, da slovenskih dijakov na tem zavodu ne bo. —g— Stnrtna kosa. V soboto dopoldne je umrla v Gorici vdova po pokojnemu vadniškemu učitelju Hribarju, ki je bil svoječasno znan kot izboren pevovodja. — Blag ji sporain!