ČASOPIS S PODOBAMI ZA SLOVENSKO MLADINO,
Štev. 7.	V Ljubljani 1. julija 1837, Leto XVIf.
Oltar.
-^sako jasno noč J3C Sveč gori tisoč; t Hfc Zvezde zlate svétijo, Angeljei jih netijo.
Glej, nebó takrat Pač oltar je zlat ! V lučili sije božji stól, Z njega gleda Bog nizdól.
Kakšen božji čar, Kolik jasen žar! . . . Stvarnika proslavlja svet, Stvarnik blagosldvlja svet!
Kaliel dih igni — To je spev neba! Angeljei prepevajo, Luči zlate sevajo ! . . .
Pač nebó takrùt Res oltar je zlat, In pobožno vsaka stvar Zrè na božji ta oltsir! —
Moj prijatelj Milotin.
J?	(Resničen prizor iz življenja.)
red dvema letoma se pripeljem v Brno, glavno mesto Moravske. Dobil sem namreč službo samostalnega oskrbnika na posestvu barona B . . . . semšs Iz hvaležnosti sem torej šel v glavno mesto, da se predstavim in za-'T1 hvalim gospodu baronu. Bilo mi je, kakor bi zadel srečko z velikim dobitkom. Saj sem v dosedanjih štirih letih kot praktikant okusil mnogo pomanjkanja in bede, a pri vsem tem se mi ni bilo nadejati, da bi skoraj dobil
službo bodi si kakega koli uradnika. A zdaj je bilo vse drugače. Zna se, da me tudi zdaj ni se čakala pečenka, ali vender srečen sem bil v zavesti, da mi odslej ne bode več prebijati toliko nedostatkov v mojem ubožnem življenji.
Na kolodvoru državne železnice stopim iz železniškega voza. Umeje se. da sem se vozil v drugem razredu. Saj mi drugače tudi ni kazalo, ker bi mi v bolj priprostem vozu kak potujoč krošnjar ali kak drug priprost delavec lehko uraazal novo črno obleko, v katerej sem nameraval pokloniti se gospodu baronu. Na kolodvoru je bilo vse polno Ijudij. Jedni so stopali iz vozov, drugi so je zasedali, tretji zopet hiteli proti glavnemu izhodu. l)a-si me nihče ni poznal, vender se mi je zdelo, da me vsi zavidajo zaradi tolike sreče.
S seboj sem imel popotni kovčeg s perilom. Stopivši iz voza, mahnil sem jo naravnost skozi veliko gnječo proti izhodu. Komaj storim nekoliko korakov, zaslišim za seboj glas: ,. Rad osi a v ! Radoslav !" — Takó namreč čujem na svoje ime. — Ozrèm se. Za menoj se tare vse polno Ijudij, vsak hiti po svojem potu; kajti vže tretjič zvoni in vlak odide vsak trenotek. To je čudno! Nekdo me je klical zelò blizu, a vsak človek mi je tukaj ptuj. Tam se sicer rije k meni nekak mlad človek v platnenej suknji in modroprogastih hlačah, ali ta človek je železniški postrešček. Ugledal je menda kovčeg v mojej roei, ter me videl stopiti iz drugega razreda, in zdaj biti, da bi mi izvabil dvajseti eo iz žepa. Dobro, naj jo ima! Vže je pri meni ter upije iz vsega grla: „Radoslav! Radoslav!" Ustavim se, da bi z resnim očesom pogledal predrzneža, ali v te m hipu spoznam v njem milega mi tovärisa iz dijaških let.
„Aj, ali si ti Milotin !" začudim se mu nekako suhoparno.
„Dà, kakor vidiš, jaz sem," pravi mi nekako užaljen. Spoznati je menda inorai, da me ni ravno volja nekdanjega prijateljstva ponavljati ž njim. Ali hitro dostavi : „Morda sem te razžalil, prijatelj, ker sem te klical tako po domače, oprosti mil Radost, da po dolgih letih vidim zopet starega znanca in prijatelja, prevzela me je tako, da sem te klical po imenu, kakor sem bil navajen, ko sva še skupaj v šolo hodila."
Zal mi je bilo mojega vedenja. To mi je bil dober tovariš. Po večkrat mi je pomagal pri nemških nalogah, ker nemškega jezika nisem bil vešč in v tem predmetu sem vedno zaostajal. Iu kdo vé, kakšna osoda ga je spravila v óno platneno obleko, ki mi je vzbudila nehvaležen odpòr do nekdanjega prijatelja.
„Idiva, idiva," pravi Milotin sezajoč po mojej popotnej prtljagi.
„Vender ne pustim, da bi.....a rečem mu ter se branim njegove
postrežijivosti.
Milotin, oprosti, ako hočeš, da si mi prijatelj, ne bodi toliko postrežljiv do mene."
Milotin zaradi ter mi nekako očitajoč odvrne: „Pač da me žališ in če se ne motim, sramuješ se le mojega priprostega stanò, v katerem me vidiš. Ali veruj mi, da sem s svojim stanom popolnoma srečen. In čemu se braniš moje postrežijivosti? (Je ti jaz ne ponesem kovčega, ponese ti ga kdo drugi, a s tem mene razžališ."
In ta dobra duša mi je iztrgala kovčeg iz rok, ter tako storila konec neprijetnemu razgovoru.
Kaj sera hotel? Da bi ga še bolje ne užalil, dovoliti sem mu moral, da mi nese kovčeg v gostilnico, katero mi je ou priporočal. Obljubil mi je, da
me zvečer obišče v gostilnici, ker si imava drug drugemu povedati mnogo o dijaških in poznejših letih.
Ves dan mi ni šel denašnji sestanek iz spomina. Nisem šel k baronu, in če sem ugledal na ulici kako pisano ali pegasto suknjo, takój mi je postalo tesno pri srci. Z veliko uestrpljivostjo sem pričakoval večera, in to samó radi tega, da mi MiJotin pove, kaka čudna osoda ga je privedla do postreščeka. Besede: v svojem stanu sem popolnoma srečen, baje Milotinu niso prišle iz srca. Izvestno bi ž njimi rad dosegel samó to, da bi si jaz o njem kaj boljšega mislil, nego li je. Bodi si temu kakor koli, moja radovednost je bila velika.
V gostiluico, v katerej mi je bilo prenočiti, dohajali so gosti. Natakarji so prižgali plin, a jaz sem si vzel časopise ter čita) razne novice.
Nakràt mi nekdo potrka na ramo. Ozrèm se. Za menój stoji Črno oblečen gospod. Smijoč se mi, poda mi roko. Veselilo ga je, da ga nisem v prvem hipu spoznal. Bil je Milotiu.
„Ti ine nisi takój spoznal, prijatelj!" reče mi. „No, kaj nisem ves drugačen, kakor si me videl na kolodvoru? AJi verojemi ini, da me ta obleka ni čisto nič izpremenila, da-si ljudje pravijo: obleka dela človeka. Tudi si nikar ne misli, da bi se bil morda tebi na voljo preoblekel. Takó storim vselej, kadar koli dokončam svojo službo. Mislim, da bi bilo pač nespametno, ako bi pri svojem vsakdanjem delu nosil lepo črno suknjo in rokavice na rokah."
Zna se, da temu nisem mogel ugovarjati, ali bolj radoveden sem bil, zakaj in kako je postal Milotin postrešček na kolodvoru.
Milotin prisede k mizi in jaz ga nagovorim takó-le: „Milotin, ti si bil vedno odkritosrčen proti meni, dà, morda še preveč, kakor je bilo treba. Sram bi me moralo biti, če bi jaz bil drugačen proti tebi. Zatorej naravnost povem, da nisem mogel s početka svojim očem verojeti, ko sem te videl v obleki pri-prostega postreščeka. Prosim te torej, povej mi, kako si prišel do tega!"
Milotin se mi prijazno nasmehne ter pripoveduje: „Moja povest je kratka, dà, zelò kratka ter nima v sebi nič takega, čemur bi se čudil. Ko sva zvršila skupaj četrti razred na realki, šel si ti v gospodarsko šolo, a jaz k železnici, ker mi ni bilo sojeno dalje hoditi v šolo, da-si ine je učenje zelò veselilo. Ali hitro sem spoznal, da je povsod dosti učenih ljudij, ki mnogo več vedo, nego li jaz, pa imajo zato tudi več upanja do kake višje uradniške službe. Ostavi! sem torej službo praktikanta pri železnici, ker nisem imel upanja, postati kdaj predstojnik železnične postaje, ter sem stopil v službo, v katerej si me našel. Meni je ljubše uživati zdravi in sveži zrak ter se gibati v prostej naravi, nego praktikovati leta in leta. Kar se tiče mojega gmotnega stanja, ni se mi pritoževati. Železnica mi daje prosto stanovanje in kurjavo, a denarja si zaslužim toliko, da morem pošteno in prijetno živeti." Velika gospoda ima sicer več plače pa tudi več potreb. Verojemi mi, da je vže mnogi gospod, zatajivši svojo ošabnost, prišel k meni denarja prosit na posodo. Kaj meniš, koliko mi nese prenašanje kovčegov s kolodvora v mesto?"
Nisem vedel koliko bi rekel, a Milotin mi reče: „Toliko, da vse troške za hrano prav lehko poravnam, in velik del svojega zaslužka na železnici v hranilnico pokladam. Vidiš takšna je moja osoda!"
Pri vsakej besedi mi je rastlo spoštovanje do tega pridnega mladeniča, ki je, videč svoj prvotni smoter daleč pred seboj, otresel se krivega ponosa
7*
ter postal priden človek priprostega, navadnega dela. Prepričal sem se tndi pozneje, da je bil vedno srečen in zadovoljen. Njegovo gàslo je bilo: delo ne sramoti človeka.
„Prijatelj," rečem mu, „ti si na pravem potu in če ostaneš tako delaven in varičen, kakor si zdaj, imovit bođed še nekdaj !"
„Tudi po tej strani me še ne poznaš, mar misliš, da mi je srce pri-rastlo na mamona? Drugi, plemenitejši namen ini je na srci, ali zvršiti ga ne morem, ker nisem še dovolj bogat niti sem še popolnoma svoj gospodar." To rekši, sklone se k meni ter mi pošepcče na uho: „Fbogi naš narod potrebuje še mnogo, za njega bi rad nekoliko prihranil!
Zdaj veš kako je z menoj, pa tudi jaz bi rad vedel tvojo osodo. posebno pa to, kaj te je prineslo v Brno."
Predno mu začnem pripovedovati, prinese nama natakar večerjo, pri katerej sem svojemu prijatelju v daljšem razgovoru razkril vse dogodke svojega življenja začenši od dijaških let pa do denašnjega dneva.
Bilo je vže pozno v noč in najinemu razgovoru še ni bilo konca ne kraja. Gostje v gostilnici so se jeli polagoma izgubivati in videla sva, da ostaneva zadnja, ako se skoraj ne odpraviva. In vender sva si imela še toliko in toliko povedati. Končno sva se morala dvignoti tudi midva. Pri plačilu za večerjo, ki je bila prav po gosposko pripravljena, zopet se nisva mogla zjediniti.
Moj prijatelj je trdil, da sem v Brnu jaz njegov gost, a jaz mu sera zopet zatrjeval, da sem njegov dolžnik. Končno sem se moral udati njegovej volji, drugače bi se bila predolgo prepirala.
Drugega dno sera se predstavil gospodu baronu. Vzprejel me je prav prijazno in všeč mu je bilo, da sem se mu prišel za podeljen o l mi službo osebno zahvalit.
Popóludne sem obiskal Milotina v njegovem stanovanji.
Kakor sem se iz začetka hotel izogibati Milotina, ko sem ga v Brnu prvič zagledal, takó me je zdaj tem bolje vlekla ljubezen k njemu. Iz vsake njegove besede se je izraževala plemenitost njegovega srca in iz njegovega vnanjega vedenja se je kazal najlepši red. Njegov značaj je napravil velik vtisek na mene. Imel je sicer samó dve sobici, a videlo se je iz vsega, da stanuje v njih premožen človek. Sobici niste imele dragocene hišne oprave, a bilo je v njih vse lepo snažno in redno. V jednej sobi ste viseli nad pisalno mizo dve veliki podobi, predstavljajoči njegove rajnke roditelje. Ti podobi ste se. mi najbolje dopadali. Milotin si ju je dal sam naslikati. Bil je vže od malih nog sirota. Kadarkoli se je spomnil rajnkih roditeljev, vselej so se mu oči zasolzile: saj se jih je pa tudi rad in z največjim spoštovanjem spomtnal!
Razkril mi je vse svoje skrivnosti in pokazal hranilno knjižico. V petih letih si jo prihranil 2(X>0 goldinarjev in vender ni bil ne skop ne lakom človek.
Govorila sva še to in óno, a ko se je zmračilo, šla sva na kolodvor. Milotin mi je zopet nesel moj popotni kovčeg, a jaz sem stopal s palico v roci poleg njega.
Najino slovó je bilo prisrčno. Obljubil mu sem, ria ga v kratkem zopet obiščem.
Vlak se je vedno hitreje pomikal po železnej progi ter zapuščal kolodvor za seboj, a Milotin se jo še vedno s svojo kapico poslavljal od mene.
Svetla solza mi je zdrknila po licu, in v srci sem čutil, kako zelò ljubim svojega zvestega prijatelja Milotina. In res mi je bil on najzvestejši prijatelj na svetu. Prav pogosto si dopisujeva o svojih dogodkih ter o milem narodu slovanskem. In kadar koli darujem po kak goldinar za narodno stvar, vselej me prekosi 011 s svojim izvanrednim rodoljubjem.
Od ónega srečnega sestanka v Brnu pa nikoli več ne j^dim ljudij po obleki, nego vselej samo po mislili in značaji.
(Iz „Ceičmc" prcloiil Radoslav Knaftii.)
Otroci, ne igrajte se z ognjem.
Otroci, poslušajte, naj vam povem, kako je neposlušui Žarko napravil strašno nesrečo ter sebe in svoje roditelje pripravil na be-raško palico.
Bil je Žarko deček komaj 7 let star. Igral se je najrajše z užigalnimi klinčki, katere mu so mati vže večkrat ostro prepovedali. A bilo je vse zaman, ker Žarko matere slušati ni hotel.
Nekega dne, ko matere ni bilo v hiši, ima Žarko zopet užigalne klinèke v roci. Vstopi se pred ogledalo, ki je viselo ob steni, ter prižig» fciinček za kliačkoai. Oj kako /epu se to vidi v ogledalu ! Od samega veselja se kar smeje neporedni Žarko. Ali glej nesreče! Ko Žarko prižge tretji kliuček, odleti iskra v zaveso, ki je bila ob straneh okna. Zavesa se takój vname in začne goreti z velikim plamenom. Žarko so tega zelo ustraši, zbeži iz hiše ter ne pove nikomur, kaj se je zgodilo. Ker ni ognja nihče gasil, unamejo se tudi druge stvari, ki so bile blizu ognja. Gorele so mize, stoli, omare in vse, kar je bilo hišne oprave. Ogenj udari skozi okno v podstrešje in kmalu je bila vsa hiša v plamenu. Ljudje to videč, upili so: „(Jori! gori! pomagajte!" V bližnjem zvoniku je začelo zvoniti in kmalu se 'zbere vse polno ljudi j, ki so jeli gasiti, da bi oteli, kar se še dà oteti. Ali prepozno! Hiša je pogorela do tal in vse, kar je bilo v njej. Žarkovi roditelji zdaj niso imeli hiše, kder bi stanovali in prenočili. Tudi denarja ni bilo, da bi si pozidali novo hišo in si kupili najpotrebnejše stvari, ki so jim zgorele. O kako sta jokala oče in mati, ker jim drugega ni ostalo kakor golo življenje. Prijeti je bilo treba za beraško palico in iti po svetu. In kdo je bil kriv te gròzne nesreče? Nihče drugi kot neposlušni Žarko, ki seje igral z užigalnimi klinčki ter ni slušal svoje dobre matere.
Zatorej, otroci dragi! slušajte roditelje in učitelje ter storite vse, kar vam rekó, da se ne bote kdaj kesali.	1. t.
f	Prepozno.
> soseda je bila Jalenčeva Mina. Bila je to žena sieer čudne postave, plemenitega, dobrega srca. — Zgodovino njenega življenja je pokrivala temà. Nihče ni vedel od kodi je, nihče, kdaj in kako se je priselila v borno kočo na našem klanci, kdaj in kako je postala nje lastnica i. t. d. Baje se ljudje s početka niso dosti brigali za njo.
Vsa njena hišna oprava jo bila kaj priprosta in ubožna. Hišica se je komaj še vkupe držala, in da bi jej bil kdo izpodmaknil steber, ki je podpiral njeno ostrešje, padlo bi bilo vse na kùp. Danes, ko ne gospodari več Mina v njej, hiša je v nekoliko boljšem stanji. Ono leto, ko je bil tak grozovit vihar, da je kar kozolce in drevesa rušilo in preobračalo, zaobljubil se je bil novi gospodar, da popravi ubožno kočo, ako mu jo Bog ohrani pred nevihto in viharji. Deloma je to tudi storil, a vender mu je letošnji sneg napravil dosti kvare, ki je prišel skozi streho celo na podstrešje.
Eazven krave Belke in tete mačke ni imela Mina nobene druge živali pri hiši. No, saj jej je bila la družba dosti. Imela je starka dovolj opraviti s tem dvojim. Belko je gnala navadno vsak dan na pašo v laz na Blatni dol. če pa jo je kaka stvar ovirala, da kateri dan ni mogla tega storiti, odtrgala si je vender toliko časa, da je šla nasmukat Belki jerbas leskovega perja. Kadar jo bila doma in ni imela nobenega opravka, pestovala je svojo muco in se pogovarjala ž njo. Bes, rada je imela žjvali. In to po pravici, saj ste jej tudi obe mnogo koristili: Belka jo je redila a muca branila misij. —
Prav dobro bi se bile imele vse tri, da ni Jalenčevej Mini le nekaj grenilo njenega nbožnega življenja, nekaj, kar je huje od bolezni, huje od siromaštva in bridkosti, huje od vsega, kar more zadeti dobro materino srce. In kaj je bilo to? Nehvaležnost njenih lastnih otrok! . . .
Dvoje sinov je imela Mina, dvoje ... a sedaj — nima nobenega več. Dokler sta bila še majhena, malozmožna, bila sta kaj dobra otroka. Ljubila sta mater, in ona . . . ona je ljubila takó gorečo svoja sinčka, Francka in Nacka. In potem? Potem pa, ko sta odrastla, ko bi bila lehko in bi tudi morala biti podpora dobrej materi, zapustila sta jo ... in šla . . . Bog si ga vedi kam? V daljne kraje, toliko je zvedela Mina, iskat sreče, svoje sreče, ne zmeneč se za srečo materino. Od tedaj pa ni bilo glasu od njiju nič več.
Jalenčeva Mina se je zelò postarala. — To je čutila ona sama najbolje. In če se je časih nehote spomnila, da jej bode morda skoraj umreti, prišle so jej solzo v oči. In kako bi jej ne? — Dà, morala seje solziti, če se je spomnila, kako težko jej bode ostaviti ljubeznjivi živali, Belko in mačko. Vrhu tega pa je vedela dobro, predobro, da ne bode nikogar, ki bi jej zatisnil oči, nikogar, ki bi žaloval po njej. In to drugo je bilo huje od prvega. — In smrt res ni čakala dolgo. —
Nekega jutra je mukala Belka v hlevu in mačka je mijavkala okolo hiše. A ni ga bilo človeka, da bi dal mački mleka, niti da bi pognal Belko na pašo.
Stara Jeršela je šla od maše in čula to žalostno godbo. „Kje je neki Mina, da bi dala živalima jesti," misli si. In takój se spomni, da je bila Mina vže prejšnji večer, ko je pri njej vasovala, zelo slaba. „Kaj ko bi danes obležala?" —
In Jeršela stopi v hišo k Mini.
„Saj sem rekla, da hote obležali. Ali vam je hudo, Mina?" popraša bolnico stopivši k postelji.
„Dolgo ne bodem več, mati Jeršetova. Jako slabo se čutim," dé Mina s slabim glasom. „Ali— moja Belka in mucka! Ubogi živali! Vže vse jutro ju čujem glasiti se, ali nikogar ni, da bi jima dal jesti, in takisto tudi nikogar, da bi meni kaj postregel." —■
„Ali vam naj pokličem Matijčevo Pepo? Pri domu je in čas ima, lehko vam kaj postreže. Saj ste jej tudi vi marsikaj dobrima storili."
„1, recite jej, če hoče priti. I3om pa njej zapustila obleko in kar imatn take drobnine, če mi bo malo postregla."
„No, je vže dobro." — Jeršela otide. —
Kmalu potem vstopi Pepa.--
„Ali vam je zelò slabo?"
„Zelò, Pepa, prav dovolj hudo mi je. Toliko te prosim, daj, postrezi mi nekoliko. Bog ti gotovo obilo povrne. In jaz ti boin tudi vže skusila plačati, kar mi bodeš dobrega storila."
„Ne bojte se, Mina, vse vam bom storila, karkoli bote želeli. Morda se ob dobroj in skrbnej postrežbi še kaj pozdravite in . . ."
„Ne govori," pretrga jej bolnica besedo. „Nikoli več ne okrevam. Starost je bolezen, ki prinese gotovo smrt. In jaz, draga moja, stara sem in poleg tega tare me še naduha . . . Naj umrjem, saj rada umrjem. Samó, da bi še jedenkrat čula kaj o ljubljenih sinovih. Ljubljenih, dà še vedno ljubljenih, če tudi sta nehvaležna, nehvaležna svojej dobrej materi. — Ali, oh, oh, ne bom ju videla nikoli več ! . . . Dnevi mojega življenja so pri kraji in — njiju ni nikjer I Ni ju, da bi ju pritisnila na ljubeče materino srce, dokler še bije..."
In jokala je bolna Mina, milo jokala.
A okrevala res ni več Mina Jalenčeva. —
Na večer petega dne, odkar se je vlegla, bilo jej je jako slabo. Sosede so se zbralo pri njej. Tudi moja babica je bila ondò. - Govoriti vže ni mogla mnogo . . . Jelo jo je dušiti . . . Gospod so prišli z Najsvetejšim ter jo pripravili na pot v večnost. Bila je popolnoma udana v voljo božjo.
Zdajci se odpró vrata in pismonoša vstopi. Kaj boče ta takó pozno?
„Ne zamerite, da prihajam takó pozno ... Alt ... če se ne motim, svetite Mini? J&-1Ì na smrt zbolela?"
„Seveda! Kaj ne vidiš, da ne bode več dolgo?" odvrne soseda. „Kaj pa ti prineseš?" ...
„To-le pisemce na Mino."
„Na Mino? Od kod neki?" čudi se soseda, odprè pismo, bere in strmi.
„Mina! Mina!" pošepeče bolnici.
„Kaj ? ... oh pustite me ! Takó lepo je, kar gledam" . . . vzdihne bolnica.
„Nace vam piše, Mina, čujte ! Spomnil se vas je, vpraša vas, če ste zdravi, prosi vas odpuščenja ..."
„Je-li res?" šepeče bolnica. „Oh, saj ni mogoče! . . ."
„Res, Mina, res je," trdi soseda.
„Potem pa berite, oh borite .. stoče Miua s prosečim glasom, napne vse svoje poslednje moči, ter se sklone še jedenkrat, da čuje, kaj jej poroča izgubljen, a vender tolikanj ljubljen otrok.
Soseda bere:
„Draga mati!
Vem, da se zelò žalostite zaradi mene in Franceta, ker ne veste, sva li živa ali mrtva. O bratu tudi jaz ničesar no vem. Meni pa se sediij sicer dobro godi, ali vest, huda vest me vedno grize in peče, da sem vam bil nehvaležen in sem vas ostavil v starosti. O ko bi Vi znali, kako zelò mi je žal sediij, kako zelo se kcsam! Odpustite, mati draga, odpustite! Izvestno se Vas hočem poslej večkrat Bp o m i nati in — če ste v pomanjkanji, hočem Vam tudi kaj malega poslati od svojega zaslužka. Kaj vže počnete? Ste li zdravi? Bog daj, da bi bili! . . .
Z Bogom
Vaš nehvaležni, a skesani sin Nace.
„Oh, oh," vzdihuje bolnica, „prepozno!" . . . Solzi so jej vlijó po licih in onemogla se zgrudi na posteljo. Ustnici zašepečeti še besedi : „Odpustim, odpustim," ■— potem pa se zapró na večno !
Belka v hlevu je zamukala, mačka zamijavkala. Ubogi živali!
—m—.
Poletne slike. i.
Po nébesu sinjem oblake Vetrovi mogočni podé, Oblaki pa doli na zemljo Poljanam se mirnim groze.
Iz črnega šviga obraza Jim bliskov nevkròèenih srd, In gromov beseda rohneča Obeta pogubo in smrt.
n.
Oj, noč prijazna je nocoj, Stvarjenje v tihem snu miruje, Moj vid pa góri se dviguje, Kjer zvezdic sveti se nebrój.
V prostore večnega neba Zamakne duša se goreče, Tjà góri sili hrepeneče, Ker ve, da ondii je doma.
Oj, grò/, n a podoba je tvoja V nevihti besnečej, nebó! Zatorej boječe ozira Na tebe se vsako okó.
Tolažba pa srca nam polni Ob uri nevihte vsigdàr: Saj gori nad gròzo višave Nebeški nas čuva vladar.
Zazdi se mi, da večni Bog Skrivnostne čul je njene vzdihe, Glej, zvézdico v nižavc tihe Poslal v tešilo je nadlog.
Oj, angelj moj je zvezda ta, Ki se na nebu je vtrnila, In milo v noč mi zasvetila; Zdaj v varstvu svojem me imà.
Savo Zordn.
Jgpt-g*	P 1 a v i c e.
®*4inola je prijetna vzpomlad, nastopilo je gorko poletje. Nebo je cisto in jasno, solnce od dneva do dneva huje pritiska. Žito na polji rumeni in cvetice po zelenih grivab obešajo glavice pod pekočimi solnčnimi žarki. O kako lepe. so vse te cvctice, kako krasno in milo evetó ! Kako različno imajo barvo! Kako prijeten in krepčalen .je njm duh.
Jutranja rósa cvetice budi in oživlja; pridne bučelice pribrné in si nabirajo slaščice iz njih ; pa tudi otroci pritekó. da je trgajo in spletajo v vence.
Na vrtu sejerao cvetice; na polji pa rastu same, brez naše postrežbe. Vsak lotni čas iifia svoje cvetice in tako tudi poletje.
Idimo tjà na polje, kder raste leporuraeua pšcnica, in takój bodete ugledali mej žitom nežno cvetice, ki je pridne deklice takó rade spletajo v
vence. To so modre plavice ali modrice, ki rastó z žitom vred po vsej našej zemlji.
Plavice štejemo mej poljski plevel. Iz jednoletne korenine vzraste 30 do 60 cm visoko vejnato steblice s sedečimi, črtastimi listi, ki so sivo-zeleni kakor steblice. Plavice cvetó od junija do avgusta meseca. Cvetovi stoje v koških in so cevasti, samó da so na robu stoječi nekoliko večji; vsi imajo kaj lepo modro barvo. Iz cvetnih listkov se pripravlja tudi ueka modra barva za slikarje. Nu bodi si da se pripravlja ali ne pripravlja, nam se dopadajo plavice najbolj zaradi tega, ker imajo otroci toliko veselja ž njimi.
Plavičica modra
Spomina naj te, Da vedno ohraniš Ponižno sreč.
Iv. T.
^'Sihèi	Zibelka.
'Jjyil judmilica gre nekoč s pestunjo pod streho Tam je stala zibelka, £3£$|^,ravno tista, v katerej se je Ljudmilica nekdaj zibala.
»Dobra zibelčiea," reče deklica, „povej mi kaj o tistih časih, ko sem še jaz v tebi ležala. Jaz ničesar ne pomnim o teh časih. Odgovori mi, bodi tako dobra, kaj sem jaz tedaj delala po ves dan ?"
Na to odgovarja zibelka: „Takrat še ti nisi znala delati. Ročice tvoje so bile šo inajhene, slabotne, nerodne. Nisi umeia še ničesar razpoznavati. Kolikorkrat je pogledala na-te laskavo dobra mati in te poljubila, tolikokrat si se veselo nasmijala. In ko si zapazila zvečer mesec na nebu, nafcràt si stegnila roko po njem in uakràt si zajokala, ker nisi mogla prijeti meseca. Glej, tako je bilo tvoje delo."
Ljudmila poprašuje dalje: „A kaj sem jaz, še v zibeli, govorila z ljudmi?"
„Govoriti še nisi znala," govori zibelka. „Znala si 8e samó smijati in jokati. O ko bi ti vedela, kako se je veselila tvoja dobra mati, ko si se ti prvič zasmijala. Alati je poklicala takój tudi tvojega očeta in tvojega bratca in staro sosedo in vsi so se morali čuditi, kako si se ti sladko smijala. To je bilo veselje po vsej hiši! A tudi jokati si ti znala dobro. Kadar se je zgodilo, da si zajokala, priletela je prisrčna mati in tejeobjednem pokrivala s plenicami, pripevala, zibala, ali pa te je vzela na ročje in pritiskala na svoje srce. Oj, ne jedenkrat ali dvakrat, vstala je Bredi noči, kadar je začula tvoj krik. In ko si ti časih zbolela, bila je mati po vse noči pri tebi in ni zatis-uila očesa. Ona je tebe, dete, bolj in bolj ljubila!"
„Kako dobra je moja mati!" oddahne se tiho Ljudmila. A čez nekaj časa popraša zibelko: „Ali veš morda, kaj sera jaz mislila takrat, ko sem ležala v zibeli?"
„Ničesar nisi ti mislila," odgovori zibel. Samó mati tvoja je po večkrat mislila, kadar je stala pri zibeli in zrla tvoji ličici. Mislila je takrat : „Moj ljubi Bog, ko bi ta Ljudmilica moja vzrasla v dobro pobožno deklico !" To govoreč je mati blagoslovita tebe se svetim križem."
(Iz wru*lctgQ bukvarja" prmet B.)
fi&r*	Njena smrt.
đp£>o sem Se letal v materinoj kočomajki in pod očetovo kučmo po hiSi in Jy&^okolo hiše, vrstili so se na ji^gu najrazličnejši berači, pred katerimi imajo navadno naši otroci velik strah, ('e sem ga zagledal od daleč na cesti moža s palico in košem, ali ženo z brgljo in svežnjem, tekel sem na vso moč v izbo za peč ali pa za materino krilo. Polagoma pa sem se jih vže privadil in naposled sem bil vže tako drzen, da sem večkrat kateremu potipal vrečo za moko ali gorjansko palico njegovo. Najbolj pa se mi je prikupila stara žena, ki je imela jedno nogo krajšo kakor drugo. Pa recimo raje, da je bila šepava, drugače bi kdo mislil, da je imela vže jedno nogo krajšo od druge, kar pomni. Pa ni bilo res. Ko bi me bil takrat prašal kak radovednež, kaka je bila ta beračica, ko so se mi še gombi rajši trgali na hlačah, dejal bi mu bil, da je bila „žena". In pri tem tudi še zdaj ostanem.
Samó to še lahko povem, kolikor me še ni ostavil spomin, da je imela belo-sive lase, ki so se lesketali kakor srebrnjaki v njenih zaprtih omaricah. Telo pa je imela sključeno -- to še tudi pomnim — kakor kljuka pri ključanici.
Pa kaj hi vam opisaval njeno telo, ki nima nič sorodnega z njenimi križavci, o katerih so ljudje toliko znali povedati. Vse križem je bilo znano po vsej župniji, da ima ta ženska denar.
Da bi ona prosjačila, doma pa bi jej trohneli novci v starih omarSh? Kdo more kaj takega verojeti !
Česar se človek mlad nanči, to zna star In mlada se je naučila naša beračica z vrečo hoditi po hišah, zatorej je znala tudi stara še vedno pobirati svoj „vsakdanji kruh". Koje bila Se óna v tistih letih, kadar evetó rožice na licih, takrat so vedeli naši ljudje mnogo povedati o „rokovnjačih". Kitko bi ne, saj so jih dosti poznali po osebi in imenu. Vedeli so. kakor sem rekel, ker so poskušali, a povedali pa niso radi; oni so vže znali, kod Bi rokovnjaških ušes, ki vse slišijo, in očij, ki vse vidijo, in rok, ki vse vzamejo. In beračica naša je bila v tistih mladih letih tudi „rOkoinavsarica". Malo
čudno se sliši, pa res je res. Mati so nam pravili, da je pokrala v tistih jarih letih toliko kokošij, da ko bi jo vsaka jedenkrat kavsniJa na sodnji dan, — pa kavsnile bi vse najedenkrat — pa bi ne imele vse prostora.
Toraj veste, kaka grešnica je bila za mladih let. Za toliko grehov pa je treba velike pokore. Vi, ki ste še mladi, vi bi še take pokore ne mogli opraviti. Zato je treba leta in leta. In njej je dal Bog let dovolj, da se je pokorila. Kmalu bi bil vže rad pri kraji sè svojim pripovedovanjem, a zdaj mi še le pride na misel, da vam še imena nisem povedal te beračice naše. 1, rokli so jej — Nič. To ni lepó, če se zmerom poprašuje, kdo — pa kdo V Treba je gledati na to, kaj je? To pa izveste precej, kaj je z njeno smrtjo.
Umrla je. To je res. Umirala pa je pol dne in jedno noč.
Koče svoje ni imela ravno koncem vasi; laže bi rekli, da jo je imela v sredi vasi. To pa je zopet težko reči, kdor vé, da so samó tri hiše v tistcj vasi. Malo majhna je, kaj pak, a vzdigne tri druge. Takih dveh bogatinov je le malo po svetu, še menj pa po kmetih. Koča pa, kder je stanovala naša beračica, stala je na samem, a vender sredi vasi.
Umirala pa ni doina, kakor bi bila rada. Na kolovoznem poti ob gozdu sta jo našla dva dečka. Jeden je šel iz šolo, drugi pa je pobiral klasje [»o bližnjej njivi. Še bolj sključena kakor navadno je čepela na tleh in težko vzdihovala kakor sirola, ki jej nesó mater na pokopališče. Roganov Jakec jo prime za podraini in pokliče, da se vzdrami. Torkov Tinček pa jo prime za roki in oba jo dramita in vzdigujeta. Naposled se žena posadi in izreče željo, da je voljna vstati. In res se zravna polagoma po konci. Toda pot do njenega doma je dolga malo ne poldrugo uro. Do Roganove hiše pa je le dobro četrt ure. Toraj k Roganu!
Dečka sta dobro poznala staro beračico. Da-si ju ni vezala Bog vé kaka vez do nje, vender sta imela dobri, sočutni srci. Ravnala sta z bolnico kakor z materjo.
Njej pa se je topilo srce kakor pozni led na žgočem soluci. Taka srca, ki tako čutijo, imajo pač nekaj višega na sebi.
A bolnica ni mogla stopati. Na tla se jima je zgrudila. Moral je jeden po voz domóv.
Odveli so jo k Roganu.
Pri peči je ležala na belej rjuhi. Okolo nje pa seje zbiral ljud in prodajal zijala.
Zaprosila je za dva moža, ki bi pisala oporoko.
Nekaterim .se je smeh prizibal na ustnice pri tej prošnji stare beračice, a drugi so odpirali svoja usta in govorili mej sebój: aha! saj sem vedel, da ima denar!
Pa še mnogo drugega so govorili, kar pa ni da bi govoril.
Prišla sta dva moža in pisala oporoko. Ljudstvo se je izgnjetlo za ta čas iz izbe, da-si nerado, in marsikdo je pritiskal pri oknu del svojih ušes, a se ni dalo. Žena je imela slab glas, moža pa sta se. tudi na tihem razumela.
Oporoka je bila končana. A zaman. Ljudje so ugibali in lagali — kar ni ravno lepa navada — a zvedeli niso ničesar, kar bi bih radi.
Tudi po duhovnika so jej poslali še tist večer. Vesel je bil obraz njegov, ko je stopil čez jedno uro iz hiše.
Drugo jutro je zvonilo z vsemi tremi, kakor bi bil Rog vé kdo umrl. A umrla je le beraèica. In ko so jo zanesli fez oseminštirdeset ur na blagoslovljeno zemljo pri cerkvi, kak pofreb je to bil! Samó pogrebcev je bilo malo, premalo za tak pogreb. Debelo so gledali ljudje, ko se je precej po pogrebu potrosilo toliko novcev mej uboge. Tako delajo bogatini.
In ko se je raznesel čez osem dnij glas o njcnej oporoki, takrat še le so odpirali ljudje svoja usta! Takega pa še nè, kar stoji naša vas!
Tisoč cerkvi, tisoč ubogim in tisoč za maše! Lep denar to! In Roga-novim, ki so jo tako lepo opravili in spravili, tem niti beliča?
Pač! Roganov Jakee je stud oval mnogo let na rovaš bogate beračiee in Torkovi so sezidali popolnoma novo hišo in še imajo denar!
Poglejte, poglejte, kaj je dobro, sočutno srce! Kdo bi si bil mislil? In vender je in ostane resnično, da je dobro usmiljeno srce vedno srečno, če ne takó, pa takó!
Še več hočete, da bi vam povedal? čez in čez dovolj je, ako si le to zadnje zapomnite!	B—c.
Pisma mlademu prijatelju.
XIX.
Dragi 1
'•''mS'ran Erjavec je zagledal luč sveta 1834. I. v Ljubljani, šolal te je doina in na Dunaji in postal 18(50. 1. profesor na realki v Zagrebu in 1871. 1. v Gorici, kder je umrl 1887. I.
Kot trudoljuben sotrudnik „Glasnikov" je pisal va-nj šaljive spise in za-bavljive potopise in v svojih nežnih povestih se je pokazal spretnega pripovedovalca. Za priprosto ljudstvo je pisal v knjigah „družbe sv. Mohorja" in v „Besednik". Tudi „Zvon" Dunajski in Ljubljanski je prinesel iz njegovega peresa par dovršenih spisov in po Janežičevih „Cvetnikih" je raztreseno njegovo blago; „Cvetje" pa je prineslo kitico po Erjavci prevedenih Andersenovih pravljic (1H63). Nedosežno krasno so pisane njegove prirodoznanske slike (Mravlja, Žaba, Krt, Rak, Rastlinske svatbe). Takó krepak in bogat jezik, takó izbran in lahen zlog, takó tenak krasosloven ukus se dobi le redko in posamič pri naših pisateljih. Njemu pristoji po vsej pravici jedno izmej prvih mest pri slovenskih leposlovcih. — Erjavec je bil tudi strokovnjak v prirodoznanstvu in kot tak si je pridobil časten naslov naravoslovnega pisatelja. Oral je z drugimi vred ledino na tem našem polji in boriti se mu je bilo treba z vsemi temeljnimi pojmi in besedami. A vže za njega se je popela slovenska naravoslovna terminologija (nazvoslovje) kakor ne nobena druga takó. Saj imamo vže od njega dovoljno del te stroko : prevel in predelal je na slovenski jezik prirodopis ž i-V a 1 s t v a (18(54, 1872, 1881 po Pokornem, 1875* za „Matico" po Sehödlerji) in za družbo sv. Mohorja je popisal v petih zvezkih (1868—72) „domače in tuje živali" iu „naše škodljive živali" v treh zvezkih (1880—82) v popularnem (priprostem), zanimivem zlogu, kakor Je on zna. Nadalje je spisal prirodopis rudninstva (1867 po Fellöckevji, 1883 izvórno), rastlinstva (1875 za „Matico") iu somatologijo (1881 po Woldfichu). — Erjavec je zbiral tudi
narodno blago in poslušal pazno govorico narodovo : zato je jezik njegov takó lep, zato je bil tudi temeljit poznavatelj slovenščine in njegova „Potna torba" v letopisih „Matice slovenske" (1875, 1879, 1880, 1882—83) hrani mnogo kritično urejenega narodnega blaga: rastlinskih in živalskih imen in po narodu nabranih besed in rekov.
Erjavec je bil ud in ustanovitelj vsem večjim narodnim društvom, uzoren v obiteljskem in družabnem krogu, vsestransko izobražen in dejansk Slovan, a književna zgodovina slovenska ga uvršča mej prve leposlovee in prirodoslovce.
Simon Jenko se je porodil 1835. 1. na Podrečem na Sorskem polji. Solai se je v Kranji, Novem mestu in Ljubljani. Na Dtuiaji je dovršil po prebitih britkostih pravoslovje in je služil za koncipijenta v Kameniku in Kranji, kder je umrl 1869. I.
V „Glasniku" je priobčeval svoje pesni in povesti in „Pesmi" njegove so prišle na svetlo 1864 (65) v (i radei. — Bil je možat in odločen Slovan, ki je imel vže takrat tako mišljenje o slovanskej ideji, kakeršna nekaterim še sedaj nehče v glavo. In to slovansko prepričanje kakor tudi žalostne strani njegovega življenja prepevajo njegove poezije. Visoke ideje odeva se skromno in prikupljivo obliko. Olovekoljubui nazori se zrcalijo v nežnih verzih in modrovanje pesnikovo ima svoj izvor v modrovanji u&rodovem. Snov je vzeta vseskozi iz domačega življenja in kar mu ne more izrazi ti priroda, to mu poosebi umétalnost. Narodna in umetalna poezija si podajati roci, rodoljubje in narava se tešita mej seboj. Vse je povedano kratko, a krepko, priprosto in nežno, iz naroda za narod. Jenka štejemo mej prve slovenske pesnike.
Matija Valj a v ec (Kračmanov) se je porodil 1834 1. na Beli v Pred-dvorskej župi na Gorenjskem in je sedaj gimnazijski profesor iu ud „jugoslovanske akademije" v Zagrebu.
Pesnikoval je vže zgodaj po „Novicah", „»Sloveniji", „Glasniku" in drugod, 8tvareč pesui v pravem narodnem duini zložene in naravnost iz naroda vzete ali pa narodne predelane, iu posebno so so mu posrečile daljše epske pesni iz živalskega življenja (Vojska z volkom in psom, Volk Rimljan . . .). Izdal je tudi posebej svoje „Pesmi". P re vel jo za Janežičevo „ Cvetje" Sofoklejev „Ajaut" in po narodnej pesui je zapel daljšo epsko pesen „Zora in Solnca". Pisal je tudi o jezikoslovnih stvareh „Zora", letopis „Matice Slov". 1874, 1877) in jako zaslužne so njegove študije o slovenskem uaglasu (Rad jugo si. akad.). Največ zaslug pa si je nabral pri nabiranji narodnega blaga (pesnij in pripovedk). Vže po „Glasnikih", „Novicah", „Sloveniji", „Zori", „Kresu" in drugod je raztreseno mnogo od njega nabranega narodnega blaga in posebno mnogo let se je pečal z nabiranjem pripovedk okrog Varaždina in v Medjimurji ( v kajkavskom narečji) in 1888. 1. je izdal „Narodne pripovjedke", ki jih je skupil v in okolo Varaždina, a v letnikih „Kresovih" je priobčil dolgo vrsto (83) pripovedk v dotičnein narečji, takó, da bi ga lahko imenovali v tem obziru slovenskega Vuka.
Zdravstvuj I	p. b.
im Wttj-ta
Erottine.
V kratkem času nam je nemila smrt pobrala dva občepriljubljena, značajna in za vse dobro jako vneta dušna pastirja. Umrl je v 15. dan maja meseca vsled nekega prehlajenja preč. gospod
Ivan Stupar,
župnik v Št. Gothardu na Gorenjskem. Bil je rajnki zvest pastir svojim vernim ovčicam, vedno velik prijatelj nežnej slovenskej mladini in ves čas naročnik našega lista.
Pretečem mesec pa je umrl v Dvoru na Koroškem preč. gospod
Vinko Sevšak,
farni oskrbnik in vrl učitelj krščanskega nauka. Bil je rajnki ne samó dober pastir svoje verne črede, temveč tudi velik prijatelj Koroške slovenske mladine, ftazven našega „Vrtca" naročeval je tudi druge primerne slovenske knjižice, ki jih je delil mej mladino svoje Župnije, da je čita in se izobrazuje. — Priporočamo oba dobra in za dušni blagor svojih ovČic tolikanj vneta duhovna pastirja vsem čitateljem našega lista v molitev in hvaležen spomin. Bog jima obilo povrni, kar sta dobrega storila za našo slovensko mladino. Bodi jima večni mir in pokoj!
Pametnice.
*	Bog nam daje križe, da smo Njemu bliže.
*	Kdor mir ljubi, nikdar ni na zgubi.
*	Kdor jezik prav peljd, tak zmirom kaj veljä.
*	če drevje mlad sadiš, pa sadje star dobiš.
*	Kder se žganje pije, tam so hudobije.
*	Če hiša snažna ni, vsakdó se je boji.
Hčerka materi za god.
Mati ljuba, mati moja, Tebe ljubim hčerka Tvoja! Ljubim bolj kot samo sebe Vedno mislim le na Tebe. Vzemi v dar srcé si moje Srce moje bodi Tvoje; V njem so same dobre želje Tebi v ràdost in vesélje. — Vedno bora Bogii prosila; Da bi zdrava, srečna bila Ti predobra moja mati ! —
Ivaj za god Ti hočem dati? Vzemi vse si, kar je moje Kar je moje, bodi Tvoje !
Io. Tomiii.
Demant.
(Prfobfil It. Z.)
» a » » »
Zamenjajte v tem demantu črke tak''1 med sebój, da se bod« čitalo v devetih vrstah devet besed od leve proti desnej srednja vrsla. rekše peta naj se čita tudi od zgoraj ni/dolu po sredi posamičnih besed. Besede naj značijo: 1. soglasnik; Ü. Števnik; .m. slovenski časopis; 4 jugoslovansko mesto ; 5. vas v Ipavskej dolini; 6. otok v Dalmaciji; 7. reka v avstrijskej kronovini; 8. žensko ime; 9. Bamoglasuik.
(ReS Ite v In imen* reSilcev r prih. liuto.)
Uganke.
1)	Kaj stori cerkovnik, kadar zvoni ?
2)	Kje se slama mlati?
3)	Povej, kako si more 10 dijakov 10 jajec takó razdeliti, da dobi vsak po jedno jajce, pa vender še jedno v skledi ostane ?
4)	Ali veš, kje se največ vina izpijo ?
5)	Kateri svetnik v cerkvi stoji na desnej strani?
6)	V katerih hišah ni stolov ne klopi ?
(Odgonetke ugank v prihodnjem listo.)
Vprašanje.
(Priobčil H. Podkrajlek.) Otroci, kaj vam povedo te ptico? SRAKOPER S L i U K A D L E S K L A S T A V ICA B R I N 0 V K A P ASTAR IČ I CA S E N I C A Š K R J A N E C S T R N A D
L I Š Ć E K SLAVEC ČRNOGLAVKA
P E N I C A PALČEK D R 0 2 E G 0 D A P KALIN
(Odgovor in imena reäiiccv » prihodnjem listo.)
Številčna uganka.
(PrioMit SU volj u b.)
10, 15, 2, 10, 11, 15, 1. 7, moško ime. 12, 5, 14, 5, reka na Češkem. 5, 13, 2, S, beseda v „očenašu".
0,	2, 8, 11. 9, 2, 3, 2, trg na Notranjskem. 8, 11, 9, orodje.
1,	16, 1, glagol.
4, 11, 17, 5, 3, rokodelec.
Začetne črke posamičnih besed čitane od zgoraj nizdolu dado ime slovenskega časopisa, koučne črke, čitane ravnu takó, pa njegovega urednika.
(Reäitev in Imena reSilcev v p rili. listo.)
Rešitev skakalnice v 6. „Vrtcevem" listu. llruMt h« omaja in lirib ivestoba Slovencu ne guiie.
Prav so jo rešili: Gg. Aut. Petelin, duh. pom. v Tomaji; Ant Batagelj. vik na Ponikvah (Gor) in Fr. Vilhar, učitelj v Vel. Žabljah.
Nove knjige in listi.
*	Öolske Drobtince v petindvajsetletni spomin smrti A M. Slom-
1 šek-a. Učiteljem, odgojiteljem in : prijateljem šole spisal Franc S. Jam-šek, nadučitol j in bi vš i c. kr. okr. Sol. nad i or i tel j v U eichen bur g n. V Ljubljani Natisnil in založil J. R. Milic 1887 8° 215 str. Cena nevezanemu iz-tisu 1 gld., vezanemu v platno pa 1 gld. 20 kr.; po pošti 10 k r. več. — 0 i tej knjigi ne rečemo druzega nego to, da je vsake slovenske ljudske šole dolžnost, da jo I ima v šolskej knjižnici. Priporočamo jo torej I prav živo vsem ljudskim učiteljem, vzgoji-| teljeiu in šolskim prijateljem.
*	Oče naš. — To je naslov jako ličnej knjižici, v katerej je ves „Očeiiaš" naslikan. Knjižica ima 9 barvanih podobic, po katerih se otroci lahko in hitro nauče „Očenaš44 moliti Za naše otročiče prav primerna knjižica, posebno za šolska darila namesto kakih drugih podobic. Knjižica se dobiva v založbi gosp. Giontini-ja v Ljubljani. Cena 10 kr. (Po pošti 12 kr ).
*	Hrvatska omladina, list zabavi
1	pouci, uredjuje Josip Milaković. Tečaj II. Svezak I. Tiska G. Grünhut u Zagrebu. — To je list za hrvatsko mladino, ki prinaša jako lepe podobe in izvrstne zabavne in poučne spise. Jezik je gladek in lahkoumčven. Priporočamo ta list tudi Slovencem, ki so hrvatskega jezika zmožni. Cena
2	gld. za vse leto; 1 gld. za pol leta. Naročnina se pošilja upravništvu „Hrvatske omladine" u Zagrebu.
I.iHtnU-H. Gg. D. v. B. t Lj. : Skakalnice nismo mogli vzprejeti, ker je predolga in bi nam bila vzela preveč prostora. 1'riobfiiino jo prihodnje loto. — Koračnice so uam v8eč in bi takoj pričeli ž njimi, ako bi bilo mogoče pri reSitvI prinesti tudi podobo. Ali to je težavno, ker bi vsako reSitev treba bilo v les vrezati, a lesorezr* v Ljubljani nimamo, ijkugall bo-demo, morda to stvar vendor kako iikreuemo. — J. K. v Lj.: Vnüa pesenc« „Mala cerkvica" nI za natia.
J. Volkov r L : V VaSeni „demantu" nam nc ngaja izraz: kolovodja, ki po nekaterih krajih znači to, kar nemSkl: Rädelsführer; dalje nam todi niso po godo: „spisava" in „potni sij". Treba hi to izraze kako druzaču sasukati. — V«5ej posni »Srce — glava" bi treba Se nekoliko pile. Pri rešitvi .ob-Ilska" srno Vas prezrli in stoprav «daj našli, da »o tudi VI Slejeto mej rejilce. No zamerite! — J. B. v LJ.: Vse, kar le dotirega, pride časoma na vrsto. — Bolisiav v I.: VsS.i pesvnea So ni godna »a natis. — Fr. Selski: Tudi Vaiiiu pesnicam bi treba Se pile, ker v tej obliki no moremo i. njimi v natis. — Vsem iiaiim drugim lotrudnikom o priložnosti pismeno, ker nam tu ni mogoče ob kratkem tarsiati nagega mnenja.
0C Vit óne naie hint. gg. naročnike, ki naročnine za drugo poUelje ie j two obnovili, prosimo nujno, da ne s naročnino takój oglcwi, ker brez gmotni podpore ne moremo izdajati „ Vrtca* takó, kakor ìelìmx) mi in na&i čast. gg. naročniki.
MJredmiitvo „FrfrVf«".
„Vrt««" izhaja 1. dni vsacega meseca , in stoji a» vse leto > gl. 60 kr.; »a pol leta 1 gl. 50 kr. Napta: Uredništvo „Vrtéevo.- mestni trg, Itev. 83 v Ljubljani (Laibach).
Udatelj, založnik in urednik Ivan Tomšič. — Natisnila Klein in Kovač v Ljubljani.