r VELIKANSKA PREPLAVA V MEHIKI Smrtna žetev je velikanska. — Povodenj, ki je bila posledica poloma nasipa, bo zahtevala najbrž na tisoče žrtev. — Nesreča je zadela prebivalstvo med spanjem. — Mesto Leon je baje napol uničeno. MEXICO CITY, Mehika, 25. junija. — Nara-stek vode v Santiago in Gomez rekah, ki je imel za posledico polom Coecillo nasipa, je uničil polovico mesta Leon v državi Guanajuato. Prebivalce Leona, ki so mirno spali, je presenetil tok vode, kojega višino cenijo na osem čevljev. Tok je prihrumel od nasipa ter pričel odnašati hi-Še, domačo živino in ljudi skozi centralni del mesta. Drobil je poslopja, kot da so napravljena iz papirja. Hiše, napravljene iz posušenega blata in ilovice, so se podrle kakorhitro se jih je dotaknila voda. Skupno število smrtnih slučajev ni znano, vendar pa domnevajo, da je našlo na tisoče ljudi smrt v valovih. * Polovica mesta je še vedno preplavljena in brez komunikacij, razven ene privatne brzojavne črte, katero vzdržujejo z velikimi težkočami. V nekem poročilu se glasi, da se hiše še vedno podirajo, ker preplavlja voda še vedno centralni del mesta. Povodenj je večja in izgube na življenjih so obsežnejše kot pa leta 1 888, ko je izgubilo življenje več sto ljudi. V lak iz Juareza je obtičal na progi izven Leona in potniki so bili zelo prestrašeni, ko je dosegla voda stopnice voz. Uprava je vprizorila vse možne poskuse, da odpošlje pomožne vlake. Leon je središče usnjarske industrije ter procvi-tajoče se doline, ene najboljših poljedelskih sekcij v Mehiki. MEXICO CITY, Mehika, 25. junija. — Po-manjklj iva poročila glede povodnji v Leon, v državi Guanajuato, ugotavljajo, da so številni prebivalci mesta pobegnili v višje dele mesta, da pa je celo tam dosegla voda višino treh čevljev. Vsa pokrajina na milje daleč je preplavljena. ^ Pred osem in tridestimi leti je bilo isto mesto ^eon skoro uničeno vsled povodnji, ki je prihrumela nad mesto, odnesla 2230 hiš, uničila 200 človeških življenj ter vzela dom nekako dvem tisočem. Mesto, ki -je zelo staro, ima približno 60,000 prebivalcev, ter leži ob bregovih reke Gomez, v zelo rodovitni dolini, znani radi svojega milega m prijetnega podnebja . Nahaja se približno 260 milj severno od Mexico City, v državi Guanajuato Dr/a }f kmalu P° zavojevanju Mehike Pedro de Chinnos. V tem mestu se je rodil Igna-cio Almada, so-domoljub Hidalga ter je znan Me-kikancem kot Leon de los Almadas. Med glavnimi industrijami je izdelovanje sedel m drugih predmetov iz usnja, izdelovanje nožev, mila, volnenega blaga ter slamnikov. Večina nemških pridelkov uničena. Narodu preti najbolj uao-depolna povodenj v letih, ker n e pojenjajo močni nalivi. — Viharji so se razširili tudi na sever. — Pridelek v dolinah rek je uničen. BERLIN, Nemčija, 25. junija. Vsi možje k nasipom ! — se ijrl&si klic, razjposlaji po Nemwiji, kjer proti vodovje oev. Dež pa*"1 a neprespano. Železniški strojevodje «0 dobili ukaz. naj vozijo sknaijno počasi skozi preplavljeno ozemlje. Neki lokalni vlak v Pomorju je skočil včeraj sJ tira. Ker j' vozil strojevodja zelo počasi, sta padla v jarek le lokomotiva in voz za prtljago in nikdo se ni smrtno ponesrečil. V Cochen, v bližini Koblenza jo okrajna federacija mozelskih in saarskih vinogradnikov naprosila vojni departmet, naj takoj nakupi vina za armado in mornarico, da .^e na ta nax*in odpomore zadregi vinogradnikov. Vinogradniki trdijo. da nimaja za letošnji pridelek nikakih rtkIw in kleti na razpolago, ker niso še prodali svojih dosedanjih zalog. Le takojšnji nakup od strani vojnega departmen-ta bi nudil oclpomoč. A dneva ne pove noi>ena pratka. . . PHILADELPHIA. Pa., 25. jam. Ko je hotela Mns. Preda Leohdie iz B.odklvna stopiti v vlak, ki naj bi jo od vedel v New York, se ,ie (zgrudila na on«deJjek zj/ntraj, ko se je objavilo Ijj/tKlsko glasovanji; kot poraz za socijaJiste, so zahtevali nacionalisti zastopstvo v kabinetu kot ceno za -podporo, katero bi naklonili hladnemu kompromisu. Izjavili so, da bodo umaknili svojo podporo in da bodo izurili rafcpmst državnega abora, če se ne bo sprejelo njih predlogom. Danes pa so pripravljeni datJ velike koncesije, in skoro le šepetale zahtevajo proator v vladi. Sedaj pa pravijo ceirtristi. da bodo izsilila n&zpust državnega zbora ali vsaj vladno krizo, če lie bd sprejeta izpremenjena oblika kompromisa. Vzroki dolgega odpora Rifcev. Napačna poročila tirajo Rifce k novemu odporu. — Siri se vest, da ni bil Abdel Krim ujet, v namenu, d a s e oživi vstaja. Lastnina bivših nemških vladarjev. Zvezni nemški svet j e pripravljen zapleniti ter konfiscirati družinske pravice, da potolaži raz kačene socijaliste. — Centrum vidi svarilo v številu glasov za zaple-nitev tekom ljudskega glasovanja. ♦ BERLIN, Nemčija, 25. jiimija. Prej*n>i pjrunki prestolonaslednik Viljem t*> izgubit svoj »godovin-*ki zpanl v OeJ*. Pnihija. kjer živi #=«daj v kraljevskem1 sijaju, teh luiil o je t«noimjf» posestvo 23 tkoč akrov. katero *» mu poklo- postav kot najstarejšeemu sinu vladajoče hiše. To se bo zgodiio, če bo sprejet v državnem zboru kompromis, kot pa je izpretnenil včeraj zvezni .svet. da nudi s tem koneeeoje soeijali-stičnim strankam. Nadaljne penzije in nagrade dovoljene vladajočim družinam na temelju Istega fevdalnega sistema. so istotako izbrisali iz kompromisa. vsled česar se morajo Ilohenzollernci /pripraviti, da izgube številne nadaljne dobrote, katere je uživala dmižina tekom zadnjih 400 let. Za te izgube ne bodo dobili monarhi in princi niti enega canta odškodnine. Gibanje, ki se je pričelo predvčerajšnjim, se je la&ko smatrajo včeraj za pravo a t plaz. v*!ed katerega so izgubiji naeijonalis-ti dosti svojih ta!. PoVsem drugačno stališče je o-paziti danes v reakcijonarnem ta- FEZ, Maroko, 25. junija. — Težkoee problema, e? katerim se morajo pečal i Španci v Rifn i?i naloge Franeozov. da popolnoma pomirijo Manoko, nikakor niso bile še kojjčane s predajo Abdel Krima. kot kanejo tukajšnji najnovejši razvoji. Pod vržen je vstašlkega voditelja značilo seveda lionevno zniaigo, v kolikor je prišla vpoštev k a ropanja -v Rifu. Samozvani nuitan Rifcev pa šteje številna skrajneže meti svojimi prejšnjimi pristaši, ljudi, ki se r>-botavljajo odložiti orožje in ki so pripravljeni sprejeti najmanjši izgovor. da nadaljujejo z bojem za izgubljeno stvar, kot mora priznati vsaik trezno misleč človek. , Vest, ki je krožila včeraj, se je glasila, da je poročilo o predaji Abdel Krima laž. katero so izmislili njegovi sovražniki. Dejstvo, da se nahaja vstaški voditelj v rokah Francozov, ne moti niti malo onih, ki jnulpirajo to poročilo, ki je" našlo že doseda preveč voljna ušesa in ki se je razširilo kot prerijski požar. Ti ljudje pravijo, da ni Abdel Krim. katerega imajo Francozi vjetega, resnični Abdel Krim. tem več slepar ki je prevzel to Vlog«, da osflepari mohamedance.. V Afriki potujejo novice kaj hitro in lažnjive novice še dosit! hitrejSe. Francoska inteligenčna ali špijomska služba je prepričana. da je ta vest povzročila nevladno ojačenje od\ora, katerega je opaziti v daljnih ofterajih Maroka, ki niso še pomirjeni in tudi v notoričnem Taiza sektorju, ki je še nadalje glavna točka nevarnosti v deželi. Nadalj no dcjktvo. ki obrača nase 'poKornosit Francozov, je to, rta dobivajo vstaši še nadalje zaloge orožja in municio'e iz nekega skrivnostnega vira. Zajetih je bilo več karavan, Iki so nosile puške in naljojc. Izsleditev obširne zarote na Španskem Diktator Primo de Rivera je zatrl v kali liberalno zaroto ter dal aretirati trideset ljudi. — Glasi se, da sta zaplete-n a v zaroto generala Weyler in Aguilera. / CAILLAUX JE PRIČEL Z VARČEVALNO KAMPANJO Finančni minister je poslal svojim tovarišem pismo, v katerem je zahteval skrčenje osobja. — Francoski industrijalci so baje pripravljeni strniti svoje interese. Pojasnjen umor in samomor. Tragedija mladega bogatina Brewsterja in njegove žene je sedaj popolnoma pojasnjena. — Našli so ljuba vno pismo nepoznanega moža. Na temelju najnovejših ugotovitev ne more bita niti najmanjšega dvoma, da je vsled strastne ljubosumnosti v torek zvečer Sidney Brewster usrtrelil najprej svojo žena. in nato še samega sebe v Glen Head, D. I. Dotičnega dne je namreč -našel (pismo, katero je pisal neki drugi, v Mehiki živeči moški in v katerem kar mijgali Ijtfbavnih izrazov in zagotovil. To pojasnilo je dal včeraj okr. pravdnik NaSsau okraja, Edwards, ki je vodil preis&avo glede krvavega dejanja. Rarziskova nja na licu mesta so dovedla d«> prepričanja, da je našel Brewster pismo, mrtrrgano na drobne koščke, v papirnem 'košu svoje žene, sestavil (pismo iz koščkov ter pohitel ž njim k ženi. Prevzet od blazne ljubosumnosti je pričel nato Streljati. MADRID, španska. 25. junija. Včeraj zvečer so aretirali pa<-1 ucatov uglednih o^eb. med njimi j dr. Maranona, ki je odličen radi ovojih liberalnih naziranj. Med aretiranimi je več ž tirna.! isto v, en odvetnik in veoje število častnikov. Ko so ga obiskala danes izjutraj v Je<"i- je izjavil dr. Maranon svojim prijateljem, da ne pozna w.ro-ka aretaeije. V neoficijeinih krogih domnevajo. da je izsledila vlada zarot«, v kateri so časniki in civilisti pripravljali manifesti, v katerem so zahtevali povrnitev ustavnih pravic. Poroča se, da je bilo aretiranih več generalov, vendar pa ni bilo mogoče dobiti potrdila teh vesti. PARIZ, Francija, 2i>. junija. — Madridski poročevalec .Tournala je sporočil o razkritju obširne politične zarote na španskem. General Weyler, ki je postal slaven v špansko-araeriški vojni. — pravi poročevalec, — je podpisal manifest na deželo, katerega je izsledila policija. Soglasno z .Taurnalom se mouii •sedaj .general "VVevier v Palma, pa otoku Majorca, pod strogim nadzorstvom. V zarot(>Je bil 'zapletel baje tudi general Aguilera, prejšnji vojni minister. Gibanje na j bi doseglo svaj višek v pretekli noči. Obračalo se je proti režimo ministrskega predsednika Primo de Rivere ter so ga podpirali napredni liberalni in republikanski elementi. Med aretiranimi je mnogo intelektualcev. iposebno sin dobro znanega kiparja, Mariano Benlliu-ve, urednik lista La Lfiibertad v Madridu in prejšnja republikanska poslanca, Marcel i no Domingo in Barriobero. Poročevalec Journala pravi, da je vlada mojster položaja in da je dežela mirna. Razkri je zarote ne bo imelo nobenega "\1pliva na odpotovanje kralja in kraljiice v Pariz in London. * • Generala Weyilerja se spominjajo Amerikanci kot moža, kojeiga vlada na Ou!bi, kamor ga je po-slaila špa.nodučevanjiL V Zigodo-vini ameriške glasfoe K«neise.!ov String Quartet izavze-re a najvažnejše mesto, ker je bil to prvi poslom v Ameriki na polju komorne glasbe, ki se je kasneje toliko popularizirala, da danes zavzema prvo mesto v glasbenem življenju. Ta kvartet je nekolik okra t prepotoval ocean in koncentriral po Angleškem, da ne spominjamo njegovih nedtevilnta turne je v čirom Amerike. Čez 20 let je Svečenski poučeval v Institute of Musica'l Art v New Yorkn (glasovi t era Dam rash Institute). 'Pred dvema letoma pa je bil imenovan za profesorja na Curtis Institut« of l&usic t Bhiladelpbiji.. New York City, N. Y Dne IS. in 19. junija so vsi ameriški čatsopitsj v New Yorku na znianili smrt «r%avovitee ni btf nikdo drugi nego naš aorojak, Look Svečenski. Med tukajšnjimi Jugoslovani je hil /skoraj nepoznan, ali bil je prvak v mutziksWm življenju velike in »vetome glasbene metropole — Nfr Yorjf:. fogrA tega odličnega rojaka sejie vriil dne 21. junija V Camp-bdl kapeli, in mrtvi ostanki k> v krema torij v Fnion City, N. J. Sprevodu kq prisostvovali vsi važnejši glaisbeoiiki, ki se nahajajo v New Yorfcu, kot glasoviti pianisti Harold Bauer, Leopold Godowski in drugi. Slovesni govor je držal RuIhki Goldmark, predsednik New York Musicians' Olub (The Bohemians), ki ga je ustanovil Svečenski in v katerem se shajajo največji glasbeni ženi-ji sveta. V jako ganljivi^ in izbranih besedah je opijal pomen Svečenike>ga »za razširjenje muzi-kalne umetnosti v Amerjki. Vm ob^ed je bil tako skromen, kot je bilq skromno življenje te^a velikega umetnika in glasbenega /p*— dagoga, Preludij . na orgijah je napolnil atmosfero * o topnostjo, Ko se je podpisal loearnsk; pakt, so se pričeli pripravljati s liani nacijonalm pakti za ipo^a-mezne predele v Evropi. Eden izmed njih naj bi bil tudi vzhodni ali baltiški paikt aft kakor bi se pač imenoval; garantiral naj bi obvsitoječe »stanje na vzhodnih obalah Baltiškega morja. Toda stvar z baltiškim paktom ni .tako enostavna. Gre za to, katere ditžarve naj bi si medsebojno garantirale državne meje in se za vezale predložiti svoje eventuel-ne spore mirovnemu razsodišči*. Baltiške države same med seboj sploh nimajo nikakih sporov in med njimi ibi takega garancijskega pakta gotovo ne bilo težko skleniti. Toda ftu sita dve veliki sosedi, sovjetska Rusija in Poljska. ne glede na Nemčijo, ki tudi prihaja v ipo«tev. Važna pa je'o-sob.'to sovjetska Rusija, zakaj ou njene strani bi predvsem modrla pretiti opasnost obstoječim državam in njihovi samostojnosti. Ali Rusija je kmalu po Loear-nu izjavila, da bi smatrala garancijski pa\t, sklenjen med baltiškimi državami samimi, za pogodbo, naperjeno .proti sovjetski vladi in da bi temu primerno uravnal svoje "zadržanje. To bi bilo vsekakor nepnijetno, zato je sovjetska vlada pristavila, da je sa ma pripravljena skleniti z 'baltiškimi republikanci garancijske oziroma metvtralitetme pogodbo slične oni. ki jo je že sklenila s -Turčijo. CiSerin je prevzel v tem pogledu incijatsivo in je. napravi! formalno ponudbo državam na zapadnem robu Ivnsij^. S tem bi bilo onemogočeno, pridobiti te države za zvezo zoper sovjetsko vlado^ .zato je ruski predlog .zelo da-'eko^ežnega pomena. In mehanična posledica tega predloga morn biti. da mu bo poskušal nasproto vati vsakdo, ki je v svoji politiki nasproten sovjetski Rusiji. Mecl temi nasprotniki se imenuje dnne= v prvi v.r<«i Poljska. Poljska se je trudila dolgo, da bi baltske -države za medsebojno -zvezo, ki bi se naslanjala bas nanjo ter se ji dala vodit«. Jasno je. da bi bila taka zveza naperjena hočeš nočeš zoper Rusijo. Varšavska diplomacija se je trudila na baitiških , konferencah. da bi dosegla svoj cilj, a pravega uspeha ni mogla doseči. Z Litvo se nahaja itak y akutnem sporu zaradi Vilne; Litva je »tnuli om«, ki vzdržuje zelo dobre odno-šaje z moskoysko vlado, p«-,salo se ,ie celo o .tajni vojtosiki pogodbi, naperjeni zoper Poljsko in rhdi vilenskega.uprašanja so Utavei zelo hudi tudii na fl'nezo -narodov. Razumljivo je tedaj, da za baltiško - poljsko zvezo v Litvi niso pokazali niti naijrmanišeoja. veselja. Dalje so danes baš v Litvi za m.ki predlog nevt.ralitetne pogodbe najbolj zavzeti. Finska kot največja od baltiških držav se tudi ni bila zavzela /.a poljske načrte. Finska se je držala nekako nib strani in se ni hotela vezati niti s Pollj>(ko niti seveda /. Rusijo; sploh so Finci napram Slovanom zelo netaaupni. Latvija in Estonska pa sta (sklenili. meil seboj že v novembru leta 19*23 defenzivno zvezo, ki je obetala. da postane jedro 'baltiška zveze, a je ostala le zveza imenovanih dveh republik, ki pa je vzdrževala dobre .stike s Podatki. Zadnje tedne se ponavljajo glasovi. ^la j« Poljska pričela intenzivno pronagando med baltiškimi državami, naj ne s p rej ni o nis-ko ponudbe. >za kar bi jim Varšava Garantirala sedanje meje in se zavezala. da jim v si uč at ju napada rui.skoči na pomočr >ne da bi zato 'aka.'Estonska m Lallška so matrale za potrebno, fla se odzovejo ruskemu vabilu. Odgovorile 5o z notami, v /katerih želijo ruski predlog razširiti, o^obito glede medsebojne prevratne 'propagande crlede ratzsodišča in razmerja do 7,veze na'^odov »in 'drugih držav; nričaknjejo podrobnejšega ruskega predloga. , Pogajanja za sklep v.zhod»negn pakta ■so se teda j "pri-čela : med ruskim in baltišk im stališčem je šifer še obilo diference, ali zelo verjetno je, da se sporazum vend ir doseže. novice iz slovenije .. Smrtna kosa. V Ptuju je preminula po kratkem trpljenju Vida dr. Ilorvato-va. soproga odvetnika dr. Tomaža Horvata. — V Smorju pri Jelšah je limr-. la Olga Pogoreuc. hčerka in.špek- orja finančne kontrole, stara komaj 17 let. — V Tržiču je umrl Josip Korr»-'.ie. železniški'uradnik. — V Zireh je preminula Marija Otfi'lak. trgovka in pose^tnica. — Fmrla je v Ljubljani po kratki bo^eizni Ivanka Kornif. mati Motivike Magd i č, trgovke v Ljubljani. — V Sv. Marku je umrla dne •W. maj| Mimika Marinič, soproga 5oli kega upravitelja Mirka Mariniča. Slovenka poročena s Turčinom. V Gost ivar v ^Macedoniji je prišla pa-icetkom meseca maja ženska glasbena dniižha. ki je dnevno koncertirala v hotelu "Beograd**. Med godl>enicaiui je bila tud; brhka mlada Slovenka "Neža", v katero se je strastno zadjubil natakar omenjenega hotela Iliuseln ^O.inanovič, a ona mu je vračala | ljubezen. Ker je bil on musliman. ona pa katoličanka, sta oba pre-1 stop i'a v pravoslavje. Gosti var pa je za eno senzacijo bogatejši. i be najbolj zavzeti. 11 ■ _ Le malo je tako srečnih ljudi, da lahko žive od samih obresti. Mnogo je pa takih, ki so si pomagali k udobnejšemu življenju z dohodki ?vojih prihrankov. Tudi Vam se nudi taka prilika. Nafo-žite prihranke varno pri nas na — •'SPECIAL INTEREST ACCOUNT" po 4% Obresti vam prično teči že od prvega julija naprej. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York, N, Y. V našem kraju je žive? star možak. ki je hodil dosti po svetni in se mu je baje vsled hoje nekoliko zmedlo v glavi. Maagon so mil rekli, in če je bil kdor izmed vas kaj časa ▼ Idriji, se ga gotovo «pominjaf. Ko se je pri Steipieu -z brinjev-eem okrei>oal. je atopil na podt-ček tpred hišo ter jel takole pridigo vat i. — Fantje poaliušajte: par dobrih svetov vam bom dal, kla se vam bo dobro goidiilo po svetu. Vrata zapirajte za seboj, jabolk ne klatite in pse pri mina pustite; ne lioilite v vojsko Ln ne pobijajte se meclseboj; umrli boste enkrat tako ali tako; ne hodite za ženskami, ne letajte za njimi; bodo same prišle k vam. Sicer je malo nagrobo izraža! svojo modrost, a njegovi nauki so bili vsekakor zlata vrtnini. Toda kdo jih je vposteval? .Sedaj so napočili tisti ea«si, ko je jelo primanjkovati iskre teko- eine v kleti. Nekateri so ga že prej pospravili, nekaterim se je malee skLsalo, nekaiteri so sode ,dobro ocedili ter cilrli v ste'kleni- ee, kar je še ostalo. i Pa tudi steklenica se ne more doliro ustavljali poletni vročini, žeji in odločni volji ameriškega ljudst\a, da je treba vse uničiti, kar ima več kol pol procenta alkohola. Zadnjič sem bil priča, ko je rojak poeedil — po ovojem grlu, seveda — zadnjo steklenico. Nato se je globoko zamislil ter slednjič vprašal rt4ko>č: — Ti. ali je Pes. ročen s šestimi ali sedmimi ženami. Pri aretaciji je čudno vedel. Potegnil je nož ter dobro oklal dva ipolicista. Mmogoženistvo je v Ameriki ja-ko kaznjivo. Dogodili so se pa slučaji, ko je sodnik kratkomalo o-prostil človeka, ki je imel dve ali več žena. Nihče pa ni oproščen, kdor rani polieista ali kako drugo uradno osebo. Doticni možak se je hotel zasi-gurati. Najbrž si je takole mislil: — Če me bo sodnik oprostil, ker imam ONem soprog, bosita policista povedala. kaj sem jima storil. V tem slučaju me bo brez dvoma zašil za i;ar mesecev. Tako bom že vsaj par mesecev na varnem in bom imel mir pred svojimi predragimi. * Učenjaki in računarji, ki imajo dost<" časa na razpolago, so izračunali, da iagovori moški na leto dvanajst milijonov in petsto-tisoč tbesed. To je ogromno število. Poročilo pa ne omenja, katere moške mislijo učenjaki in ratonnarji. Poročene gotovo ne. ^ Poročeni moiki jih izpregovoro na leto najmanj kakih debet mi-lip o nov manj. Dopisi. I, GLAS NARODA \ (SLOVENE DAILY) Owned and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Prank Sakaer, president. Louis Ben edit, treasurer. Place of bu&inew of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortland! 8C Borough of Manhattan. New York City, N. Y. Q L A S NARODA" ___' _ . Voire of ike People"__ _____!**u*d Every Day Except Sundays and Holidays. Za telo Ufto velja list ea Ameriko Za New Fork sa celo leto $7.00 in Kanado-------------.%6.C0 Za pol leta __________________________ %3.50 Za pol leta------------------$3.00 Za inozemstvo ta celo leto ....$7.00 T+ iširi Uto......„$1.50 Za pol leta__________$3JO Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. **(Jlas Naroda*' izhaja vsaki dan izvzemši nedelj i« praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov. prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS N A R O D A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. r Telephone: Cortlandt 2876- VZGOJNA VREDNOST PROHIBICIJE Ameriška prohibicija ni bila uveljavljena po volji naroda. Bila je kupljena in vsiljena Amerikancem. Te dni so pestinili v Washington!! Wayne Wlieeler-ja, pravnega zastopnika A nt isa krnske lige. Senator Ree«l iz Missourija je bil veliki inkvizitor. Wheeler je priznal, da je njegova organizacija potrošila v prohibieijske svrhe petintrideset miljonov dolarjev. S petintridesetimi milijoni se pa že da nekaj kupiti, podkiupiti in doseči. S. tfm/\enarJem .1° uveljavljena proliibieija. Najbrž je bila svota dosti večja, kajti obtoženee, Če h- more, olepša svoje dejanje. Wheeler je priznal, kolikor je moral priznati. Petintrideset milijonov dolarjev je bilo potrošenih v ngitaeijske in podkuj)ljevalne svrhe. Teh petintrideset milijonov je rodilo krasne sadove. Ljudje, ki niso nikdar v življenju pokusili alkoholne pijače, bolehajo sedaj na delirium tremens. Sleherni človek v Združenih državah ve, kako se di-stilira žganje in vsak dvajseti človek ga tudi sam disti-lira. Ce je bilo prej v mestu deset salonov, je sedaj v njem trideset beznic, v katerih prodajajo za drag denar strupeno pijačo. Osemdeset odstotkov poštenih Amerikancev se je iz-premeuilo v kršilce postave. Butlegarji so izza uveljavljenja proliibieije zaslužili na bilijone dolarjev. Občinski, državni in zvezni uradniki blodijo do vratu po blatu korupcije. In dogajajo se celo taki srce pretresujoči slučaji, kot ga bomo navedli v naslednjem: V potrebi ima občinski ali državni predstojnik pravico imenovati in zapriseči posebne šerife, kojih naloga je vzdrževati dostojanstvo postave. Tako služba marsikoga mika, ker je — z rešpektom rečeno — zvezana v gotovih ozirih z velikim postranskim zaslužkom. (toverner države Californije je dobil te dni značilno pismo. Pisal mu ga je petnajstletni bov scout, Vance Rapp iz Turloek, CaL Fant prosi governerja, naj ga imenuje državnim pro-hibieijskim detektivom. Obenem ga prosi, naj mu svetuje, kako lahko naznani oblastim svoje prijatelje, ki pijejo žganje, da bi tega ne opazili in da bi ga še vedno Miiatrali za svojega prijatelja, ne pa za izdajalca. Fant je sporočil govemerju, da imajo njegovi prijatelji — bov scout i — vedno dosti vina, piva in žganja. Ako bi jim tudi zanaprej hlinil prijateljstvo, se mu bo najbrž posrečilo izvedeti, odkod dobivajo pijačo. Poročilo jtie omenja, kaj je governer fantu odpisal in če mu je sploh odpisal. Poročilo je pa dokaz vzgojne vrednosti prohibicije. ! ki je l)ila v srcu vseh njegovili dolgoletnih prijateljev. Mr. Simmons, elan nuuzikatnega tlnba. odpel »ranljivo žailoJmieo. Za njim je sledil poslednji pozdrav » Onldinarka in ceremonijo je. zavr-šil Mr. .Josieph -Fuehs, bivši uiee-iiee poko.iinikov. koncertni a ister elevelaTid^k^a simfoničnega orkestra in vodja elevelanulskega kvar teta na go^li; izvedel je odlične vilolinske konn>ozieije. I Ohred'U *io pri.so^tA*ovall tudi pr Etl>in Križan, jiiisro^lovanski izseljen išk i komisar v New Yorku jr. Leonid as Vod eo lie kof zastopnik geneminega konzulata. ? Ivan Mladineo od ■strani Jugoslovan kega Kola. Jugoslovanskega Kluba ir\ Foreign Lane , mogel nastopiti kot sollst'na ra--nih pnireditt\-ah. kamor je pohajal po enkrat na te-^ den in podučeval ansambel. Žali-| bog petnajst mesečna težka bole-j zen mu je preprečila, da »bi razvil ta oddeU-k novega iusjtituta. Dasi je e priznal, na šest ilet težke ječe. LJUBLJANSKA POROTA. Slučaj izgubljenega očesa. "Auf biks!" Lepe navade naših fantov, klicati zvečer na korajžo. še niso izumrle. O tem priča tudi slučaj, ki ■»e je obravnaval pred poroto, ki pa ni tako gladko iztekel, ker je prišel ob tem pretepu eden najbolj korajžnih ob oko. Prd ljiiinl janvko poroto se ic nagovarjal Janez Turšič. enaindvajsetletni kmečki fant iz Brezovice pri Borovnici, ker je 28. februarja v vasi l>ražici v sovražnem namenu s kamnom v roki iz-bil fantu Karta Sviglju oko. Zakrivil je torej te/lko telesno poškodbo. združeno. ipo izjavi zdravnikov. s trajnim oslabijenjem vida. Omenjknrra-vce. se je Franc Drašler poslovil od ostalih, ki so obstali na" križpotju. Ravno tedaj se je vračala domov tudi družba, obstoječa iz Karla Šviglja, Jožeta Petriča in Karla Petriča, mimo križpotja. Dražbi sta pričeli druga drugo izzivati, fantje so grabili -za krajni-kc plotov in za kamenje. Najbolj korajžen med njimi je bil Karel Svigelj, ki je že poprej pričel klicali na korajžo: — Auf biks! — ali kakor pravijo priče, pričel j» "anfati*'. Ko je Svigelj videl, da Turšič in njegova družba noSe parirati. je s-toipii k njim in jih .vprašal, kaj hočejo. Mesto odgovo ra je Tartšič dvignil kamen proti njemu. .Pri, tem >pa je Piristavee pograbil k rajnik in skočil proti Sviglju, ki je zagrabil za krajnik in mu ga izpulil iz rok. V tem hipu pa je pristopil Turšič 'k njemu in mu v razdalji treh do »tirih' korakov vrgel kamen v obraz ter ga zadel v levo oko. ki je takoj izteklo, tako da so mu ga zdravniki v deželni bolnici morali izreza-ti. Obtožnica je sestavljena po izpovedih Karla Šviglja, Jožeta m Karla Petriea. Tem pričam nasprotno pa zatr juje obtoženec Turšič, da ni napad"! Karla šviglja, ampak da je nasprotno ta pnitelkel za njim in ga brez vsakega vzroka začel pretepati. Turšič pa da sploh n: imel nic v roki in ni Šviglu nič /storil, ampak je pred nji nt zbežal, ne da bi mu vngdl kak kamen * obraz. Prima pa. da se je "slučajno" zadel v piot^in odlomil pri tem en krajnik, kar so nasprotniki smatrali najbrže za prlcetek ,napada. Todi Pristave« Anton, ki je bil kot osumljenec zaslišan, je Zatrjeval. da ni udaril on Šviglja v obraz in -potrjuje Turžičev zagovor te* Ir/ii, da je bili obtoženi, da so dne 27. m area zvečer na helija len način in dogovorjeno umorili 70 letno Micko Seimajster. stano revo in preužitkarico, ki je stanovala pia •»jih. Micka je bila rojena v porodnišnici v Ora«lc4i kot nezakonska hči nekega barona. Od leta 1906 je bila na odredl>o župana Jernej* Štefančiča. ki jf poročil svojo hčerko Marijo pokojnici ob grizle obraz. — Mrliški oglednik je takoj odprl krsto in opazil, da manjka mrličn skoraj ves obraz in tudi nekaj kosti. VsJed tega je pozval orožnike, truplo pa so prepeljal* v mrtvaS-nieo v Griže. Sodni zdravniki so pri razteleisenju ugotovili, da je bila nesrečna starka zverinsko u-morjena. Imela je poleg neatetin lahkih poškodb na gl nato stopili v hlev ter našli staro Micko pri vratih, kjer se je jokala. Kokolj, ki je imel pod suknjo skrito sekiro, se je zadri nad njo in ji ukazal, da mora takoj v jasli, kar je revica tudi Morila. Marija Štajner je zgrabila nato za obe nogi. njen «*n z eno roko za obe njen! drobni poki, « drugo pa jo je tiščal za vrat, da nei>i kričala. V tem hipu je udaril Kokcrij Micko s sekiro po obrazu. Ker pa je močno zavpila. jo je telebnil ponovno po cbraau z ušesom sekire, nakar Je. utihnila. Kokolj ji je potem « krušnim nožem izrezal obraz In vrgel kožo, meso in kotiti svinji. Te! je rae požrla. Po umor« so jo hoteli zakopati m vrtom, n «o ovoj prvotni načrt apuAtiH. . Čeravno je mladi Josip Štaj-aor v« pa^ofeolj m obrnil proti -njemu in je tudi on pred njim zbežal. Tudi tretji osumljenec Anton Drašler trdi, da ga je napadel najprej Hvigelj, da pa «se je nato ou ->kril in o nadaljnem poteku pretepa nič ne ve. Ker so priče Švigelj in oba Petriča v poluetn obsegu potrdile, da je ravno Turšič pri napadu iz-bil Sviglju s kamnom oko, je državno pravdništvo uvedlo na podlagi te izpovedi proti Tu>rsiču postopanje. Obtoženec TunšW- srvoj zagovor v celoti vzdržuje ter trdi, da ni on Lzbil Šviglju očesa. Pri zasliševanju prrč je bil najprej .zaslišan enooki Karel Švi-gelj, ki zatrjuje, kakor pri preiskavi, da ga je Turšič poškodoval. Približno tako kot Švigelj, iz-povesta tudi oba Petniča, ki sta !>ila pri pretepu v družbi s Švig-ljem, vendar se že malo umikata gdede Pristavea, o katerem se se-daj ne ^pom»nja.ta več, ali je imel kamen v roki ali ne. Pristavec, ki je prišel k razpravi v vojaški obleki, trdi, da ne ve. kdo je šviprlja udaril, on sam pa ni imel kamna v noki. Za Turšiča ugodno izpove tudi Anton Drašler. Prečitajo se še izjave drugih prič. ki ne doprinesejo mnogo bistvenega. Živahneje postane v dvorani, ko predsednic prebere občinsko izpričevalo, ki o-pisuje Turšiča in Pristavea v zelo neu\o tem eagrešil hudodelstvo težke telesne poškodbe, združene s trajnim oslabljenjem vida? Državni pravdnik omenja nato v svojem govoru, da je v teku štirih dni porotnega zasedanja to že tretji slučaj težke telesne poškodbe. Nato dokaizuje krivdo Turšiča ter predlaga porotnikom, naj vprašanje pot odi j o. Zagovornik dr. Tominšek predlaga. naj porotniki vprašanje zanikajo, ker ni jasnih dokazov. — En del prič zatrjuje, da je TurSič izbil Sviglju oko, drugi del pa to zanika, oziroma ne ve. Niti to si niso na jasnem, ali je bila tedaj svetla ali temna noč. Dalje je tudi mogoče, da sta Pristavec ali Drašler izbila oko. V bolnici je Šviger* .izjavil, da ga je udaril neznan oški. Ha si je Švigelj iabral Turšiča za žrtev, je storil najbrže zato, ker pričakuje od tega mnogo odškodnine, ker je Turšič sin bogatega ikmeta. (Svigelj oficijf4na konservativna delegacija, ki je bila te dni v sov jetski Rusiji, je dokončala svoje poročilo o sovjetski Rusiji. Xjeni zaključka etatin0, da preživlja Rusija I trenotno veliko evolucijo, ki se tragedija v živalskm carstvu nadležni znaki > Moti se, kdor misli, da imajo v zakonskem življenju križe m težave samo ljudje. Naj le pogleda med živali. Prepričal se bo iprajv kmalu, da je tam tragika doma 'prav tako, kakor med nami in da so žrtve dostikrat še dragocenejše. Živali se zavedajo svojih zakor:-Bkih dolžnosti kakor človek, ljubosumnost pa je med njimi še bolj razvita. Zlasti ostre so kazni. Ki jih doživi zakonoloniee. V car-stvu ptičev ne poznajo prrzanaša-nja. Grešnik mora plačati prestopek k smrtjo, kajtn tovariši in to-varišic-e ga obdela vajo s kljuni, dokler ne izkrvavi do smrti. Opazovalci so ugotovili, da imajo posebno ositre kazni vrane in vrabci. Štorklje se dolgo posvetujejo, potem pa izvrše naglo, kar so oklenile. O sodnih posvetovanjih štor- I.judje, ki trpijo vslod slabe črevesne prebave. poželijo najbolj ono h ratio, ki je Jie morejo rabit? posebno dlašvice, eake i/. Muetane itd. Njih čreva ne morejo prebaviti take hrane in celo zelo majhna količina te hrane nesreče in katastrofe V Grangesbergu na Švedskem je nastala te dni med izdelovanjem dinamita strašaia - eksplozija, ki je zahtevala šest človeških žrtev. Dvariajtt delavcev je bilo težko ranjenih. Vtzrok nesreče še ni pojasnjen. Iz Buenos Airesa v Argentiniji poročajo o katastrofalnih nalivih. Zadnje dni je tako 'lito, da so vse reike preplavile bregove in zalile polja. Žito in drugi poljski pridelki so pod vodo. Posebno centralna Argentinija je močno prizadeta. Skoda je ogromna. V Tusnadu na Sedmogralkom se je prevrnil avtobus in padel v f.Q metrov globok jarek. Pri t eni so bidi štir|je potniki ubiti, šestnajst pa težko ranjenih. Netsrečo je zakrivil deloma šofer, ki je na ovinku ne/previdno vozil, delom i pa mokra cesta. Iz Moskve poročajo o katastrofalnem požaru, iki je uničil #uesto Kotelnice v tvjatski guberniji. — Škodo cenijo na 12 milijonov zlatih rubljev. Uničena so vsia »uradna poslopja, šole, knjižnice, banke električna centrala in cerkve. V rtiestu so 'bile večinoma lesene stavbe. Doslej so potegnili izped razvalin sedem trupel. * Goro Marte! na Francoskem je že mamakdo smatral za ognjenik, ker se podnevi dviga iznad nja dim, a ponoči žaa*i. V resnici je pa le opustošen premogokop, kateri že mnogo let gori. Veronek je velik nepridiprav in že petkrat predlkaznovan radi tatvin. Mladega popotnika so porotniki spoznali krivim, nakar ga je sodni dvor ofosodil na sest let težke ječe, poostrene 14 dnevnim postom in trdim ležiščem. Maks Kovač, ki je prišel drugi ha vrsto, je 28 let star in je ocenjen. Spozabil se je nad svojo u-sktžbenko, ki ni bila še- niti 14 let stara. Da teh grdih činov njegova soproga ne bi izvedela, je svoji žrttvi grozil, da če pove to njegovi soprogi, jo ibode preteki, da ga bo opomnila. Deklica je molčala, čeprav nerada. Ker pa nič ne ostane prikritega, je tudi to prišlo policiji na ušesa in sedaj se mora Jffovač zagovarjati za svoja dejan-nja. Kovač dejanja, iki so dokazana celo zdravniško, trdovratno taji in se izgovarja, da je to storila deklica sanyo iz maščevalnosti,, ker je bil etrog ž ajo. Obsojen je bil na in pol leti težke ječe s postom miselnost fašizma Kake načrte ima italijanska vlada glede slovenske narodne manjšine v Italiji, je predobro zmrano. Faštrrti .<*> uničili pač vse iluzije v tem pogledu. Načrt je izgotov-ljen in raznarodovanje se vrši danes popolnoma sistematično. A-peliranje na čut pravičnosti je odveč. Odveč bi bilo vsako pole-niizirainje, s katerim bi kdo hotel prepričati režim, da je na krivi poti. Zato se je treba omejiti le na gole komtatacije. Temu načelu dosledni, nočemo dostavljati motivaciji nekdanjega dnžfrvnega pravdnik a v Trstu Faccrinetetiju za popolno odpravo slovenskega jezika s primorskih sodni j nika-kega komentarja. F\acehinetti je objavil svoje poročilo o pravnem poslovanju na Primorskem v letu 1925. Dotaknil se je seveda itiudi vprašanja slovenskega jezika na sodni j ah in zapel slavo kraljevemu ukazu, s katerim se je slovenščina izgnala iz sodnih dvoran. Ta uflerep, piše pravični sodnik, bo razbil zadnji šibkf odpor, ki se še opaža v kakem kmetskem kraju, kjer je tujerodno prebivalstvo v* Številčni premoči. V tehi pogledu ni mogoča nika/ka transakcija. It udi ja ni federalistična država, tudi ne ni-kaka zmes n&podov, različnih po plemenu in jeziku, ampak povtsem ed'instrvena država. Tujerodnim manjšinam bo prosto dano. da o-stanejo še nadalje na nlaši zemlji; velika mati jim je raizpro^rla svoje roke, jim priznala italijansko državljanstvo. Hpoštuje njihove o-bičaje i netnične trtadicije, jim nudi varfstvo svojih zakonov, jim dovoljuje enakost pravic, a zahteva od njih enakost dolžnositi. spoštovanja svojih ustanov in lojalnost političnega vedenja. V spodnji zbornici je izjavil drž. podtajnik za zunanje zadeve, da nima Anglija nobenih mteresov v Maroku in da je zato napačna vest, da bi Anglija v soglasju z Italijo zahtevala mednanodno maroško konferenco. 'Egipt zahteva popolno neodvis- ✓ v nost. V prestolnem govoru, ki ga je prečita* ministrski predsednik Adli paša, se povdarja, da bo egip itovska vlada eskušada doseči po-1 polno neodvisnost Egipta. ' Med Čehoslov&ako in Mni^wir« je prišlo dol carinske vojne rsied novih čehoslovaakiti tarifov na n-voz poljedelskih pridelkov. kelj pričajo že zapiski iz starih časov. Na Grškem je neki prirodoslo-vec ojKiizaval kixlelo štorkelj, ki so neprestano krožile nad mestom. Ptiči šo bili videti silno razdraženi in ogorčeni. Gnezda na strehah so bila izpraznjena, samo v enem je čepela štorklja. Kakor je pniro-doslovec pozneje ugotovil, je ta štorklja zagrešila prestopek zakonike nezvestobe. Izneverila se je svojemu zakonskemu tovarišu. Dolgo časa so štorklje krožile nad gnezdom, v katerem je čepela neverna samica. jZdajci je jata •Zagnala velik šum. Jata se je spustila na streho in začelo se je smrtonosno obdelovan ie s kljuni. V kratkih liipih je bila sodba končana : zakonolomnica je ležala na ulici, krvaveča iz neštetih ran, katere so ji zadale tovarišiee. — Pravici je bilo zadoščeno. — Evo, ne samo v človeškem, ampak tudi v živalskem, zlasti v ptičjem življenju vlada strocrost in zakonitost. In morala! povzroči napenjanje in srčno utripanje. V takem slučaju je treba iti do korenine ^bolezni in Triner-jevo Grenko Vino je zanesljivo sredstvo. Očisti ve^ želodec in čreva, pomaga pri prebavi, vrne tek in izboljša ves ustroj. Dobite ga v lekarni, ako pa ne. pišite na Joseph Triner Company, Chicago, III. Polet je se je pričelo 21. junija ob 10.30 zvečer. Z njim pridejo muhe in komarji. Bodite pripravljeni! Nič jih bolj ne po-končuje kot Triner*s Fli-Gass! —Adv't. Angleški prestolonaslednik je poslal nudarpem, ki stavkajo v njegovem premogokoipu, denarno podporo z lepim spremnim pismom. Svet Lige narodov se razširi na devet nestalnih članov, od katerih pa 'bi se trojica mogla vedno znova izvoliti, i -1-- i Neki angleški strojevodja, ki je bil nad 40 let v slhižbi, trdi. da so angieške lokomotive iz tako izvrstnega materijala. da ni redek slučaj, da je stroj po štiridesetih letih še uporaJben. * Angleški osebni vlak stane okoli 40.000 funtov. Stroj s tenderjeni stane 2.200 fimto\\ službeni voz 200, poštni voz 400, osebni vozovi III. razreda Ho po 2000 funtov, a prvega razreda po 3000. VABILO NA PIKNIK, katerega priredi dr. "Delavec", št. ,">9 S. S. P. Zveze v Conemaugh. Pa., v nedeljo dne 4. julija na Woodwalle Heights na znani Cokennaverjevi farmi. Uljudiio vabimo vse rojake in rojakinje iz Conemaugh, Pa. in o-koliee, da nas posetijo na omenjeni dan. Pričetek ob 1. uri pope ^ilne. Vsfogilniina profcta. Za žejna grla in pra/ne želodce bode dovolj preskrbljeno. Za obilno udeležbo vabi Odbor. Zdravniki se uče o novem zdravljenju. Čudovito je kaj to zdravljenja stori za slabotne, nervozne, zmuiene in pobite može in žene. Oe vam ga zdravnik 6e ni predplB&l, kar pojdite do lekarnarja in kupite to novo_ zdravilo. Nuga-Tone in poskusite ga. Čuditi se boste kako hitro in uCln kovito. NIC ni tako dobro proti »labl prebavi. želodčnim neredom, zaprtju, glavobolom in bolnim Jetrom. Isto povrne Cl-ost In zdravje Izmučenim živcem ln mišicam. Čitateljl tega lista, bodo naJUl Nuga-Tone čudovito zdravilo * takih slučajih. Isto je tako priprosto, prijetno in učinkujoče, da se boste v par dnevih počutili mnogo bolje. Isto r>onovl vaSl moč. čilost, daje kri in ojača živce ln telo, prinaSa dober, oživljajoč spanec ln lepo regulira želodec in čreva. Izdelovatelji Xuge Tone vedo tako dobro kaj je Ista vstanu storiti za va» v takih slučajih, da prisilijo vse lekarnarje, da za njo jamčijo In vam povrnilo deiar, če niste zadovoljni. Oglejte bI Jamstva na vsakem paketu. Priooročano, Jamčeno in na prodaj v vseh lekarnah. —Adv't. NAZNANILO. Tščem Slovenko srednje starosti brez otrok, ki je »zmožna kuhati v malem "Boardinghouse'' za 7 ali 8 mož. Plača po dogovoru. Katero veseli, naj piše na: — Joe Kranjc, Box 186, Latuda, Utah. Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava 'Glas Naroda*. DRUGO SKUPNO POTOVANJE V ITALIJO in JUGOSLAVIJO s parnikom PRESIDENTE WILSON dne 6. JULIJA, 1926. Parnik Je bil popolnoma prenovljen In je sedaj kurjen z oljem ter ima 4 razrede: PRVI. DRUGI, POSEBNI In TRETJI RAZRED. VOZNI list in. razreda stane do Trsta $05.00, za tja In nazaj pa $162.00. Vozni list za takozvani "POSEBNI" razred stane do Trsta $120.00, za tja in nazaj pa $214.00. Vozni list za II. razred stane do Trsta $135.00, za tja in nazaj pa $243.00. Vojni davek *5.00 Je prišteti pri vseh cenah. Otroci so v III. razredu do 1. leta prosti, od 1. do 5. let plaCaJo Četrtino; od 5. do 10. leta plačajo polovico. Potnike bo spremljal na« uradnik skozi do LJubljane, pazil nm prtlja-co in gfodal, da bodo potniki brezskrbno in zadovoljno potovali. Je namenjen potovati, naj oe ttmpreje priglasi ter piie za Frank Sakser State Bank % 82 Cortlandt Street. New York po mnenju komisije giblje vsetsko-•d v zdravi smeri. Neki mk ru?4ke državne banke je takole označil poc*topa-nje Anglije in Nemcu je me ignorirati veliko Rusijo. Zastopniki angleških arlstobratov. »otovo najbolj zakletih nasprotnikov komunizma predlagajo • svoji vladi, da ne opusft! nobene prilike za obnovo diplomatičaiih stikov s (sovjetsko Rusijo. Jugo->)lovau>kega. V«aj Beograd, ki je bil leta 1914 od Rusije rešen, bi lahko to vedel. Po široki cesti življenja ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za "Glas Naroda" priredil O. P. ■* (Nadaljevanje.) Piiue ni d\ ijrnil i>one-i«hi.»l. predao jo j.' izgovoril. Ter Velps Je .sedel na «livanu, si podpiral :rlavo /. ri pri aneni ^>.loh ne bilo potrebno. Raz-wnteua je najti v diu/bi do-ti dobrih imen, katera je v družbi zelo tivko uničiti, kajti to >o trdne rastline. 'ki prenesejo dosti sflabe-ga vremena. Dvomim pa, da spada srospa K on rid med te. Z e! . .ti no kretnjo j.' ^-kv^t"i 1 Henrik naenkrat pokonci in visoko vxrawuin je stal pred >edeeim princem. Dr.ižba ne bo imela nobenega vzroka beliti si glavo radi gospe Konnd. — je rekel odločno. T-dttj pa jc v>tal tudi princ. hi \ el|n. vi ni>t<- si>o-;oben za ženite v in brez dvoma ste :in< li to v m --ill- — j<- odvrnil, skero o-tro. — V ranici, ee bi imel kako be<. .«». bi prepove lal v^m umetnikom take samomorilne misli. Pozno je /e. iti ker najbrž ne bova več videla tirkaj v Mo-rmkntu. vam reVm na -»videnj" v naši prozaični delavnici i' -j«* >! ,-ki mn je > t i - n i I roko, mi^ii na Vero pred dejansko uganko. r«i ženska, tako t,. do-.04.n0 hladna in dolgočasna, je jHistala vsa d 1 igačna -edaj, ko ^e je prvhudilo njeno ! 1 j<• bilo prim'-rane tudi nekoliko trpkosti, ko >e je * pomnil, k., i.o j - nekoč prizadeval za Vero in v sled tega je bil pripravljen >oditi jo dvojno ostro. Ko j • r«*r Velps naislctlnjega dopoldne obvestil Vero o tem srečanju. j> slednja spoznata. kako daleč >e je. napol nezavstno, od- • ranila od t«-a. kar bilo dotf.laj merilo njenih dejanj. Za nobeno c.jio 11 hot.-la j vo-jti •> pun.-em. za nobono ceno videti ta razvaline .•lene v me,, ni in stopila >ta v t-maio cerkev, kjer je rekel Ter Velps Veri: Kaj 11.1 ia ovira, da -" da a tukaj poročiti, priprosto in pošteno. koi nau lai mei«-an-.ki ljudje. da naju ne l>o nobena stva? Vi.- • Kaj naju brtjja tvoje žalno leto in kaj naju brigajo lju- dje. Vera, reci da 11 zahvali! ti bor.i na kolenih. I Viti-tu I jo j. t dno k »ebi ter govoril tako Uho. da ga je ko-maj ra/imirla. Za trenutek je omahovala. a nato .se je oprostila ter stopila iz teme ven na sol lično luč. — Xob. nega odgovora nisi imela na mojo prošnje, — je rekel ll< nrik oči ta je. — Nobena prilega 111« ne more trdnejše pri voza ti nase kot me f ""'j'' >,Vr- " zagotovljen. Hočem pa postat: tvoja pronto m Odkrito, pred celim -vetom, ne pa tajno in skrito, kot da bi s*' tega sram vala. f Henrik je nekoliko naeubil čelo. Ti me ne razumeš, — je rekel nekoliko pikirano. — Misel e je do rodila v meni ter hotela biti takoj prestavljena v dejanje. Tako bpo bi bilo. tako neizrecuo " prosto. Matrona je stala nekaj časa sredi sobe, zmedena in preplašena, nato pa je šla s štegnjenimi rokami proti svojemu ležišču ter se glasno j oka je vrgla nanj. Napočil je veeer; zlata mesečna obla je zrla izza temnih, raztrganih oblakov skozi okna sobe, kamor so padale modrikaste sence na tla. Kmalu nato je pričel gost, droban dež bobneti ob šipe in ba-• rakine stene — predhodnik brez-j končnega, melanholičnega deževja porajajoče se jeseni. Nihale ure 'je naznanjalo s svojim jednako-mernim tiktakanjem vsako sekundo posebej. Neprestano so padale [deževne kaplje ob okna. Pretekla je ura za uro, in še vedno je deževalo. Na svoji postelji je ležala nepremično žena in zrla z žare-j čimi očmi proti stropu. Njen o-braz je bil teman in strog, zobje krčevito stisnjeni, čeljustne kasti ->0 ji štrlele naprej; v njenih očeh ie bil izraz žalosti in bolestnega p ičakovanja. Dež pa je bobnel še vedno ob stene in okna. Bilo je, kot da šepeče komu z utrudi j.vim. jednakomernim in vsiljivim gla-sciu, kot da ga hoče o nečem pie-pričati, toda ne da bi mogel to storiti urno, spretno in verjetno, radi cesar je skušal doseči >voj ulj s to utrudljivo, dolgočasno pridigo, ki ji je manjkalo patosa prave vere. Vstajala je siva megla deežvne-ga jutra in barvala nebo s Čudež-nosivim tonom žarka, izgubivšega vailed dolge rabe svojo polil:aro. Matron a še vedno ni mogla -^pati. Skozi monotono šuniljanjc de-ji je donelo nasproti tesno, si rahotno vprašanje: "Kaj bo sedaj! Kaj bo sedaj?' Neprestano se ji ji je vsiljevale to vprašanje in vzbual-J v njej veliko bolest. "Kaj bo sedaj?" Matrona se je bala odgovoriti na to vprašanje, dasiravno se je že večkrat pojavil v njej odpor v podobi njenega pijanega, živinski, surovega moža. Bilo jI jt težke. pustiti svoj sen o mirnem, od ljubezni prej>ojenem življenju — t i sen. v katerega se je v teku po-siednjih tednov popolnoma vživela — in trudila se je, da bi pregnala z vso silo te temne slutnje. Objednem pa se je vedno bolj zavedala, da ne bi mogla z Grigori-jem več skupno živeti, ko bi resnično zapadel zopet svojim starim strastem. Spoznala je v njem druzega človeka, tudi sama je postala druga, in na svoje prejšnje življenje je zrla le z gnjusom in strahom. Nova doslej neznan-* čustva so so porodila v njeni not raj-nosti. Pri vsem tem pa je bila vendar še ženska, in slednjič si je začela očitati, da se je pustila zaplejati v to strastno razpoloženje. Kako se je neki to zgodilo? "Moj Bog! Saj sem bila popolnoma izven sebe...*' V takih mučnih, nasprotujočih si mislih je pretekla še ena ura. Napočil je jasen dan, gosta megla je pokrivala zunaj polja, nebo je bilo kakor zamrženo s sivimi pajčolani. "Orlova, he! V službo!" Mehanično je sledila pozivu, prihajajočemu skozi duri njene sobe, počasi se je dvignila, se u-mila in šla brez moči in napol bolna v barako. Tukaj je obrnila s svojim temnim obrazom, motnim pogledom iii s svojo klaverno postavo takoj občno pozornost vseh nase. "Kaj vam pa je, Orlova? Ali ste bolni?" jo je vprašala zdravnica. 1 "Nič druzega ni___" " Govorite le brez okoliščin, ne ženirajte se! Saj si vzamete lahko dopust!.. Matroni je bilo težko odkriti tej dobrosrčni, a vendar vedno tuji osebi vso .Svojo dušno bolest. Iz dna svoje izmnčene duše je zajela Se poslednji ostanek poguma in rekla smehljajoči se doktorici: "Nič posebnega ni!... Z možem sva se malo prepirala!... Bo že bolje; saj ni bilo prvič..." "Uboga žena!" je dejala so-, čntno doktorica, ki je poznala po^ vest njebega življenja. < (Dalje prfcbdnjiž.) lepo, a — ti noees. Pomirjevalno mu je stisnila roko. -- Le pomiri »e, dragi, — je, rekla, kot da se hoče opravičiti. \era >i ni zapomnila imena cerkve in le medlo se je spominjali njeiu- notranjosti. Kako pogosto pa se je iwzneje opominjala o-nih blaženih trenutkov v poltcmi cerkve m prošnje Henrika. Štiii in dvajseto poglavje. \ lak. ki naj bi ju prevedel iz Ve none t Benetke, se je pričel p mik tti naprej P.ilo je prašno, vroče in Vera je že snela svoj klo-Klobuk. <0 o >p vrata še enkrat odprla ter je vstopila neka mlada dama. kit-n je Medila starejša mula tka. Neprijetno presenečena \ .. <1 lega moMija je «iv gnil Ter Velp^ pogled. Mlada dama je v?a Miopia »mahnila 11a v'de:; poles Vere. Mulatka pa ji je sedla na--i roti. Iznrva je zrl Henrik na stran, a po par minutah se je zopet zrl na svojo potovalno družbo in sicer, ko je pričela dama jezno govoriti v .vn-leškem jeziku ^ *vojo služabnico. V tem slučaju pa ni Hen ik *ako hitro umakniti svojih oči od posebne prikazni. Mlada dama. ki se je dvignila ter zamenjala svoj klobuk z lahko č-t. ki je upirala ravnat presenatilno vspričo mladosti ;. nske < čepico v roki e ni izomul tem velikim, plavajočim očem, ki so bi. le temno-sinje kot j*klo Pogleda obeh sita se srečata za par sei Kiund, ne da bi dama odvmila poeleda. Ravno nasprotno, nekaj za-i ničljivo izzivalnega je ležalo na tem obrazu, katerega ni bilo mo-gore stnat at« lepim. No>ila je na kratko prwtrizene lase in njena dblcka je bila ekstravagantna. N i v .a k način je imela vse iarftmosti ženskih /bitij, &a za trenui t^k o-'a rajo moške, katerim ^e pa žen«ke rade iao^nejo. ^To zadnje w je večkrat pripetilo Miss Jwani Bridge, ki se je temu smejala ter se maščevala na ta način, da je ob vsaki možni .priliki povdarjala* da jo ženska diiliba dolgočasi. Velikega utiša pa ni na,p/avila v Življenju ,ta pr(«to vzgojena Amerikanka. Dofcro se je tudi zave; dala dejstva, da je bila la-stttica štirih milijonov dolarjev, katenj Ji je zapustil oče. Ti štiri milijoni so bali temelj, jia katerem je Miss Bridge m stala je tem trdnejše, kakonhitro je spoznala, kaj pomenjajo na kontinenta ^Itiri milijoni, ^a trenutek je potovala po Italiji, sprem. Lana le od' mnlatke ter vajena, vzbuditi povsod pozornost. Ter Velps in Juana sta sedela nasproti in dobro je tzapazil, di e je Whs h a/.Ha tarnj. Tedaj mu je padlo v glarvo, ka čutila njegove poglede, a jiih ni znala pravilno tolmačiti Navzočnost družabnice je ni vznemirjala, a vspuwo te tujke se je čutila ovirano, nezmožno, da bi datla dušika sn.ojim čoo»tvom. Henrik je bil takoj pripravljen pomagati ji. To je spadalo med najboljše lastnosti njegovega značaja tea* mu je dostikrat več koristilo kot pa njegova lepa zunanjost. — Ali .smem ponuditi madami dišeče soli? - seje oglasila naenkrat Amerikanka. — Meni vedno pomaga. Vera se je zahvalila. Občutila je neke viste antipatijo proti tej lepi. a kot se ji je zdelo vsiljivi tujki ter je bila tko hladna, da se je Ter Velps .prvič zopet opomnil na ono Vero, kot jo je spoznat pied enim letom. Od takrat naprej jo je spoznal boOijše in v tej aa-v^-ti j<. neumorno skrbel zanjo. Jnana ipa je znla na vse to z zanie-Ijivim smehljajem. Ko se je nato Ter Velps vprašaje ozrl nanjo, je rekla s popolno neženiranostjo svojega značaja: — Prvikrat, odkrat potujem na kontinentu, vidim moškega, ki skrbi za svojo ženo, kajti tukaj hodijo žene krog moških Kot"mačke. Pri nas Y Ameriki je drugače in naši možje nam morajo streči ter se pokoriti vsem poveljem. — Vaš mož i>i smatral to brez dvoma za veliko odlikovanje. — jc irekel Ter Velps. — Mi.slim, da ne, — je menila Juana. — V splošnem smatram moške za spol, ki je še bolj podkupljiv kot se trdi o ženskah. Ali hočete v r jet i, da sem imela v letu, ko se mudim na kontinentu, štiri m dvajset ženitnih ponudb? Med temi so bili grofi in knezi, kakor hitro je postalo szmano, da predstavlja moja majhna osebica'premoženje štirih milijonov. Ali milite, da je to ipovečalo ugleo gotovo človek, ki vam bo dokazal, da ni vaša teorija mepobitna. (Dalje prihodnjič.) Maksim Gorki: Orlov in njegova žena ( Nadaljevanje.) "Sedaj je mrtev, pusti ga počivati! Tebe nc briga, kakšen je bil. Resnično, v srce me boli, da je moral umreti.. . Harmonika. .. lira! — pripraven dečko... Večkrat sem razmišljal, če bi ga vzel k sebi, za učenca takorekoč. . . Bil je sirota... naposled bi se naju bil privadil, bil bi nama kako sin. Midva pač n imava otrok... Ne! . .. Tako zdrava žena si. in ne dobiš otrok. .. Enega si rodila, potem je bilo konec. . . Ah ti. . . Ko bi imela takole par krieajev... potem. mislim, da bi nama ne bilo dolgočasno... Tako pa človek ne ve. £emu živi in dela... Samo da si zasluživa kruha, in nič več. In je človek tudi samo zato. da more delati... In tako se vse suče. brez uma in razuma. .. Ko bi imela o-troke. .. to bi bila druga stvar... Ilm. .. da.." V>e to je govoril s povešeno glavo, s temnim, nezadovoljnim glasom Matrona je stala pred njim, ga poslušala in vedno bolj bledela. "Jaz sem zdrav, ti si zdraha", jc nadaljeval Grigorij. "in otrok nimava nobenih! Kako neki to pride? Kaj je vzrok temu ?Rm, da.. Takole človek premišljuje. . . in se napije od same žalosti..." "Lažeš!" je rekla Matrona glasno in trdno. "Stvar je drugačna ! Ne držni se mi, kaj taeega ziniti!... Razumeš? Nikdar se mi ne drzni! Če piješ. potem storiš to iz hudobije, ker se ne moreš premagovati; da pa nimam otrok, ni s tem nič v zvezi! Le ne lagati, Griška!" Grigorij je bil popolnoma presenečen, ko je pričela tako govoriti. Naslonil se je na stolovo naslonjalo, pogledal Matrono in jo komaj spoznal. Nikdar je še ni videl tako razburjene, nikdar ga še ni zrla s tako neusmiljeno kara_ jočimi pogledi, nikdar še ni govorila tako odločno. "No, no!" je rekel izzivajoč, držeč se sedeža. "Le govori naprej le vedno dalje!" "Gotovo hočem govoriti!" je na daljevala Matrona. "Niti besedice bi ne zinila, a tvojih očitanj ne morem več tako sprejeti! Ne rodim ti otrok, praviš — to je pravilno! In rodila ti jih tudi nikdar več ne bodem! Ne morem več... Ne, nobenega otroka ne dobim več!" Donelo je kakor zdihovanje iž teh besed, ki jih je tako glasno govorila. "Ne tuli vendar!" je rekel Gri gorij s karajoeim glasom. "Ali ttidi veS — he — zakaj nii main otrok ? Le spomni se, GriSka! kako ai me mtičil, kolikokrat ti me suval v ledja! Le seštej enkrat vse udarce! Pretepal in mučil si me do krvi! Ali veš, kakšna sem bila često, če si me tako mučil? Popolnoma krvava sem bila včasih — in zato, ljubi moj mož, ne dobim nobenih otrok več! Kako mi moreš sedaj kaj očitati radi tega, he? Sram bi te moralo biti, če bi mi pogledal še enkrat v o-či!... Ubijalec ti! Da, ubijalec si, sam si ubil (svoje otroke!... In sedaj hočeš zvaliti krivdo na mene. .. Vse sem prenašala, vse sera ti odpustila — teh besed pa ti nikdar ne odpustim, Griška! V svoji smrtni uri bom še mislila na nje! Ali misliš, da si nisem sama želela otrok — kakor vse druge žene? Ali misliš, da jih nisem hotela i:.: .1: IIaha! Kolikokrat sem v nočeh brez »panja prosila Boga, da bi mi vendar ohranil otroka v telesu... pred teboj, ti morilec! Oe vidim tujega otroka, tedaj bi zavpila od grenkobe in zavisti, da mi je odvzeta ta sreča. Ko bi le... Ah, ty-aljiea nebeška !... Kolikokrat sem ubogega Senko skrivaj pobožala... Kaj sem ? O Bog... Žena brez otrok..." Bila je popolnoma iz sebe. Besede so kar vrele z njenih ustnic, brez vsake zveze. Rdeče lise so pokrivale njen obraz, tresla se se je po vsem telesu in s prsti se je krčevito tiščala za vrat, da bi za-držala, plač, ki jo je hotel posiliti. Grigorij je sedel bled in prepa-del na svojem stolu, ki ga je še vedno krčevito držal, in zrl je nemo, s široko odprtimi očmi v to popolnoma tujo mu žensko. Bal se je je.. . bal, da ga naenkrat ne prime za vrat in ga zadavi... Kakor temna pretnja, je bliskalo iz njenih žarečili, sovražnih očij. Daleč, daleč ga je prekašala, to je čutil natančno in postal je bojazljiv. Ni se mogel dvigniti s svojega mesta in iti k njej ter jo udariti, kar bi bil gotovo storil, ko bi mu ne bilo postalo jasno, da se je izpremenila, da je zadobila od bogve kje neko tajno, silno moč. "Globoko v dušo si me razžalil. Griška! Velik je tvoj greh, velika tvoja pregreha nad mano! Prenesla sem vse in molčala.. zato, ker sem te ljubila... a tega očitka nočem sprejeti!... Moja moč je izčrpana... Ti mož moj, od Boga mi odmenjeni, — bodi radi svojih besed trikrat pVokl..." "Molči!" je za vpil Griška in ji pokazal zobe. "He! Kakšen škandal je pa to? Ali sta pozabila, kje sta? Prepira se ta sodrga!" GriSki se je zmračilo pred očmi. Niti videl ni, kdo stoji med vrat. mi in vpije z globok i nf basom naj amp&k Sunil je s silnimi kletvami *ste|>hrieg» vstran ter dirjal na listanje parniko* - Shipping tie** 29. junija: 4 Resolute, Cherbourg, Hamburg, Thurlngia, Hamburf; Bremen, Cherbourg, Bremen. 30. junija: Mauretanla. Cherbourg; Pre* Harding, Cherbourg, Bremen. 1. Julija: Homeric, Cherbourg; Luetiow, Bremen; Berlin, Cherbourg. Bremen. 3. julija: Paris. Havre; Leviathan, Cherbourg; Zeeiand, Cherbourg, Antwerp. 6. julija: PRES1DENTR WILSON TP.PT" _ SKUP.VI IZLET.; Colunibu«. Cherbourg. Bremen. 7. julija: Aquitania, Cherbourg; Ceo. Washington, Cherbourg, Bremen. 8. julija: Olympfc, Cherbourg; Deutnrhtand, Cherbourg, Hamburg. 10. julija: Cleveland, Cherbourg, Hamburg. Torek. Bremen. 13. julija: Relance, Cherbourg. Hamburg. 14. julija: Eerengaria. Ch. rbourg: Pres. Roosevelt, Cherbourg, Bremen. 17. julija: Majestic. Cherbourg; France, Havre; Pennland, Cherlnxirg. Antwerp. 21. Julija: Mauretanla, Cherbourg. 22. Julija: Hamburg, Cherbourg. Hamburg. 24. Jurija: I*aris>, Havre; Homeric, Cherbourg; Belgenland Cherbourg, Antwerp: M nenehen, Cherbourg, Bremen. 27. Julija Resolute, Cherbourg. Hamburg. 28. julija: Pres. Harding, Cherbourg, Bremen. 29. julija: Westphalia, Hamburg. 31. julija: Zreland, Cherbourg, Antwerp; Bremen, Bremen. V IN 12 jugoslavije PREKO HAMBURGA RESOLUTE, RELIANCE ALBERT BALLIM DEUTSCHLAND HAMBURG Nafil parnikl na tri vijake CLEVELAND, WESTPHALIA THURINGIA EVROPSKA P« > TOV AN J A POP OSEBNIM VODSTVOM $19S.— Iz NEW YORKA do LJUBLJANE i" NAZAJ v modernem 3. razredu. (Vojni davek posebej.) TEDEN'SKA ODPLUTJA Za povratna dovoljenja In «»tu-ge It.fortnačije se obrnite na lokalnega agenta ali nu United American Lines (Harrlman Line) Joict Service with Hamburg American line 35*39 Broadway, New York. POZOR ROJAKI! CUNARD V JUGOSLAVIJO preko Cherbourga - Francija Potujte s Cunardoviirti eksprt-snl-ml parni ki: AQUITANIA BERENGARIA MAURETANLA Odplutje i z New Torka vsako sreilo. Manj kot C dni na morju — jo Jugoslavijo osem in pol dne. Izvrstne kabine lil. razreda za dva, štin ali š.st potnikov. Nenadkrfljlva Oistob.i. Obilna in iz-borna hrana. Za nndaljna navodila vprašajte svojega agenta, ali j' pa p.čit<* naravnost I na — C U N A R O 25 Broadway LINE New York 20 MOŽ DOBI DELO za dohiti drva pri Hakonum Chemical Co.. plai'n $2.00 klaftra. John Lipovec, Box 96, Pickens, W. Va. LM,20.28 > Prosti pouk glede državljanstva in priselj'evanja je vsak četrtek in petek med 1. uro popoldne in 10. uro zvečer v ljudski šoli štv. G2 Ilcster & Essex Street. New York City. Vprašajte za zastopnika Legijo za Ameriško Državljanstvo. slovensko -amerikanski koledar za leto 1926 Cena 50c s poštnino vred. t naročilom pošljite znamke ali money order na: "Glas Naroda" 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "Glas Naroda". ADVERTISE in GLAS NARODA Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Koročanio viMlno le prvovrstne parnike, ki imajo kubine tad i v III. razredu. Glasom nove nnselniške postave ki je stopila v vidjavo s 1. julijem, 3n*_»4. zamorejo tudi nedržavijani dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto in ako i>otrt'bno tudi delj; tozadevna dovoljenja izdaja generalni naselniškl komisar v Washington, D. C. ProSnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Yorku pred odpotovanjem, ter se pošlje prosilcu v stari kraj glasom najnovejše odredbe. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor želi dobiti sorodnike, ali svojce Iz stnregn kraja, naj nam prej piše za izjasnila. Iz Jugoslavije bo prlpnSPenlh v prihodnjih treh letih, od 1. julija 11)24 naprej vsako leto po 071 priseljencev. Ameriški državljani pa zamorejo dobiti sem žene In otroke do 18. leta brez. da bi bili Stetl v kvoto. StarISl In otroci od 18. do 21. leta ameriških državljanov pa Imajo prednost v kvoti. Pišite po pojasnila. Prodajamo vozne liste za vae proge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati. frank sakser state bank 82 CORTLANDT 8T, NEW YORK - / — _ G LAS. N ABOiDA^g^. J tlEL-192^ Pozor rojaki! V zalogi imamo SVETO PISMO (•tart in nove Za veke) knjiga je krasno trdo vezana ter slane $3.00. Šlovenic Publishing Compaiiy 8S &frtund» Stmt Hew York, H; i.