Špela Golobiè
Zavod Muzikator
KULTURNA VZGOJA NA PODROÈJU GLASBENE UMETNOSTI V
OSREDNJIH SLOVENSKIH GLASBENIH INSTITUCIJAH
Pregledni znanstveni èlanek/ Review Article
Izvleèek
Kulturna vzgoja na podroèju glasbene umetnosti predstavlja most med formalnimi in neformalnimi
oblikami glasbenega uèenja in izobraevanja. Odvija se tako v osnovnih, glasbenih in nekaterih
srednjih šolah kot tudi v kulturnih ustanovah, otroci in mladi pa imajo ob tem številne monosti
glasbenega udejstvovanja. Prispevek obravnava oblike glasbeno-izobraevalnih programov
osrednjih slovenskih glasbenih institucij, ki otrokom in mladim omogoèajo neposreden stik z
glasbeno umetnostjo. Osvetljena je vloga društev Glasbena mladina Slovenije in Glasbena mladina
ljubljanska, ki s svojimi glasbeno-izobraevalnimi programi bogatita pouk glasbe v osnovnih in
srednjih šolah. Partnersko sodelovanje med kulturnimi in vzgojno-izobraevalnimi ustanovami
omogoèa otrokom in mladim dostop do glasbene umetnosti in bistveno prispeva k vzgoji novih
generacij koncertnih poslušalcev.
Kljuène besede: kulturno-umetnostna vzgoja, glasbena umetnost, glasbeno-izobraevalni
programi, simfoniène matineje, simfonièni orkester.
Abstract
Cultural Education in the Field of Music in Slovenian Principal Musical Foundations
Cultural education in the field of music serves as a bridge between formal and informal music
education. Cultural education is delivered in primary school, music school and some secondary
schools as well as in cultural institutions. In addition, there are many possibilities for children to
participate in musical activities. The article discusses the forms of music education programmes in
central Slovenian music institutions, which enable children and adolescents a direct contact with
music. It highlights the role of Jeunesses Musicales Slovenia and Ljubljana Musical Youth, wich
offer music education programmes that enrich formal education in primary and secondary school.
Collaboration between cultural and educational institutions gives children and adolescents access to
music and greatly contributes to the education of the new generation of concertgoers.
Keywords: arts and cultural education, musical art, music education programs, symphony
matinees, symphony orchestra
145
Špela Golobiè, KULTURNA VZGOJA NA PODROÈJU GLASBENE UMETNOSTI...
Uvod
Kulturno-umetnostna vzgoja je dokaj novo, vendar zelo hitro razvijajoèe podroèje, ki se
nahaja na preseèišèu vzgojno-izobraevalnega, kulturnega in znanstvenega sektorja. V
slovenski kulturni politiki je prviè opredeljena v Nacionalnem programu za kulturo
2004–2007 (2004), na podroèju vzgoje in izobraevanja pa jo opredeljujejo in
utemeljujejo Nacionalne smernice za kulturno-umetnostno vzgojo v vzgoji in
izobraevanju (2009).1 Kulturno-umetnostna vzgoja je dvodimenzionalna, saj vkljuèuje
dva komplementarna vidika, in sicer vidik sprejemanja umetnosti in ustvarjalni oziroma
produktivni vidik. Na specifiènem podroèju glasbene umetnosti to pomeni, da po eni
strani otroci in mladi nastopajo v vlogi poslušalcev, po drugi strani pa so aktivno vkljuèeni
v glasbene dejavnosti. V vlogi poslušalcev se lahko otroci in mladi udeleijo koncertov, ki
jih za šolsko populacijo pripravljajo osrednje slovenske glasbene ustanove. To najveèkrat
poteka v okviru kulturnih dni, ki jih organizirajo vzgojno-izobraevalni zavodi. Aktivno
pa otroci in mladi sodelujejo v glasbenih dejavnostih pri pouku glasbene vzgoje, pri
izbirnih vsebinah, povezanih z glasbo, pri interesnih dejavnostih ter v glasbenem šolstvu.
Na podlagi sodobnih uènih pristopov se uèna okolja širijo iz šolskih prostorov v
avtentiène prostore za doivljanje glasbe, kot so koncertne dvorane, operne hiše,
gledališèa in druga koncertna prizorišèa, pri tem pa se vzpostavljajo pomembni procesi
socializacije posameznika z raznovrstno glasbo in zvoènim okoljem.
V prispevku so predstavljena teoretièna izhodišèa kulturno-umetnostne vzgoje ter
programi in projekti, ki na nacionalni ravni povezujejo kulturne in vzgojno-izobraevalne
zavode. Prikazane so stiène toèke, ki povezujejo šolajoèo populacijo z glasbeno
umetnostjo ter glasbeno-izobraevalni programi, ki jih osrednje slovenske glasbene
institucije namenjajo šolski populaciji. Izhajamo iz predpostavke, da ima šolajoèa
populacija številne monosti glasbenega udejstvovanja in da osrednje slovenske glasbene
institucije kontinuirano izvajajo glasbeno-izobraevalne programe namenjene šolajoèi
populaciji.
Nacionalni dokumenti in raziskave s podroèja kulturno-umetnostne vzgoje
V Sloveniji je bila leta 2003 izvedena prva raziskava, ki se nanaša na širši okvir kulturne
vzgoje. Raziskovalki Majda Hrenjak in Valerija Vendramin sta izhajali iz predpostavke,
da je kulturna vzgoja v Sloveniji nedomišljeno in neartikulirano podroèje in da dejavnosti
kulturne vzgoje tako v izobraevalni kot kulturni sferi niso ustrezno sistemsko umešèene,
spodbujane in osmišljene.2 V nadaljevanju so naštete raziskave in dokumenti s podroèja
kulturno-umetnostne vzgoje, podrobneje pa je predstavljen pomemben nacionalni
146
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 31. zvezek
1 Nacionalne smernice za kulturno-umetnostno vzgojo v vzgoji in izobraevanju je pripravila
Razširjena medpredmetna skupina za kulturno vzgojo, imenovana na Zavodu RS za šolstvo
leta 2008, ki jo sestavlja 19 strokovnjakov z razliènih podroèij vzgoje in izobraevanja ter
kulture. Ta strateški dokument so spomladi 2009 potrdili in sprejeli vsi trije strokovni sveti v
vzgoji in izobraevanju.
2 Prvo raziskavo s podroèja kulturne vzgoje v Sloveniji z naslovom Kulturna vzgoja skozi
otroško literaturo (2003) je izvedel Mirovni inštitut, financirali pa sta jo Ministrstvo za
kulturo in Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, danes Ministrstvo za izobraevanje,
znanost in šport.
dokument Nacionalne smernice za kulturno-umetnostno vzgojo v vzgoji in izobraevanju
(2009).
Nacionalne raziskave in dokumenti s podroèja kulturno-umetnostne vzgoje:
Kulturna vzgoja skozi otroško literaturo (2003)
Kulturna vzgoja: evalvacijska študija (2004)
Kulturna vzgoja: dostopnost kulture ter povezovanje med kulturo in izobraevanjem
– iskanje konceptualnih in sistemskih rešitev (2005)
Kulturna vzgoja – povezovanje med kulturo in izobraevanjem ter dostopnost
kulture za otroke in mladino (2006)
Uèinki naèrtne kulturne vzgoje na kulturno dejavnost uèencev v osnovnih šolah
(2009)
Nacionalne smernice za kulturno-umetnostno vzgojo v vzgoji in izobraevanju
(2009)
Kulturno-umetnostna vzgoja: priroènik s primeri dobre prakse iz vrtcev, osnovnih
in srednjih šol (2011)
Nacionalne smernice za kulturno-umetnostno vzgojo v vzgoji in izobraevanju (2009; v
nadaljevanju Nacionalne smernice) bistveno prispevajo k poenotenju pojmovanja in
razumevanja koncepta kulturno-umetnostne vzgoje. Dokument izpostavlja pomen
kulturno-umetnostne vzgoje in njenega naèrtnega razvoja, opredeljuje pojem
kulturno-umetnostne vzgoje in samo pojmovanje ter definira cilje in naèela
kulturno-umetnostne vzgoje. Poleg tega Nacionalne smernice pojasnjujejo in ozavešèajo
vlogo kulturno-umetnostne vzgoje pri izboljševanju kakovosti izobraevanja in razvijanju
posameznikove ustvarjalnosti ter poudarjajo pomen umetnosti in kulture za drubo 21.
stoletja. Dokument temelji na nekaterih pomembnih slovenskih in tujih dokumentih s
podroèja kulturno-umetnostne vzgoje, in sicer na Nacionalnem programu za kulturo
2004–2007 (2004), Nacionalnem programu za kulturo 2008–2011 (2008) ter na
Unescovem dokumentu Road map for arts education (2006).3 Nacionalne smernice
poudarjajo, da je bistvo sodobne kulturno-umetnostne vzgoje njena kroskurikularnost in
vpetost v vsa podroèja dejavnosti, uène predmete in druge šolske dejavnosti. Kulturna
vzgoja predstavlja temelj za posameznikov ustvarjalni odnos do kulture ter razumevanje
njenega pomena za razvoj èloveške drube. Poleg tega so v dokumentu našteti številni
pozitivni uèinki kulturno-umetnostne vzgoje na otroke, mlade in na celotno drubo. V
dokumentu predstavljeni cilji kulturno-umetnostne vzgoje se medsebojno prepletajo in
dopolnjujejo s cilji uènega naèrta za glasbeno umetnost v osnovnošolskem izobraevanju.
147
Špela Golobiè, KULTURNA VZGOJA NA PODROÈJU GLASBENE UMETNOSTI...
3 Road map for Arts education (UNESCO 2006) sodi med najpomembnejše dokumente na podroèju
kulturno-umetnostne vzgoje. Nastal ja na podlagi mednarodne konference o kulturno-umetnostni vzgoji v
izobraevanju, ki je potekala leta 2006 v Lizboni. Pri pripravi in izvedbi konference so pomembno
sodelovale tudi tri najveèje svetovne nevladne organizacije s podroèja umetnosti, in sicer InSEA za
likovno umetnost (International Society for Education Through Art), ISME za glasbo (International
Society for Music Education) in IDEA za gledališèe (International Drama and Theatre Education
Association).
Uèni naèrt za glasbeno umetnost v programu osnovnošolskega izobraevanja
Glasbena umetnost je obvezni predmet v celotni vertikali osnovnošolskega izobraevanja.
V prvem triletju obsega dve šolski uri na teden, v èetrtem in petem razredu uro in pol, v
šestem, sedmem, osmem in devetem razredu pa eno šolsko uro na teden. Glasba v šoli
dopolnjuje kulturno in socialno ivljenje, sooblikuje zdravo zvoèno okolje, pri otrocih in
mladih pa spodbuja samodisciplino, kritiènost, ustvarjalnost, estetsko obèutljivost,
umetniško izraanje ter sodelovanje v ojem in širšem drubenem okolju. Uèni naèrt
opredeljuje glasbo kot obliko komunikacije, ki vpliva na obèutja, misli in delovanje, zato
uèenci potrebujejo glasbene izkušnje izvajanja, ustvarjanja in poslušanja, saj je prav stik z
njenimi vrednotami temelj za razumevanje glasbenih pojavov in pojmov. Navaja tudi, da
glasbena vzgoja ponuja uèencem temeljne izkušnje za aktivno in selektivno poslušanje
glasbe v medijih in na prireditvah. Pouk glasbe v šoli z interakcijo ustvarjanja in izvajanja
uèence spodbuja k sodelovanju v pevskih zborih, drugih glasbenih skupinah in
dejavnostih, jih motivira za vseivljenjsko uèenje ter dopolnjuje kulturno in socialno
ivljenje na šoli (Uèni naèrt. Program osnovna šola. Glasbena vzgoja, 2011).
Uèni naèrt je zasnovan odprto in zato uèitelju ponuja monost fleksibilnega naèrtovanja
na izvedbeni, vsebinski in organizacijski ravni. Uèitelju je s tem zaupana veèja
avtonomnost pa tudi veèja odgovornost za kvalitetno izvajanje glasbene vzgoje v okviru
pouka in v širšem okviru kulturno-umetnostne vzgoje. Strokovnjaki (Peèjak idr., 2009,
Sicherl Kafol idr., 2015) ugotavljajo, da je prav kompetenten uèitelj kljuèni dejavnik
uspešnega izvajanja glasbene vzgoje kot samostojne discipline in v okviru
kulturno-umetnostne vzgoje. Poleg tega so preprièani, da le glasbeno razvit uèitelj, ki je
pripravljen sprejeti, usvojiti in izvajati strokovno-didaktiène posebnosti podroèja,
kakovostno uresnièuje cilje glasbene vzgoje. Poleg naèrtovanja pouka mora uèitelj
poznati tudi monosti medpredmetnega povezovanja in umešèanja pluralnosti glasbene
kulture v obvezni in razširjeni šolski program. Borota (2008) pa opozarja, da mora
glasbeni pedagog poleg monosti umešèanja glasbe v šolski prostor v okviru vzgojnega
naèrta šole, interesnih dejavnosti, izbirnih predmetov, kulturnih dni, ustvarjalnega
preivljanja prostega èasa, projektov in nateèajev, ob tem vedno znova vzpostavljati
partnerske povezave z umetniškimi ustanovami in glasbeniki.
Izbirni predmeti in interesne dejavnosti povezani z glasbo
Z glasbo so v osnovni šoli povezani štirje izbirni predmeti, in sicer enoletni predmeti
Ansambelska igra, Glasbena dela in Glasbeni projekt ter triletni ali krajši predmet
Klaviatura in raèunalnik. Temeljni namen izbirnih glasbenih predmetov je aktivno
glasbeno udejstvovanje, uresnièevanje interesov za glasbeno umetnost in kulturo,
vzbujanje veselja in pozitivnih èustev do glasbe ter spodbujanje k trajnemu sodelovanju v
glasbeni kulturi (Uèni naèrt. Izbirni predmet. Program osnovna šola. Ansambelska igra,
Glasbena dela, Glasbeni projekt, 2004). Poleg tega tudi neobvezni izbirni predmet
Umetnost vkljuèuje z glasbeno umetnostjo povezane vsebine (Uèni naèrt. Neobvezni
izbirni predmet. Program osnovna šola. Umetnost, 2013). S kulturno-umetnostno vzgojo
se neposredno povezujejo predmeti Glasbena dela, Glasbeni projekt in Umetnost. Uèenci,
148
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 31. zvezek
ki obiskujejo glasbeno šolo, lahko to vrsto glasbenega udejstvovanja uveljavljajo kot
izbirni predmet.
Najbolj razširjena interesna dejavnost na podroèju glasbe v osnovni šoli je pevski zbor, ki
pomembno soustvarja kulturno ivljenje na šoli. Uèencem sodelovanje v pevskem zboru
omogoèa kakovostno mnoièno muziciranje, estetsko doivljanje ter kvalitetno
preivljanje prostega èasa. Poleg tega se pri zborovskem petju razvijajo posameznikove
sposobnosti, spretnosti in znanja, ki pevce usposabljajo za skupinsko glasbeno umetniško
poustvarjanje ter jih usmerjajo v sprejemanje, doivljanje in izraanje muzikalnosti
(Razširjeni program osnovnošolskega izobraevanja. Pevski zbor, 2003).
Dnevi dejavnosti so del obveznega programa osnovne šole, ki poteka po letnem delovnem
naèrtu šole. V okviru dnevov dejavnosti se medpredmetno povezujejo discipline in
predmetna podroèja, vkljuèena v predmetnik šole. Cilji dnevov dejavnosti so omogoèiti
uèencem utrjevanje in povezovanje pri posameznih predmetih pridobljenega znanja ter
nadgradnja tega znanja s praktiènim uèenjem v kontekstu medsebojnega sodelovanja in
odzivanja na aktualne dogodke v ojem in širšem drubenem okolju (Dnevi dejavnosti,
1998). Obisk koncerta ali glasbenega dogodka šole najpogosteje organizirajo v okviru
kulturnih dni, ki se naèrtujejo in izvajajo v sklopu dnevov dejavnosti. V prvem
vzgojno-izobraevalnem obdobju so predpisani štirje kulturni dnevi v posameznem
šolskem letu, v drugem in tretjem triletju pa trije.
Glasbeno šolstvo
Izobraevalni programi, ki se izvajajo v glasbenih šolah, zajemajo predšolsko glasbeno
vzgojo, glasbeno in plesno pripravnico ter glasbeni in plesni program. Pouk instrumentov
in petja poteka individualno, pouk drugih predmetov pa skupinsko, poleg tega je za
glasbene šole obvezujoèe, da izvajajo tudi orkestre. Osnovni cilji izobraevanja v glasbeni
šoli so odkrivanje in razvijanje glasbene in plesne nadarjenosti, sooblikovanje osebnosti,
doseganje ustreznega znanja in pridobivanje izkušenj za zaèetek delovanja v ljubiteljskih
instrumentalnih ansamblih, orkestrih, pevskih zborih ter plesnih skupinah, pridobivanje
znanja za nadaljnje glasbeno in plesno izobraevanje, omogoèanje umetniškega
doivljanja in izraanja ter omogoèanje osebnostnega razvoja uèencev v skladu z
njihovimi sposobnostmi in zakonitostmi razvoja (Zakon o glasbenih šolah, 2000, 2006).
Lešnik (2009) ugotavlja, da si uèenci, ki obiskujejo glasbeno šolo, elijo veè glasbenega
izobraevanja v osnovni šoli kot tisti, ki glasbene šole ne obiskujejo. Zato se uèenci, ki
obiskujejo glasbeno šolo, v veèjem številu udeleujejo glasbenega kroka in pevskega
zbora, poleg tega imajo veèjo eljo po glasbenem poustvarjanju.
Koncertna ponudba za mlade poslušalce v Sloveniji
Umetniški programi za mladino pri nas potekajo e od leta 1920, ko je Orkestralno društvo
Glasbene matice zaèelo izvajati komentirane mladinske koncerte. Koncerti so bili
tematsko zaokroeni, uvodnemu predavanju je sledil glasbeni del, na katerem so nastopili
znani slovenski in tudi tuji glasbeniki (Šramel Vuèina, 2010). Na komentiranih koncertih
je komentator mladim poslušalcem pojasnjeval glasbene pojme, glasbene oblike,
anekdote o skladateljih in misli skladateljev o svojih opusih. Namen komentiranih
149
Špela Golobiè, KULTURNA VZGOJA NA PODROÈJU GLASBENE UMETNOSTI...
koncertov pa je bil pri mladih poslušalcih vzbuditi zanimanje za študij glasbe ali za
aktivno poslušanje glasbe (Budkoviè, 1995). Tudi danes, skoraj sto let kasneje, ostaja
temeljni namen kulturno-umetnostne vzgoje isti. Umetnost pribliuje mladim, povezuje
kulturne in vzgojno-izobraevalne ustanove ter pri posamezniku vzbuja eljo in potrebo
po kulturnem udejstvovanju in lastnem umetniškem izraanju. V nadaljevanju so
predstavljeni izobraevalni programi osrednjih slovenskih glasbenih institucij in društev,
ki so namenjeni šolski populaciji.
Cankarjev dom
Cankarjev dom je osrednji slovenski kulturni hram in se ponaša z veè dvoranami, med
katerimi je tudi Gallusova dvorana, ki je najveèja koncertna dvorana v Sloveniji. Zgrajen
je bil leta 1982 in od takrat v njem redno potekajo koncerti simfoniènih orkestrov in
operne predstave (Golobiè, 2016). Cankarjev dom ponuja otrokom in mladim bogat
kulturno-umetniški program s številnimi predstavami in kulturnimi prireditvami, ki se jih
otroci in mladi lahko udeleijo v organizaciji šol ali v lastni organizaciji. Predstave
nastajajo v produkciji Cankarjevega doma ali pa v koprodukciji z drugimi producenti. Iz
programske ponudbe Cankarjevega doma je razvidno, da ima kulturna vzgoja pomembno
mesto. V koncertni sezoni 2019/2020 je v ponudbi 41 kulturno-vzgojnih programov za
otroke in mlade. Poleg tega so mladi generaciji namenjeni trije abonmaji, in sicer Moj prvi
abonma, Ivan in Cankar. V Cankarjevem domu poteka tudi Kulturni bazar, Slovenski
knjini sejem, Koncertni cikel Mladi mladim ter mladinski festivali, ki vkljuèujejo
razliène zvrsti umetnosti (Festival zlata palièica, Kinobalon, Pripovedovalski festival in
Transgeneracije). Tudi glasbeno-izobraevalni programi Glasbene mladine Slovenije in
Glasbene mladine ljubljanske, ki jih izvajajo slovenski poklicni orkestri, potekajo v
Gallusovi dvorani Cankarjevega doma (Cankarjev dom, 2019).
Simfonièni orkester RTV Slovenija
Radijski orkester je bil ustanovljen leta 1928 z imenom Orkester radia Ljubljane, in sicer
istega leta, kot je zaèel oddajati Radio Ljubljana. Radio Ljubljana je e ob samem zaèetku
predvajanja prevzel kulturno-vzgojno vlogo, saj so bile na sporedu otroške in mladinske
ure namenjene razvedrilu najmlajših poslušalcev. Na podlagi mladinskih ur so se razvile
vzgojno-izobraevalne oddaje za mlade, imenovane šolski radio, ki so ga uporabljali kot
pripomoèek za potrebe šolskega pouka. Vsebinsko bogate glasbene oddaje so pripomogle
k boljši kvaliteti pouka, saj so poleg podatkov o glasbeni zgodovini, oblikoslovju in
instrumentih, vkljuèevale predvajanje zvoènih posnetkov domaèe in tuje glasbene
literature. Radio Ljubljana je bil še posebej dobrodošel pri mladih s podeelja, ki niso
imeli monosti izobraevanja in kulturnega udejstvovanja. Z izobraevalno dejavnostjo se
je Radio Ljubljana dejavno vkljuèil med razširjevalce slovenske kulture, prispeval je k
nadaljnjemu razvoju slovenskega šolstva in pustil pomemben peèat v vzgoji in
izobraevanju (Šarec, 2005). V okviru RTV Slovenija od leta 1957 nepretrgoma delujeta
tudi otroški in mladinski pevski zbor, v katera je bilo v vseh teh letih vkljuèenih veliko
število otrok in mladih. Osrednje poslanstvo obeh zborov pa je poustvarjanje in snemanje
skladb slovenskih skladateljev in glasbe za otroke (Koter, 2012).
150
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 31. zvezek
S koncertno dejavnostjo namenjeno mladim poslušalcem je Orkester Radia Ljubljana
zaèel leta 1955, ko so bili nekateri popoldanski koncert namenjeni mladim poslušalcem,
veèerni koncerti pa ostalemu obèinstvu. Leta 1957 je orkester zaèel sodelovanje z
Akademijo za glasbo v Ljubljani in od takrat redno izvaja simfoniène koncerte s študenti
Akademije za glasbo in nagrajenci glasbenih tekmovanj. Od leta 1987 orkester izvaja
mladinske simfoniène koncerte v sodelovanju z Glasbeno mladino ljubljansko, lastnih
programov pa ne ustvarja. Radio Slovenija posname tudi številne koncerte in jih nato
predvaja na 3. programu Radia Slovenija – programu Ars. Tudi nekatere
glasbeno-izobraevalne programe, ki jih Glasbena mladina ljubljanska izvaja v
sodelovanju s slovenskimi profesionalnimi orkestri, posname Televizija Slovenija in jih
kasneje predvaja na svojih televizijskih programih. S tem so kvalitetni koncerti odliènih
mladih glasbenikov in komentirani koncerti osrednjih slovenskih poklicnih orkestrov
dostopni najširšemu krogu poslušalcev (Golobiè, 2016).
Slovenska filharmonija
Orkester Slovenske filharmonije izvaja koncerte, namenjene mladim poslušalcem, e od
prve koncertne sezone v letih 1947/1948 (Kuret, 2008). Orkester vsa leta redno izvaja
mladinske koncerte v sodelovanju z Glasbeno mladino Slovenije in s tem kontinuirano
izvaja kulturno-vzgojne programe namenjene mladim poslušalcem. Poleg tega Orkester
Slovenske filharmonije redno izvaja koncerte z nadarjenimi mladimi glasbeniki, ki jim
nudi monost koncertiranja s profesionalnim orkestrom (Golobiè, 2016). Slovenska
filharmonija je v koncertni sezoni 2015/2016 uvedla Študentski abonma, v koncertni
sezoni 2018/2019 pa Druinski abonma, namenjen najmlajšim poslušalcem in njihovim
druinam. V koncertni sezoni 2019/20120 cikel druinskih koncertov vkljuèuje 10
sobotnih dopoldanskih koncertov (Slovenska filharmonija, 2019).
SNG Opera in balet Ljubljana
Orkester narodnega gledališèa (danes orkester SNG Opera in balet Ljubljana) je prvi
koncert za mlade poslušalce priredil leta 1924, glavni namen matinejskih koncertov pa je
bil populariziranje orkestrske glasbe. Leta 1943 je bil uveden Operni studio, ki je deloval
na ljubljanski glasbeni akademiji, njegov namen pa je bil na glasbene odre uvesti novo
generacijo pevcev (Grdina, 2002). SNG Opera in balet Ljubljana redno izvaja operne in
baletne predstave, ki so namenjene otrokom in mladim, mladinske operne in baletne
predstave pa redno obiskujejo slovenske osnovne in srednje šole. Med abonmaji, ki jih
SNG Opera in balet Ljubljana ponuja mlajšemu obèinstvu, sta Študentski in Druinski
abonma. V koncertni sezoni 2019/2020 so na programu za šolske skupine in mlajše
obèinstvo 4 operne in 5 baletnih predstav (SNG Opera in balet Ljubljana, 2019).
151
Špela Golobiè, KULTURNA VZGOJA NA PODROÈJU GLASBENE UMETNOSTI...
SNG Maribor
Sodelovanje SNG Maribor z vzgojno-izobraevalnimi ustanovami sega v sezono
1931/1932, ko je mariborska opera izvedla opereto Èe se ljubita dva srednješolca S.
Haasa v sodelovanju s Klasièno gimnazijo Maribor. Poleg tega so se v mariborski operi
uspešno spopadali z izzivi opere za mladino, saj je bila e v sezoni 1958/1959 na sporedu
Humperdinckova pravljièna opera Janko in Metka, v sezoni 1960/1961 pa glasbena
pravljica S. Prokofjeva Peter in volk (Luniæ, 2012). SNG Maribor v današnjem èasu
namenja otrokom in mladim bogato glasbeno-gledališko ponudbo, predstavljeno v
publikaciji namenjeni vrtcem, osnovnim in srednjim šolam. Ponudba vkljuèuje primerno
skrajšane predstave, ki so opremljene z zabavnimi in pouènimi komentarji. Poleg tega
SNG Maribor otrokom in mladim nudi tudi otroške in študentske abonmaje, ki vkljuèujejo
gledališke, operne in baletne predstave. V koncertni sezoni 2019/2020 kulturno-vzgojna
ponudba vkljuèuje 17 razliènih programov za otroke in mlade (SNG Maribor, 2019).
Glasbena mladina Slovenije
Osrednji slovenski društvi, ki se ukvarjata z vzgojo mladih poslušalcev sta Glasbena
mladina Slovenije in Glasbena mladina ljubljanska. Glasbeno-izobraevalni programi, ki
jih izvajata v sodelovanju z osrednjimi slovenskimi glasbenimi in kulturnimi ustanovami,
imajo osnovni namen mladim pribliati glasbeno umetnost, v njih vzbuditi potrebo po
obiskovanju koncertov in na ta naèin vzgajati nove generacije koncertnih poslušalcev.
Glasbena mladina Slovenije (v nadaljevanju GMS) ravno v šolskem letu 2019/2020
obeleuje 50 letnico delovanja, poslanstvo društva pa ostaja vsa leta isto. Mladim
pribliuje svet razliènih glasbenih zvrsti na simfoniènih matinejah, komentiranih
koncertih, glasbenih delavnicah in v reviji Glasna. Obenem opravlja pomembno vlogo pri
razvoju mladih glasbenikov, ki stopajo na profesionalno pot, saj jim omogoèa prve
nastope na koncertnih odrih, organizira njihove predstavitve v tujini in sodelovanje v
mednarodnih orkestrih, zborih in na glasbenih taborih. e od ustanovitve je GMS vpeta v
mednarodno glasbeno mreo Jeunesses Musicales International. Sodeluje na
mednarodnih glasbenih taborih in jih tudi sama prireja. Mlade glasbenike pošilja
koncertirat tudi k drugim Glasbenim mladinam po Evropi in v zameno na slovenske odre
vabi tuje mlade koncertante. Iz leta v leto sodeluje pri sestavljanju Svetovnega orkestra
Glasbene mladine in Svetovnega zbora mladih. Poleg tega aktivno sodeluje na Kulturnem
bazarju, soorganizira glasbeno tekmovanje Slovenska glasbena olimpijada, prireja
Glasbeni tabor in izdaja revijo Glasna (Golobiè, 2016). V šolskem letu 2019/2020
ponudba za mlade poslušalce vkljuèuje 16 simfoniènih matinej z Orkestrom Slovenske
filharmonije in dva programa, ki jih izvaja v sodelovanju s Konservatorijem za glasbo in
balet Ljubljana. V sklopu ponudbe, ki jih glasbeniki izvajajo na šolah po Sloveniji je 63
glasbeno-izobraevalnih programov. Talentirani mladi glasbeniki pa imajo monost
nastopiti na 18 koncertih v sklopu cikla GM Oder (Glasbena mladina Slovenije, 2019).
152
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 31. zvezek
Glasbena mladina ljubljanska
Glasbena mladina ljubljanska za šolsko populacijo prireja koncerte, ki jih izvajajo
slovenski poklicni orkestri: Orkester Slovenske filharmonije, Simfonièni orkester RTV
Slovenija, Big Band RTV Slovenija, SNG Opera in balet Ljubljana in Policijski orkester.
Društvo sodeluje s šolami iz cele Slovenije, ki prihajajo v prestolnico na njihove koncerte,
ter posreduje glasbeno-izobraevalne programe na šole po vsej Sloveniji. Poleg tega
organizira cikle koncertov na katerih nastopajo talentirani mladi glasbeniki: Jesenske
serenade, Mladi mladim, Ob klavirju, Zvoki mladih, Prisluhnimo v Operi, Dobimo se na
Magistratu in Glasbeni samovar. Pod okriljem Glasbene mladine ljubljanske deluje
Mešani mladinski pevski zbor Veter, v katerega so vkljuèeni ljubljanski srednješolci.
MeMPZ Veter ima pomembno vlogo pri kulturno-umetnostni vzgoji srednješolcev, saj
jim ponuja monost aktivnega glasbenega udejstvovanja (Golobiè, 2016). Programska
ponudba za šolajoèo populacijo v šolskem letu 2019/2010 vkljuèuje 18 koncertov z
orkestri in 2 programa, ki jih glasbeniki izvajajo na šolah po Sloveniji. V sedmih
koncertnih ciklih pa je na programu 29 koncertov v izvedbi talentiranih mladih
glasbenikov (Glasbena mladina ljubljanska, 2019).
Slika 1: Partnerske povezave med osrednjimi slovenskimi glasbenimi institucijami
in društvi
153
Špela Golobiè, KULTURNA VZGOJA NA PODROÈJU GLASBENE UMETNOSTI...
Nacionalni partnerski projekti
V nadaljevanju so predstavljeni pomembni partnerski projekti, ki potekajo na nacionalni
ravni in so zelo obseni tako po številu partnerjev kot tudi po obsegu dejavnosti.
Partnerski projekti, ki vkljuèujejo glasbeno umetnost so Kulturni bazar (od leta 2009),
Glasbena olimpijada, Kulturna šola in projekt Razvijanje sporazumevalnih zmonosti s
kulturno-umetnostno vzgojo (SKUM).
Kulturni bazar je nacionalni medresorski partnerski projekt, pri katerem sodelujejo
Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za izobraevanje, znanost in šport, Zavod RS za
šolstvo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za zdravje,
Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo,
Slovenska nacionalna komisija za Unesco ter kulturne ustanove iz celotne Slovenije.
Izvršni producent Kulturnega bazarja je od samega zaèetka leta 2009 Cankarjev dom, v
katerem se na enodnevni prireditvi s svojo ponudbo predstavijo kulturne ustanove ter
številni samostojni kulturni ustvarjalci. V predavalnicah in dvoranah se zvrstijo številna
predavanja, delavnice in strokovne razprave z razliènih podroèij, vodeni ogledi predstav,
razstav ter nastopi ustvarjalcev in umetniških skupin. V okviru Kulturnega bazarja je
objavljen tudi pregleden Katalog kulturno-vzgojne ponudbe kulturnih ustanov iz vse
Slovenije. V šolskem letu 2019/2020 se v katalogu predstavlja 354 kulturnih ustanov in
umetnikov s svojo bogato programsko ponudbo, ki vkljuèuje 1898 razliènih
kulturno-vzgojnih programov. Kulturni bazar je zasnovan kot oblika strokovnega
usposabljanja za strokovne delavce v vzgoji in izobraevanju, kulturi in za strokovne
delavce širše strokovne javnosti. V okviru Kulturnega bazarja je vzpostavljena tudi
Nacionalna mrea koordinatorjev kulturno-umetnostne vzgoje, ki povezuje koordinatorje
iz vzgojno-izobraevalnih zavodov, kulturnih ustanov in lokalnih skupnosti. V šolskem
letu 2018/2019 je bilo v mreo vkljuèenih 535 koordinatorjev iz celotne Slovenije
(Kulturni bazar, 2019).
Kulturna šola je projekt, ki zdruuje izobraevalno in kulturno sfero v okviru obšolskih
kulturnih dejavnosti, namenjenih kulturnemu udejstvovanju osnovnošolcev ter njihovih
mentorjev in druin. Cilj projekta je dvigniti kakovost in obseg aktivnega in pasivnega
udejstvovanja uèencev ter njihovih mentorjev in druin v obšolskih kulturnih dejavnostih,
ki niso del obveznega šolskega kurikula. Namen projekta je:
– krepiti ustrezno kulturno vzgojo na osnovnih šolah ter ustvarjalnost mladih na
razliènih umetnostnih podroèjih,
– podpirati kakovostne doseke mladih na kulturnem podroèju,
– spodbuditi izobraevanje mentorjev in organizatorjev v osnovnih šolah, ki se
udejstvujejo na ljubiteljskem kulturnem podroèju,
– motivirati šole, da postanejo arišèa kulturnih programov v lokalnem okolju, z
namenom promocije ustvarjalnosti, vseivljenjskega uèenja in povezovanja.
Projekt Kulturna šola je strukturiran piramidalno, in sicer se odvija na lokalni, regijski in
dravni ravni, prek mree obmoènih izpostav Javnega sklada za kulturno dedišèino po
vsej Sloveniji. Za naziv kulturna šola lahko kandidirajo osnovne šole, ki imajo izkazano
dejavnost na vsaj petih podroèjih umetnosti, med katera spadajo glasba, gledališèe, lutke,
folklorna dejavnost, film in video, ples, likovna in fotografska dejavnost, literatura in
154
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 31. zvezek
varovanje kulturne dedišèine. Poleg tega morajo šole v kulturno udejstvovanje vkljuèiti
veèje število uèencev in uèiteljev ter omogoèiti mentorjem izpopolnjevanje na podroèju
kulturnega in umetniškega udejstvovanja. Šolske skupine morajo sodelovati na revijah,
sreèanjih, festivalih in tekmovanjih, šole pa morajo redno prirejati kulturne dogodke za
uèence ter kulturne programe za širšo lokalno skupnost (Kulturna šola, 2019).
Slovenska glasbena olimpijada je dravno glasbeno tekmovanje, ki ga organizira Zveza
Glasbene mladine Slovenije v sodelovanju z Akademijo za glasbo v Ljubljani in
Konservatorijem za glasbo in balet Ljubljana. Namenjena je uèencem 7., 8. in 9. razreda
osnovne šole, tekmovanje pa je sestavljeno iz treh delov, in sicer prvi del vkljuèuje slušni,
pisni in izvajalski test. V drugem delu udeleenci izvedejo in interpretirajo vokalne
skladbe, izbrane iz glasbene literature, v tretjem delu pa tekmovalci izvedejo avtorske
skladbe, ki so jih ustvarili pred tekmovanjem. Prva Glasbena olimpijada za osnovnošolce
in srednješolce je bila organizirana marca leta 2012, na dosedanjih osmih dravnih
tekmovanjih pa je sodelovalo 306 uèencev in dijakov. Najboljši udeleenci so kot
predstavniki Slovenije tekmovali tudi na bienalnih mednarodnih olimpijadah. Pogoj za
prijavo na 9. Slovensko glasbeno olimpijado je predhodna udeleba na Šolski glasbeni
olimpijadi, ki jo na posamezni osnovni šoli organizira tam delujoèi uèitelj glasbene
umetnosti. Tekmovanje predstavlja izziv tako uèencem kot tudi njihovim mentorjem.
Udeleenci imajo prilonost, da razvijajo in izrazijo glasbeno znanje, ustvarjalni potencial
in lastne skladbe ter doivljajo pomembne glasbene izkušnje. Mentorji pa v èasu priprav
na tekmovanje nadarjene uèence strokovno vodijo, jim nudijo èustveno oporo ter na
tekmovalce prenašajo pozitiven odnos do glasbe in odprtost za ustvarjalno izraanje
(Slovenska glasbena olimpijada, 2019).
Razvijanje sporazumevalnih zmonosti s kulturno-umetnostno vzgojo (SKUM) je petletni
projekt v katerega je vkljuèenih 53 kulturnih ustanov, 59 umetnikov in 32 partnerjev (od
tega so 4 javni visokošolski zavodi, 1 javni raziskovalni zavod, 1 javni zavod ter 26
vzgojno-izobraevalnih zavodov). Temeljna cilja projekta sta:
» - ugotoviti, koliko in na kakšen naèin vrtci in šole omogoèajo otrokom/mladostnikom
stik z vrhunskimi umetniškimi izkušnjami;
- razvijati didaktiène pristope in nove oblike povezovanja vzgojno-izobraevalnega dela z
umetniškimi dejavnostmi ter pri tem vkljuèiti tudi manj uveljavljena podroèja
umetnosti.«4
V projekt so vkljuèena naslednja podroèja umetnosti: likovna umetnost, plesna umetnost,
knjievna vzgoja, uprizoritvena umetnost, glasbena umetnost ter vizualna umetnost in
multumedija. Podroèje glasbene umetnosti temelji na ugotovitvi, da na razvoj glasbene
sporazumevalne zmonosti otrok in mladine zelo spodbudno vplivajo avtentièna uèna
okolja kot so koncertne dvorane, glasbeni ateljeji, snemalni studii in drugi prostori, kjer
delujejo glasbeniki. Glasbeno uèenje tako poteka skozi avtentiène dejavnosti ter povezuje
otroke, mlade, vzgojitelje in uèitelje z glasbeniki. Avtentièna okolja ter komunikacija v
glasbenem jeziku pa pri otrocih in mladih spodbujajo ustvarjalnost, interpretacijske
zmonosti, kritièno mišljenje in estetsko doivljanje (SKUM, 2019).
155
Špela Golobiè, KULTURNA VZGOJA NA PODROÈJU GLASBENE UMETNOSTI...
4 SKUM. https://www.skum.si/o-projektu/namen-in-cilji-projekta/ (4. 12. 2019).
Zgledi iz tujine
Pregled spletnih strani nekaterih odliènih tujih glasbenih ustanov, nam ponuja vpogled v
pestro paleto glasbeno-izobraevalnih programov. Kot primer izpostavljamo Newyorško
filharmonijo, saj ima izjemno razvito izobraevalno dejavnost, ki je pregledno
predstavljena na spletni strani. Newyorška filharmonija je prve koncerte za mlade
poslušalce priredila e leta 1883, najveèjo popularnost pa so koncerti za mlade poslušalce
dosegli v šestdesetih letih 20. stoletja, ko je Leonard Bernstein z njimi gostoval v seriji
televizijskih oddaj. Newyorška filharmonija pripravlja širok spekter inovativnih
izobraevalnih programov, ki so na spletni strani kategorizirani glede na ciljne skupine
poslušalcev. Osnovno poslanstvo glasbeno-izobraevalnih programov je pribliati
simfonièno glasbo ljudem vseh starostnih skupin ter jim predstaviti njeno lepoto in moè.
Glavni namen koncertov za mlade poslušalce je bil in ostaja vzbujanje zanimanja za
glasbo pri mladih poslušalcih, postavljanje temeljev za vseivljenjsko uivanje ob glasbi
ter vzbujanje elje in potrebe po obiskovanju koncertov (Golobiè, 2016). Znotraj
Newyorške filharmonije deluje izobraevalni oddelek, v katerem deluje pet oseb, poleg
tega pa pri izvedbi projektov sodeluje še 26 umetnikov – pedagogov, ki so sicer èlani
orkestra Newyorške filharmonije. Spletna stran Newyorške filharmonije otrokom in
mladim namenja interaktivni spletni program Kidszone! Online Learning, ki vkljuèuje
številne aplikacije, igre in kvize, preko katerih otroci in mladi na atraktiven in sodoben
naèin sprejemajo glasbene uène vsebine (Newyorška filharmonija, 2019).
Zakljuèek
Na podlagi zbranih informacij ugotavljamo, da je v nacionalnih raziskavah s podroèja
kulturno-umetnostne vzgoje izraen pomen le-te za izboljšanje kakovosti izobraevanja,
dviganje ravni kulturne zavesti, spodbujanje ustvarjalnosti pri otrocih in mladih,
razvijanje posameznikovih potencialov ter razvoj drube kot celote. Kulturna vzgoja ima
pomembno vlogo pri spodbujanju pozitivnega odnosa do glasbene umetnosti in ljudske
glasbe ter prispeva k vzgoji estetske senzibilnosti in kritiènega vrednotenja med otroki in
mladimi.
Otroci in mladi imajo v Sloveniji številne monosti glasbenega udejstvovanja v okviru
kulturno-umetnostne vzgoje, ki se odvijajo tako v osnovnih in nekaterih srednjih šolah kot
tudi v kulturnih ustanovah. V slovenskem izobraevalnem sistemu je glasbena umetnost
umešèena kot obvezni predmet v celotni vertikali osnovnošolskega izobraevanja, kjer
dopolnjuje kulturno in socialno ivljenje, sooblikuje zdravo zvoèno okolje, pri otrocih in
mladih pa spodbuja samodisciplino, kritiènost, ustvarjalnost, estetsko obèutljivost,
umetniško izraanje ter sodelovanje v ojem in širšem drubenem okolju. Poleg tega
imajo otroci in mladi monost aktivnega vkljuèevanja v glasbene dejavnosti v okviru
izbirnih predmetov, pevskega zbora in glasbenega šolstva. Na podlagi zgodovinskega
pregleda izvajanja mladinskih koncertov in predstav osrednjih slovenskih glasbenih
institucij smo ugotovili, da so vse ustanove redno prirejale koncerte in predstave za mlado
obèinstvo z namenom vzgajanja bodoèih obiskovalcev koncertnih in opernih prireditev in
dvigovanja zanimanja za klasièno glasbo v najširšem krogu poslušalcev. Na nacionalni
156
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 31. zvezek
ravni potekajo tudi številni partnerski kulturno-vzgojni projekti, ki vkljuèujejo veliko
število kulturnih in vzgojno-izobraevalnih zavodov ter umetnikov, uèiteljev in uèencev.
V sodobnem èasu je zvoèno okolje nasièeno z zvoènimi draljaji, glasba pa je dostopna
preko razliènih elektronskih medijev, sodobnih komunikacijskih sredstev in digitalne
tehnologije. Zato je izredno pomembno, da so otroci in mladi opremljeni z znanjem, ki jim
omogoèa selektivno izbiro glasbenih vsebin. Newyorška filharmonija je odlièen primer
filharmoniènega orkestra, ki s sodobnimi pedagoškimi pristopi spodbuja otroke in mlade,
k aktivnemu glasbenemu udejstvovanju. Na spletni strani Newyorške filharmonije so
namreè dostopne številne sodobne glasbene aplikacije, ki lahko sluijo kot odlièen uèni
pripomoèki pri pouku glasbene umetnosti, saj otrokom in mladim na atraktiven naèin
podajajo glasbene uène vsebine. ivimo v èasu digitalne preobrazbe in pred nami je izziv
digitalizacije kulture. Pomembno je, da prepoznamo prilonosti, ki jih prinaša digitalna
doba in jih uporabimo za priblievanje glasbene umetnosti mladim.
Literatura
Borota, B. (2008). Umetnost in glasba v spreminjajoèi se drubi. Glasba v šoli in vrtcu,
let. XIII, št. 2–3, str. 3–9.
Bucik, N., Poar Matijašiè, N., Pirc, V. (2011). Kulturno-umetnostna vzgoja: priroènik s
primeri dobre prakse iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol – dopolnjena spletna razlièica,
Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo, 2011. https://www.
zrss.si/kulturnoumetnostnavzgoja/publikacija.pdf (4. 12. 2019).
Budkoviè, C. (1995). Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II. Ljubljana: Znanstveni
inštitut Filozofske fakultete.
Cankarjev dom. https://www.cd-cc.si/ (4. 12. 2019).
Dnevi dejavnosti. Ljubljana: Nacionalni kurikularni svet, Strokovni svet Republike
Slovenije, 1998.
Glasbena mladina ljubljanska. http://www.gml-drustvo.si/ (4. 12. 2019).
Glasbena mladina Slovenije. http://www.glasbenamladina.si/ (4. 12. 2019).
Golobiè, Š. (2016). Vpliv umetniških programov osrednjih slovenskih glasbenih
institucij na kulturni razvoj in orientacijo šolske populacije (Doktorska disertacija).
Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo, Ljubljana.
Grdina, I. (2002). Slovenska opera v Ljubljani. V Aman, T., Zavrl. M. (ur.). 110 let
ljubljanske Opere. Ljubljana: SNG Opera in balet.
Hrenjak, M., Vendramin, V. (2003). Kulturna vzgoja skozi otroško literaturo.
Ljubljana: Mirovni inštitut.
Hrenjak, M. (2004). Kulturna vzgoja: evalvacijska študija. Ljubljana: Mirovni inštitut.
Hrenjak, M., Vendramin, V., Juranèiè, . (2005). Kulturna vzgoja: dostopnost kulture
ter povezovanje med kulturo in izobraevanjem – iskanje konceptualnih in sistemskih
rešitev. Ljubljana: Mirovni inštitut.
157
Špela Golobiè, KULTURNA VZGOJA NA PODROÈJU GLASBENE UMETNOSTI...
Koter D. (2012). Slovenska glasba 1918-1991. Ljubljana: Študentska zaloba.
Kulturni bazar. http://www.kulturnibazar.si/ (4. 12. 2019).
Kulturna šola. https://www.jskd.si/kulsola/ (4. 12. 2019).
Kulturna vzgoja – povezovanje med kulturo in izobraevanjem ter dostopnost kulture za
otroke in mladino. (2006). Ljubljana: Ministrstvo za kulturo.
Kuret, P. (2008). 100 let Slovenske filharmonije. Ljubljana: Slovenska filharmonija.
Lešnik, I. (2009). Vokalna tehnika uèiteljev in kakovost petja uèencev v prvem triletju
osnovne šole (Doktorska disertacija). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta,
Ljubljana.
Luniæ, S. (2012). Repertoarne smernice Opere in baleta SNG Maribor med letoma 1919
in 2011 (Diplomska naloga). Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, Maribor.
Nacionalni program za kulturo 2004–2007 (2004). Ljubljana: Ministrstvo za kulturo
Republike Slovenije.
Nacionalni program za kulturo 2008–2011 (2008). Ljubljana: Ministrstvo za kulturo
Republike Slovenije.
Nacionalne smernice za kulturno-umetnostno vzgojo v vzgoji in izobraevanju. (2009)
https://www.zrss.si/zrss/wp-content/uploads/nacionalne_smmernice_za_kult_umet_
vzgojo_slo-1.pdf (4. 12. 2019).
Newyorška filharmonija. https://nyphil.org/ (4. 12. 2019).
Peèjak, S., Borota, B., Bucik, N., Delak, M., Karim, S., Korošec, H., Peštaj, M. in
eleznik, A. (2009). Uèinki naèrtne kulturne vzgoje na kulturno dejavnost uèencev v
osnovnih šolah: Predlog modela kulturno-umetnostne vzgoje, Ljubljana: Filozofska
fakulteta.
Razširjeni program osnovnošolskega izobraevanja. Pevski zbor (2003). Ljubljana:
Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo.
Sicherl - Kafol, B., Denac, O., Denac, J., Zalar, K. (2015). Naèrtovanje ciljev glasbene
vzgoje na uènih podroèjih. V Hozjan, D. (ur.). Aktivnosti uèencev v uènem procesu.
Koper: Pedagoška fakulteta, str. 479–498.
Simfonièni orkester RTV Slovenija. http://www.rtvslo.si/simfoniki/orkester.php
(4. 12. 2019).
SKUM. https://www.skum.si/ (4. 12. 2019).
Slovenska filharmonija. http://www.filharmonija.si/ (4. 12. 2019).
Slovenska glasbena olimpijada. http://www.glasbenamladina.si/?p=4777 (4. 12. 2019).
SNG Maribor. http://www.sng-mb.si/ (4. 12. 2019).
SNG Opera in balet Ljubljana. http://www.opera.si/ (4. 12. 2019).
Šarec, V. (2005). Vzgojno-izobraevalna vloga Radia Ljubljana od ustanovitve leta 1928
do leta 1941 (Magistrsko delo). Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo, Ljubljana.
158
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 31. zvezek
Šramel Vuèina, U. (2010). Orkestrska poustvarjalnost v Ljubljani med obema vojnama.
(Doktorska disertacija). Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za
muzikologijo, Ljubljana.
Uèni naèrt. Program osnovna šola. Glasbena vzgoja (2011). Ljubljana: Ministrstvo za
šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo.
Uèni naèrt. Izbirni predmet. Program osnovna šola. Ansambelska igra, Glasbena dela,
Glasbeni projekt (2004). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Zavod RS za
šolstvo.
Uèni naèrt. Izbirni predmet. Program osnovna šola. Klaviatura in raèunalnik (2005).
Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo.
Uèni naèrt. Neobvezni izbirni predmet. Program osnovna šola. Umetnost (2013).
Ljubljana: Ministrstvo za izobraevanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo.
WU, Li-Ying. 2004. A Descriptive Analysis of the Education Department and
Educational Programs at the Los Angeles Philharmonic. (Doktorska disertacija).
Florida: State University.
Zakon o glasbenih šolah. Uradni list Republike Slovenije, št. 81/2000, 2006, Zakon o
glasbenih šolah (ZGla-UPB1), str. 8673.
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200681&stevilka=3536 (4. 12. 2019).
159
Špela Golobiè, KULTURNA VZGOJA NA PODROÈJU GLASBENE UMETNOSTI...
Summary
Arts education plays an important role in improving the quality of education, raising the
level of cultural awareness, promoting creativity in children and young people as well as
in the development of each individual`s potentials and the development of society as a
whole. Several national and international documents and studies highlight the importance
of arts and cultural education and underline the need for continued systematic
development of the field. Arts education has also an important role in encouraging
positive relationship to classical and traditional music and helps develop aesthetic
sensibility and critical evaluation skills among children and adolescents. In addition, there
are many possibilities for children to participate in musical activities. Within the arts and
cultural education that takes place both in elementary schools and music schools as well as
in cultural institutions. Following the examples of contemporary teaching methods,
teaching environment is moving outside the classroom in authentic places for
experiencing music, such as concert halls, operas, theatres and other concert venues,
which stimulates important processes of socializing children to different types of music
and different sound environments.
Artistic programs of the central Slovenian musical institutions include a number of
programs aimed at school aged population which make it possible for children and young
people to come into contact with musical arts and take care of the education of future
generations of listeners. The societies Jeunesses Musicales Slovenia and Jeunesses
Musicales Ljubljana in question even today systematically foster concert offers for young
listeners, moreover, they give ground to talented young musicians (often a large part of the
concert) who thus receive important concert experience. The survey covers five Slovenian
musical institutions, namely the Slovenian Philharmonic Orchestra, the Symphony
Orchestra of RTV Slovenia, the Slovenian National Theatre Opera and Ballet Ljubljana,
Slovenian National Theatre Maribor and Cankarjev dom. Artistic programs of the central
Slovenian music institutions influence the cultural development of school population and
guide children and young people towards artistic, quality music. The activity of New York
Philharmonic orchestra in addition to the concerts for young audiences and young
musicians includes also interactive educational web programs Kidszone! Online Learning
allowing the orchestra to connect with the widest circle of listeners on the atractive way.
160
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 31. zvezek