SEKCIJA SZDL O NAČRTOVANEM GOSPODARSKEM RAZVOJU
Osnutek plana — spisek želja
Približno iretjina od 150 vabljenih iz krajevnih. skupnosti Dušan Kveder-Tomaž, Jože Moškrič-Ciril in /elena jama, i/ obcinskih in mestnih organov in organizacij ter iz delovnih organizarij, ki imajo svoje proslore na območju prej navedenih krajevnih skupnosti, se je od/vala povabilu naše občinske konference SZDL in se 12. marca udeležfla sekcija o načrtovanju gospodarskega razvoja našega mesta in občine za obdobje 1986—2000. Podlaga za pogovor je bil osnulek dokumenla, imenovan ludi Ljubijana 2000, ki je ta čas v javni obrav-navi. Sekcijo je vodil predsednik našega izvršnega sveta Milan Jelenc.
Po izredno dolgem začetnem molku, ki je sledil uvodnim be-sedam predstavnika Zavoda za družbeno planiranje Ljubljan;i, so se navzoči !e razži veli; govorili so o razvoju indusirije, prostor-ski ureditvi, stanovanjski grad-nji, trgovini in drobnem gospo-darstvu. Toda če iz vsega pove-danega izluščimo histvena vpra-šanja, bi ta bila: Iz kakšnih po-datkov so izhajali sestavljavci tega dokumenta? Ali bo res mo-goče vse tisio, kar je zapisano v planu, tudi uresničiti? Bo za vse to dovolj denarja? So v tem do-kumentu upoštevane tečajne ra-zlike, rast cen, inflacija...?
Na ta najpomembnejša vpra-šanja predstavnik Zavoda za družbeno planiranje ni mogel zadovoljivo odgovoriti; kako tudi bi, če pa je celo sam podvo-mil v to, da bo za uresničitev
plana dovolj denarja. Razlaga, »da se kljub pomanjkanju sred-stev ta razvoj spelje.« pa ni mogla prepričati tistih, ki vedo. da se )e na željah sloneči ciiji naj-večkrat ne dosežejo.
Povsem preprosta in razuml jiva pa je bila misel predstavnika ene izmed krajevnih skupnosti, ki je de)al,da bi morali najprej vedeti, koliko denarja je na razpolago, in potem začrtati gospodarski ra-zvoj. Vprašanje pa je, katero vrednost denarja sploh upošte-vati v planu — zdajšnjo ali tisto čez pet, deset let, če je prihodnjo vrednost denarja dandanes sploh mogoče oceniti. »Prepričan sem,« je dejal isti govorec, »da delovne organizacije ne vedo, če bodo tisto, kar so predvidele v teh papirjih, v resnici tudi izpol-nile. NapisaJe so, da bodo, ampak to ni realno.«
V iiresničljivost plana dvomijo tudi \ SCT. »V naši hiši smo rekli, d;t je lo spisek želja. ne plnn. /akaj? /.ato. ker je na eni vtrani osemn;ijstkrat napisano »bomo«. Kdo je la »botno«? Vem, to so investitorji. Toda kdo vo to? Delovna organizacija, sa-moprispevek, sis...? Združeno delo je tako obremenjeno, da bo te želje težko izpolnilo,« je po-vedal predstavnik te delovne or-ganizacije. navzoč na tej seji.
Odgovor, zakaj je (olikokrat napisano »bomo«, je prišel pri priči. »Zato, ker so na komite cxi tridesei ozdov le trije poslali svoje dolgoročne plane,« je ra-zložila predsednica našega komi-teja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj. »Toda kako naj se planira, če je nemogoče presoditi, kakšne bodo razmere čez pet ali deset let,« je pojasnilo zavrnil pred-stavnik SCT in kot primer takš-nega načrtovanja navedel Gradi-sovo tovarno orodij, ki danes dela le s četrtinsko zmogljivost-jo, kerzdaj po teh izdelkih ni to-liko povpraševanja, kot je bilo videti ob njeni gradnji. Potemta-ketn imajo v delovni organizaciji dve možnosti: napravijo plan in vanj zapišejo besede, ki jim niti sami ne verjamejo, se torej zla-
?ejo, lahko pa plana sploh ne n;i-redijo. Oboje ni prav jn oboje je •>labo.
Večinoma mirni. lahko bi rekli celo previdni toni govorcev niso mogli zakriti glavnega očitka' temu dokumentu, tega namreč. da je v njegovo uresničljivost mogoče dvomiti ?e zdaj. Še huje: videti je, da ne gre samo za dvom, marveč fe skoraj za goto-^ost. da bodo besede spet ostale le besede.» / lepimi besedami smo bogati.« je pravilno ugotovil eden od udeležencev te sekcije, »veliko lepih besed namenimo razvoju in znanstveni dejavnosti, v praksi pa je to drugače.«
Ali bodo ugotovitve te sekcij-ske razprave pripomogle k temu, da bo dokument, ki načrtuje naš razvoj za nadaljnjih petnajst let in v pripravo katerega je bilo vlo-ženo veliko rlenarja, časa in energije ljudi (pripravljavcev in tistih, ki^o o njemu razpravljali), dobil, vsak kar zadeva gospodar-sko področje, stvarnejšo podo-bo? Po izkušnjah sodeč, to ne bo lahko.
DARJA    JUVAN