Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Via Machiavelli 13/11., Tel. 3-64-01 — Za Italijo: Gorica, Piazza Vittoria 18. — Poštni predal (casella post.) Trst 431. — Pošt. ček. račun: Trst, št. 11/6464. Poštnina plačana v gotovini OVI LIST Posamezna številka Ur 25*™ NAROČNINA: trimesečna lir 325 - polletna lir 600 - letna lir 1100. — Za inO' zemstvo: trimesečna lir 500 - pol letna lir 1000 - letna lir 2000 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr ŠT. 3 TRST, ČETRTEK 10. JUNIJA 1954 LET. III Usoda Trsta in balkanski sporazum Potovanje maršala Tita v Grčijo je dogodek mednarodne važnosti in zato je imel velik odmev v svetovnem časopisju. Za kaj gre, smo bralcem pojasnili že v prvi številki v nekaj besedah: Turki, Grki in Jugoslovani so sklenili, spremeniti svoj dosedanji politični sporazum v čvrsto vojaško zavezništvo, a naleteli so pri tem na odločen odpor Italije, ki zahteva, naj se prej reši tržaško vprašanje. Ljudstvo se v teh dneh sprašuje, kaj ima Trst opraviti z balkanskim sporazumom. V čem je pravzaprav važnost tega sporazuma, da se Italija zastran njega toliko huduje? Iz katerih vzrokov sta se Velika Britanija in Amerika, ki sta doslej Italijo skoro v vsem podpirali, glede balkanske zveze od nje ločili in potegnili z Jugoslavijo in njenima zaveznicama ? Ce hočemo na ta vprašanja pravilno odgovoriti, se moramo vsaj na kratko poglobiti v povojni položaj Evrope. Ko se je vojna končala, je na zapadu prevladovalo mišije-nJe, da je vsaj za sedanji rod nastopila doba miru in varnosti. Mnogo mrtvih in ogromna škoda V noči od 4. na 5. junij je Slovenija doživela nesrečo, kakor je slovenski narod ne pomni v svoji dolgi zgodovini. Nad Celjem in okolico so se utrgali trije oblaki in dež je 1 7ačel liti, kakor da se bliža vesoljni potop. Reke in potoki so v kratkem prestopili bregove in se spremenili v veletoke. Razbesnela voda se je pognala po ulicah Celja, napolnila mahoma kleti in pritlična stanovanja, udrla v tamkajšnje tovarne in poplavila vse obrate. V svetovno znani celjski cinkarni so ugasnile peči, voda je stala v dvoranah en meter visoko in prepljuska.la stroje. Isto se je zgodilo v tovarni za emajlirano posodo, v tovarnah za barvila, za predelovanje sadja, za tehtnice in v tekstilnem podjetju »Metki«, kjer je bilo vse blago uničeno. Dva metra pod vedo Niže ležeči deli mesta so stali 2 metra pod vodo, kar se ni še nikoli zgodilo v dvatisočletni zgodovini Celja. Ob 23. uri so zapiskale sirene in klicale ljudi na pomoč, toda okoli polnoči je ugasnila luč in mesto se je pogreznilo v temo. Nastala je velika zbeganost. Našli so se pa junaški značaji, ki so se fr.evz strahu pognali v nevarnost pomagat bližnjemu. Rešili so imetek 1000 družinam, mnogim tudi življenje. Nekateri so se rešili, skakajoč s podstrešij v razpenjeno vodo. V tem prepričanju so Angleži in Ameri-kanci začeli naglo in temeljito razoroževati. Amerikanci so hiteli čez oceane domov in pustili za seboj cela gorovja orožja. Razprodajali so ga kot staro železo ali ga enostavno darovali. Škoda se jim je zdelo prevoznih stroškov, da bi ga na ladjah domov vozili. Svoje ogromne vojne tovarne so z amerikan-slco odločnostjo takoj preuredili v podjetja za izdelovanje poljedelskih strojev, vozil, hladilnikov in najraznovrstnejših drugih potrebnih reči. Vojaška premoč Sovjetske Rusije Tako je bila Amerika in z njo vsa Evropa skoro čez noč popolnoma razorožena. Velika Britanija se je razorožila prostovoljno, premagane države, kakor Nemčija, Italija in Avstrija so morale izročiti vojno opremo zmagovalcem. Francija je bila sicer med zmagovalci, toda njo je bil že prej razorožil Hitler, njeno vojno brodovje je ležalo na dnu morja. Edina velesila, ki je ohranila svojo vojsko nedotaknjeno, je bila Sovjetska Rusija. Kljub vsem naporo je bilo v Celju 10 mrtvih. Zlo hudo je bilo tudi v okoliških krajih. V Vojniku je bila poplava še silnejša kakor v Celju. Razrušila je več hiš in uničila polja. V Šaleški dolini so se udrli plazovi, odnesli kmetijo in pokopali petčlansko družino. Voda je v Savinjski dolini razdejala 30 hektarov hmeljskih njiv in uničila 400.000 kg dragocenega, na svetovnem trgu znanega pri. delka. Med spanjem Najhujše je bilo, da je nesreča zadela mno-ge v trdnem spanju, tako da niso mogli misliti na reševanje živine, pohištva ali pridelkov. Poplave so divjale tudi v radgonskem o-kraju, kjer je Mura stopila iz struge in zalila ulice v Gornji Radgoni. Udarjen je tudi okraj Krško, a k sreči manj kakor celjski. Močno je bila oškodovana velika tovarna celuloze v Vidmu ob Savi. Skoro vsa poplavljena podjetja bodo morala ustaviti obrat za več mesecev. Nobeno čudo torej, da gre škoda v težke milijarde. Ob tej veliki nezgodi so se Slovenci izkazali : od vsepovsod so se javili prostovoljci in hiteli pomagat. Na pomoč je prihitela vojska, dijaki, policija, zdravniki, skratka ljudje vseh slojev iz vse Slovenije. Vremenska nesreča v Sloveniji je sililot prtresla tudi ljudstvo naših krajev, ki globoko sočustvuje z rojaki onkraj meje. Dokler so bili odnosi med Rusijo in zapa-dom še prijateljski ali vsaj znosni, se zaradi tega niso razburjali v Ameriki in ostalih zahodnih državah. Korenito se je spremenil položaj, ko so med Rusijo in zapadom nastali težki politični spori in je izbruhnila med Sovjetsko zvezo in zahodnim svetom tako zvana hladna ali živčna vojna. V politiki je bilo vedno tako, da v pogajanjih med državami ne odločajo samo dobri in pravični razlogi, temveč na žalost predvsem gospodarska in vojaška moč, s katero posamezna država razpolaga. Kdor ima veliko in udarno vojsko, svoje zahteve v primeru potrebe lahko tudi izsili. Zato mu nasprotniki, če je le mogoče, raje ugodijo. Sovjetska Rusija je bila v začetku hladna vojne tako močna, da so jo po pravici smatrali za vojaško gospodarico Evrope: v primeru oboroženega spora bi bila s svojimi 260 izvrstno opremljenimi divizijami zasedla Nemčijo, vso Avstrijo, Belgijo, Holandijo in Francijo, njene oklopne ediniee bi se po 10 dneh prikazale na obalah Atlantskega oceana, stale ob Rokavskem prelivu na pragu Velike Britanije. Na zapadu so se streznili in sprevideli, da so se bili zaleteli, ko so pod pritiskom javnega mnenja tako hitro razpustili svoje vojske. Zahodnega sveta se je polastil preplah, Amerika je začela v največji naglici organizirati Atlantsko zvezo, v kateri naj bi se združili vsi zapadni narodi, ki se boje ko-munistične Rusije. Pričelo se je novo oboroževanje. Amerika je ponovno trošila silne denarje v vojne namene, zalagala z vojno opremo vso zapadno Evropo. Toda oboroževanje je zelo počasi napredovalo. Dohiteti Rusijo ni bila lahka stvar. Zapadni svet se je čutil tako šibkega, da so njegovi vojaški strokovnjaki obupavali nad usodo Evrope, ako bi po nesreči izbruhnila vojna. To je bilo v tistih časih, ko so ugotavljali, da ima mala Jugoslavija ,9 svojimi 30 divizijami poleg Rusije — največjo armado v Evropi. Obrambna črta zapada Tedaj so strokovnjaki poudarjali, da se v primeru vojne zapad lahko brani na Renu, to se pravi na meji Francije. Tu se šele mo- (Nadaljevanje na 3. strani) Opozarjamo naše bralke in bralce, da je ta številka lluvega lista zadnja, In ju pošiljamo na ogled. Kdor ji: ne vrne, ga bomo smatrali za naročnika. — Tej številki prilagamo poštne položnice. Prosimo, da j.h takoj izpolnite in dostavite na poštni urad. Uprava Strahotne poplave v Sloveniji Dulles 0 tržaškem vprašanju Ameriškega zunanjega ministra Dullesa so novinarji vprašali, kaj je s tržaškim vprašanjem. Odgovoril je, da je težko reči, kdaj in kako bo rešeno, Le toliko lahko pove, da razgovori ugodno napredujejo. Položaj jel trenutno tale: Italija ima v, rokah načrt, ki ga je Jugoslavija sestavila v sporazumu z Amerikanci in Angleži. Rim se mora sedaj odločiti in odgovoriti. Ge hoče, da se reši tržaško vprašanje pred podpisom balkanske zveze, mora zelo hiteti, ker ima na razpolago le mesec dni. To je odločno prekratek rok. Rim bi lahko sprejel sporazum kvečjemu le v načelu, nato bi se šele pričela prava pogajanja med Italijo in Jugoslavijo. Ta bi bila najbrž zelo dolga in težavna in bi se ■ 'o-gla tudi razbiti. Kaj mi o stvari mislimo, srno povedali tudi v današnji številki. Jezik, v katerem smo se rodili Na binkoštno nedeljo je v cerkvi o. Kla-retancev v ulici S. Anastasio star duhovni/c zelo lepo pridigal. Danes praznujemo — je rekel — dan, ko je bila ustanovljena Katoliška Cerkev, ki je mati vseh narodov. Izpred oltarja je bilo prebrano sveto pismo, kjer je rečeno, da se je ljudstvo v Jeruzalemu močno čudilo apostolom : »Kako da mi slišimo vsak svoj jezik, v katerem smo se rodili . . .« In res; je Cerkev izdala predpis, da je treba evangelij oznanjati vsakemu narodu v njegovem jeziku. Toda to ne velja za o. klaretance v ulici S. Anastasio. V tej cerkvi ne slišiš nikoli slovenske besede. Niti spovedati se ne moreš v svojem jeziku. Zares, zelo katoliško! Čez veliko lužo Mednarodni urad za izseljevanje (ICEM) sporoča, da se je v preteklem mesecu maju izselilo iz Evrope 13.500 oseb, od začetka leta do danes pa 54.372. Največ se jih je izselilo iz Italije in Nemčije, manj iz drugih držav in Trsta. Ljudje se vozijo po pločniku V Ameriki si vedno kaj novega izmislijo. Sedaj so iztuhtali pločnik, ki se premika. Ko nanj stopiš, te pelje kar sam naprej. Pločnik je iz gumija in te nese s hitrostjo 2—4 km na uro. Dolg je 68 metrov in lahko prepelje 10.800 ljudi v eni uri. Prijetno je na njem stati, ko gre pot navkreber. Ni treba nič šopih-vi Naravne meje na Snežniku Misinski poslanec Colognatti se je izrekel, kakor smo pisali, za Svobodno tržaško ozemlje. Sedaj se je zbralo pokrajinsko vodstvo njegove stranke in ga udarilo po prstih. Zahtevali so, naj Italija dobi za sedaj obe •maši področji, pozneje pa »svoje naravnje in zgodovinske meje« — na Snežniku in Triglavu. Se pozneje bi seveda hoteli imeti Ljubljano in Dalmacijo, kakor je bilo v zadnji vojni. Tako se je po zaslugi De Gašper ij a iznova razvnel nacionalizem v italijanski javnosti! Zakaj brezposelnost Februarja 1953 je bilo v Trstu 17.960 brezposelnih, letos je njih število naraslo na 20.675. To je posledica 8. oktobra. Kako bi se kljub temu dala najlaže odpraviti brezposelnost ? Zelo enostavno. Iziti bi moral ukaz ZVI), po katerem se v naših krajih morajo jemati na delo najprej domačini in šele ko so tt preskrbljeni, se smejo nameščali tujci. Netržačanov je na Tržaškem skoro 100.000. Ge bi izšel tak ukaz, bi bili vsi domačini zaposleni in še bi ostalo kruha za druge. To ni šovinizem, zakaj tudi v Italiji ščitijo velika mesta kot Genova domačine pred tujo delovno silo. Tak ukaz pa ne bo nikoli objavljen, ker se ZVU boji Rima. Termometer za žitarice V Ameriki so začeli uporabljati toplomer ne le za bolnike, temveč tudi za žito. Vtikajo ga v vskladiščeni pridelek ter ugotavljajo tako spremembe v temperaturi žita. »Žitna mrzlica«, ki jo povzročajo žuželke ali prevelika vlaga, dela kmetovalcem vsako leto veliko škodo. Z novo napravo lahko takoj spoznajo nevarnost. Ko se temperatura dvigne za nekaj stopinj, žito preložijo tei preprečijo okvaro. Grški kralj in kraljica sta sprejela vabilo maršala Tita, naj obiščeta Jugoslavijo. Ravno tako je Tito povabil v Jugoslavijo grškega predsednika vlade maršala Papagosa. Česa se bojite Nekdo, ki se vozi vsako jutro z Grete v mesto, poroča: Ko vstopim, govore v avtobusu vsi slovensko. Cim pridemo do srede poti, začenja že polovica mlatiti italijanščino, pri končni postaji na trgu Oberdan že vsi govore po laško, razen nekaj zavednih. Nekateri se pogovarjajo slovensko prav po tiho in ponižno. ICoga se ljudje boje? Ali si že srečal naj-navadnejšega ameriškega vojaka, čeprav je črnec, ki se sramuje govoriti svoj materin jezik? Ga ne najdeš! Tako globoko tiči še v kosteh Slovencev fašistični teror. Izreden pridelek bombaža Letošnji pridelek bo drugi največji v zgodovini bombaža. Več ga je bilo le v letu 1938. Letos so posejali z bombažem 81 milijonov jutrov. Jugoslavija ga je pred vojno pridelovala letno 3000 bal, v letu 1953 pa 6000. Proizvodnja se je podvojila. t* tl vit sia'iusi Tržaški Slovenci so prosili, kakor vemo, za dovoljenje, da bi smeli ustanoviti Kmec-ko-obrtniško zadrugo. ZVU oziroma »Ranca d’Italia« je prošnjo odbila, češ da je v Trstu že dovolj drugih — seveda le italijanskih — denarnih zavodov. Kmalu za tem je ista »Banca d’Italia« dovolila južnotirolskim Nemcem ustanovitev 3 ali 4 posojilnic. Nas smatrajo torej za manjvredne ko nemško manjšino. Skoda, da nismo pleme v kaki angleški koloniji v Afriki. Tam bi nam Angleži gotovo dovolili posojilnico. Velika svečanost na glavnem trgu v Trstu je zaključila Marijine tedne, ki so se obhajali v maju po vsej škofiji. Nastopili so številni govorniki, predstavniki desetih različnih stanov, od profesorja do delavca, a med njimi ni bilo mesta za — Slo. venca! Prevzv. g. škof je tudi govoril, a le v italijanščini, čeprav je to bila skupna italijan-sko-slovenska slovesnost. Naši verniki so bili zadovoljni, da je Slovence javno pohvalil, a globoko užaljeni, ker jim je bilo zabranje-no počastiti Marijo v jeziku, v katerem so nas matere učile moliti. Slovensko planinsko društvo v Trstu bo te dni slavilo svojo 50-letnico. Ustanovljeno je bilo 4. junija 1904. Istega leta je bil dograjen Narodni dom. Društvo je organiziralo krasno razstavo fotografskih slik, kjer se vidijo bogate lepote naših krajev od planin do morja. Ogromna ponev V mestecu Canogliu pri Genovi so na praznik sv. Fortunata, zaščitnika ribičev, razdelili 50 kvintalov rib, ki so jih cvrli v silni ponvi, široki 4 m. Vanjo bi prav lahko šla dva možakarja, pa se ni nobeden javil. TRŽAŠKI VELESEJEM bo trajal letos od 17. junija do 4. julija. Razstavljalo bo 1044 podjetij, od tega 350 tujih. RAZSTAVA RISB NA SLOVENSKEM UČITELJIŠČU Na slo-venskem učiteljišču pri Sv. Ivanu v Trstu si lahko ogledate razstavo risb vsak dan od 9. do 13. ure in od 16. do 18. ure,( v nedeljo le predpoldne. Trajala bo do 13. t.m. O nastopu Akademskega pevskega zbora iz Ljubljane je uredništvo prejelo več dobrih dopisov, za katere se prisrčno zahvaljuje, a jih na žalost ne more vseh objaviti. ŽRTVAM NEMŠKIH KONCENTRACIJSKIH TABORIŠČ Zapadna Nemčija je izdala 18. 9. 1953 zakon, po katerem se obvezuje plačati odškodnino vsem osebam, ki so zaradi nacionalističnih preganjanj utrpele škodo na zdravju ali imetju. V poštev prihajajo v prvi vrsti osebe, ki so jih vtaknili v taborišča. Ce so medtem umrle, pripada odškodnina preostalim sorodnikom, oškodovanim zaradi preganjanja umrlih. Nemški konzulat v Milanu, via Solferino 40, deli prizadetim posebne tiskovine za prijavo škode in navodila, kako izpolniti obrazce. Prijave morajo prizadeti vložiti do 1. oktobra 1955. Časa je torej skoro poldrugo leto. Vendar je v interesu oškodovancev, da se zganejo Nujno bi bilo, da se slovenski oškodovanci, ki jih je žatibog obilo, organizirajo v posebnem odboru. I OPOZORILO VOJNIM OŠKODOVANCEM Dne 15. aprila t. I. je zapadel rok, ki ga je zakon od 27. septembra 1953 določil za prijavo vojne odškodnine. Konec tega meseca poteče pa poslednji važni rok, predviden v istem zakonu. Kdor je zaradi vojnih dogodkov trpel škodo na stanovanjskih, gospodarskih in drugih poslopjih, na drugih nepremičninah, namenjenih izvrševanju kakega poklica, obrti, trgovine ali poljedelstvu (na primer na zemljišču, orodju, nasadih in živini) ter je škodo prijavil do 15. aprila t. L. ima sedaj pravico zahtevati namesto odškodnine izplačilo posebnega prispevka za obnovo. Ta prispevek je višji od same odškodnine. Zato se pa mora oškodovanec obvezati, da bo uničene ali pokvarjene stvari obnovil. Kdor se zadovolji le z odškodnino, temu ni treba nič obnoviti. Zakon ga k temu ne sili. V Italiji bo odškodnina 5 do 8-krat večja, kakor so bile cene junija 1943. Na Stoju bo 15-krat večja, dočim bo država prispevala k stroškom za obnovo s 25 do 80 odstotki. Italijanski državljani, ki so utrpeli škodo v inozemstvu in sedaj stalno bivajo v Italiji, imajo tudi pravico do prispevka, a se morajo obvezati, da obnove uničeno ali poškodovano imetje na ozemlju republike. Za škodo, nastalo v krajih, ki so prej pripadali Italiji (bivša Julijska Krajina), bo odškodnina približno 15-krat večja, kakor so bile cene junija 1943. Za nepremičnine, uničene ali poškodovane na Stoju, seveda ne velja pogoj, da se morajo obnovili na ozemlju Italije. Podrobnejše določbe so naslednje : Člen 7. predpisuje: Če prizadeti ne javi do 27. junija 1954 na finančno inten-danco, da želi obnoviti uničeni ali poškodovani imetek, zgubi pravico do prispevka in mu bo izplačana le| odškodnina. Najkasneje do 27. junija morajo torej biti vse listine na finančni intendanci. Člen 11. pravi: Oškodovanec je dolžan javiti, ali je že prejel kako podporo na račun vojne odškodnine in od katere u-stanove. Če tega ne stori, zgubi pravico do vsake odškodnine. Zakon sicer ne predpisuje, do\ kdaj je treba to javiti, ali najbolje je. da se izjava dostavi do 27. junija. Kdor je uničeno ali poškodovano dobrino že obnovil, ima po členu 55 pravico do 50-odstotnega prispevka, toda le pod pogojem, da predloži prošnjo do 27. junija in da je že pred začetkom popravil škodo prijavil. Podporo ali prispevek bodo izračunali po stroških, ki jih je imel oškodovanec takrat, ko je popravljal. Odbili mu bodo seveda vsoto, ki jo je že prejel. Vse obnovljene zgradbe bodo 25 let proste davkov. Usoda Trsta in balkanski sporazum Nadaljevanje s 1. strani) re zadržati naval silnih ruskih armad v pričakovanju, da pribite še pravočasno na pomoč Amerikanci. Nemčijo, Avstrijo, ves Balkan in Italijo bo treba žrtvovati, sprijazniti se bo treba z mislijo, da jih zasede Rusija. Pozneje, ko so se čutili močnejše, so zapadli jaki preložili obrambno črto bolj na vzhod. Od tod važnost tržaškega vprašanju. Da hi črta mogla uspešno vzdržali morebitni naskok sovjetskih vojska, se je zdelo Amcri-kancem in Angležem neobhodno potrebno, da se Jugoslavija in Italija sporazumeta ter skupno branita odsek od Trsta do Avstrije. C e sta sosedi sprti, prešinjeni z medsebojnim sovraštvom, se lahko zgodi, da si kar sredi vojne skočita v lase ter nastane v enem najvažnejših predelov skupne evropske obrambne črte nevarna odprtina, skozi katero bi se sovjetske vojske usule proti morju, preplavile ravnine severne Italije, zasedle Milan in Turin ter prodirale od tod proti južni Franciji. Da se ta nevarnost odstrani, je potrebno, da se Jugoslavija in Italija za vsako ceno pobotata. Ker je tržaško vprašanje glavni vzrok nujnih sporov, naj se čim prej reši. Kako, je bilo za zapad več ali manj postranskega pomena. Glavno je, da sta z rešitvijo zadovoljni obe sosedi ter začneta nato prijateljsko sodelovati. V tistih časih se je zdelo, da zavisi od rešitve tržaškega vprašanja varnost vsega za-padnega sveta. Italija je položaj izkoristila ter zahtevala, naj se vprašanje reši v smislu izjave od 20. marca, po kateri pripadata obe coni italijanski republiki. Saj so izjavo podpisale Amerika, Velika Britanija in Francija, ki ne morejo zatajiti svojih podpisov. Ce je ne bodo podpirale, bo Italija prisiljena spremeniti svojo politiko do zapada: najmanj, kar se lahko zgodi, je, da bo rimski parlament odklonil zakon o pristopu Italije k skupni evropski vojski. Zapadnjaki so bili v precejšnji zadregi. Titu, ki se je med tem sprl z Moskvo ter se gospodarsko in vojaško čedalje bolj naslanjal na zapad, se niso hoteli zameriti. Italija je bila že po svojem zemljepisnem položaju zelo važna. Važna kot glavna država v Sredozemskem morju, pomembna, ker meji v goratih predelih na Srednjo Evropo in Balkan. Njej se tudi niso hoteli zameriti. Preobčutljivo je bilo mesto, ki ga je zavzemala na novih obrambnih postojankah: Trst — Severna Nemčija. Preokret v vojaškem položaju Evrope Medtem je bil sklenjen balkanski sporazum, s katerim so se razmere bistveno spremenile. Vojaško zavezništvo med Turki, Grki in Jugoslovani je pomenilo, da se je o-brambna črta zapada pomaknila zelo daleč proti vzhodu. Namesto od Trsta do reke Labe teče sedaj od Male Azije preko Carigrada in Balkana do madžarske in avstrijske meje. Italija leži daleč v ozadju. V primeru vojne bi prvi udar morale vzdržati in odbiti predvsem članice balkanske zveze. Vojaška pomoč Italije je sicer še vedno zaželena in dragocena, a je zgubila svoj nekdanji odločujoči pomen. Pomisliti je treba tudi, da je ozemlje, ki ga zavzemajo balkanske zavezniške države, približno štirikrat večje kakor površina Italije. Že sama Turčija je dvakrat večja. Članice balkanskega sporazuma tudi glede števila prebivalstva ne zaostajajo za Italijo. Turčija ima okrog 21 milijonov prebivalcev, Jugoslavija 17, Grčija skoro 8, skupaj torej 46 milijonov, to se pravi približno toliko kot Italija, ki jih šteje 47. Še pomembnejše pa je, da mejijo članice balkanske zveze neposredno na Sovjetsko Rusijo ali na njene I podložniške države, da je njihov zemljepisni položaj zelo važen in njih vojaštvo hrabro in vzdržno. Kar potrebujejo, je samo moderna oprema in gospodarska pomoč, da lahko zgradijo primerne ceste in letališča in razvijejo lastno industrijo. Da se 46 milijonov ljudi hoče združiti in I staviti svoje sile v službo zapadne varnosti, Amerikanci in Angleži lahko le pozdravijo. Zakaj naj bi se protivili njihovemu političnemu in vojaškemu sodelovanju in zedinje-vanju? Cim bolj čvrsto so Turki, Grki in Jugoslovani povezani, tem uspešneje se bodo v i primeru vojne branili, tem več bodo kori-! stili zapadu. Zakaj se Italija protivi balkanski zvezi Povsem drugačno je seveda stališče Italije. Njej kot najpomembnejši državi v Sredo- zemskem morju ne more biti prav, da se vzhodni del Sredozemlja in Balkan urejata in organizirata brez nje. Saj ima v tem delu Evrope tudi ona svoje interese! V Rimu se razen tega zavedajo, da se bo po podpisu balkanskega sporazuma mednarodni položaj Jugoslavije znatno okrepil. Turki, Grki in Jugoslovani ne nameravajo namreč skleniti običajne vojaške pogodbe, kakor smo jih že toliko videli in doživeli, temveč so se odločili iti mnogo dalje. Sodelovanje naj se razširi tudi na gospodarsko in kulturno življenje, naj seže v ljudske množice ter spaja prizadete narode v čedalje tesnejšo in trajnejšo skupnost. Prijateljstvo med tremi državami je že tolikanj napredovalo, da je maršal Papagos celo predlagal, naj rl určija, Grčija in Jugoslavija ustanove kar skupen posvetovalen parlament, v katerega naj vsaka država odpošlje enako število poslancev. To je neprimerno več kakor navadna prijateljska pogodba. Prirodna posledica je, da se bodo tri države o vsem obveščale, o vsem posvetovale, se vzajemno podpirale, vodile skratka skupno politiko. To pomeni, da Jugoslavija ne bo stala več sama nasproti Italiji, ampak se naslanjala odslej v vseh rečeh — tako tudi v tržaškem vprašanju — na podporo Turkov in Grkov. Povrhu si zavezniki obljubljajo, da bodo, če bi bil kdo izmed njih napaden, priskočili drug drugemu na pomoč z orožjem. Prirodno je, da Italija ne more biti vesela te nepričakovane okrepitve svoje jadranske sosede. Mnogo teže bo namreč Rimu se v bodoče uspešno pogajati z Jugoslavijo, ki ni več osamljena. Vse te nevšečnosti bi seveda odpadle, ako bi se balkanskemu sporazumu priključila tudi Italija ter postala zaveznica in prijatelji-za Jugoslavije. Zapadni državniki so se na različne načine trudili, da bi do tega prišlo. Turški predsednik vlade Menderes je še pred nekaj dnevi izrazil željo, naj bi se Italija (Nadaljevanje na 4. strani) ster DuIIes se jezi, da Francija in Italija tega ne sprevidita in je zagrozil, da bo Amerika prisiljena korenito spremeniti svojo politiko do Evrope, ako francoski in italijanski parlament ne sprejmeta v doglednem času zakona o evropski obrambni skupnosti. Za sedaj so v Washington!! sklenili, da u-stavijo vsako gospodarsko pomoč Franciji in Italiji. Sprejet bo namreč zakon, po katerem državam, ki so se priključile evropski vojski. S tem hočejo Amerikanci izvajati pritisk na Francijo in Italijo in njih parlamenta. Vse to Italiji politično škoduje in slabi njen položaj v svetu in na Jadranu, posebno če upoštevamo, da se Turčija, Grčija in Jugoslavija medtem nič ne pomišljajo in obotavljajo, temveč odločno združujejo in orga- bo Amerika dajala v bodoče pomoč le takim I nizirajo svoje vojske. Kaj bo z našim ozemljem (Nadaljevanje s 3. strani) pridružila balkanskim zaveznikom. Italija tega ni hotela, zahtevala je, naj se prej reši tržaško vprašanje, upajoč, da se ji bo posrečilo rešiti ga v svojo korist, ker se ji je zdelo, da je organizacija Balkana in vzhodnega Sredozemlja brez njenega sodelovanja nemogoča. Toda v tem se je rimska diplomacija varala. Jugoslavija se je upirala, razgovori so se vlekli v neskončnost, mineval je dragocen čas, zapadnim zaveznikom se je pa mudilo in niso mogli več čakati. Utrditev nove obrambne črte od Male Azije do Avstrije se jim je zdela prevažna stvar, da bi jo zaradi nerešenega tržaškega vprašanja večno zanemarjali in odlagali. Grožnje Poster Dullesa Morali so se končno odločiti. Italija je proti balkanskemu sporazumu protestirala, balkanski zavezniki so izjavljali, da ga bodo kljub nasprotovanju Italije podpisali. Amerika in Velika Britanija sta morali izbirati in sta, čeprav s težkim srcem, sklenili podpreti stališče balkanskih narodov. Balkanski sporazum bo podpisan najkasneje konec prihodnjega meseca, tako je bilo sklenjeno v Atenah. Turčiji bo Amerika nakazala novo veliko podporo za oboroževanje in ji dala tudi pomoč za okrepitev njenega gospodarstva. To je uspeh najnovejšega potovanja predsednika vlade Menderesa v Washington. Združenim državam se sploh zelo mudi. Njihovi voditelji postajajo nestrpni in se hudujejo, da Francija in Italija toliko oklevata ter se ne moreta odločiti ter sprejeti zakona o evropski obrambni skupnosti.. Združena evropska vojska je po mnenju A-merike temelj, na katerem sloni obramba vsega zapadnega sveta. Zunanji minister Fo- V luči opisanih velikih mednarodnih problemov in dogodkov se zdi tržaško vprašanje mnogim zelo drobna in nevažna zadeva. In bi tudi bila, da ni Italija naslonila na to vprašanje vso svojo zunanjo politiko. Od ugodne rešitve tega vprašanja — ponavljajo v Rimu — je odvisno, kakšni bodo odnosi Italije do zapada in ali bo Italija sodelovala z balkanskimi narodi pri obrambi južno-vzhodne Evrope in Sredozemlja. Ker je Italija velika dežela, ki mora biti vključena v splošni sistem zapadne obrambe, so državniki in diplomati prisiljeni njene želje in predloge upoštevati. Tako se je tudi to pot zgodilo. Medtem ko so se balkanski državniki menili o vojaškem zavezništvu, so v Londonu tekli razgovori o tržaškem vprašanju med zastopniki Velike Britanije, Amerike in Jugoslavije. Sedaj so zaključeni in Italiji so bili izročeni predlogi, v katerih je povedano, do kolike mere je Jugoslavija pripravljena popustili v vprašanju Svobodnega ozemlja. Načrta ne poznamo. Zdi se pa, da so sklenili predlagati Italiji delitev ozemlja, po kateri bi Italija dobila v glavnem cono A, a bi se morala zato odpovedati coni B in tamkajšnjim Italijanom. V prvi številki lista smo že obširno pojasnili, sakaj Scelba ne sme in ne more izročili Titu italijanskega prebivalstva področja B. Njegova vlada bi bila zrušena v 24 urah. V politiki vladajo pač zakoni in so meje, ki jih noben državnik ne more nekaznovano pogaziti in prekoračiti. To ne velja samo za Italijo, ampak tudi za Jugoslavijo. Nobena jugoslovanska vlada, naj bo to Titova ali katera koli druga, bi ne mogla skleniti z Italijo sporazuma, v katerem bi na primer vse težke krivice, storjene tukajšnjim Slovencem v dobi fašizma, ostale neporavnane. Preveč gorja je tedaj okusilo naše ljudstvo! Saj se je nad tem, kar so fašisti počenjali z našimi ljudmi, zgražal v tistih časih ves omikani svet! ICako se bo torej stvar končala ? Z e zadnjič smo rekli, da nočemo biti politični pre-roki. Saj se lahko zgodi, da nas dogodki na laž postavijo. Toda ljudje pričakujejo, da povemo svoje mnenje. To se glasi takole: če se bo tržaško vprašanje sploh sedaj rešilo, se bo le začasno, to se pravi, da bo Svobodno tržaško ozemlje pravno še nadalje ostalo ter bodo zavezniki v imenu Združenih narodov tu še naprej izvajali vrhovno oblast in nadzorstvo. E. B. Spomini iz starega Trsta m. Zadnjič sem pripovedoval, kako je prišel Trst pod avstrijske nadvojvode najbolj po zaslugi devinskega Mihca. To je bila jeza v Benetkah! Trst so hoteli imeti, pa ne morda zato, ker so tam lepi ljudje; njegova trgovina je kot danes bodla Benečane v oči. Pelati In Lisice Z Dunaja so prve čase pustili Trstu precej pravic, samo da bi ga Benetke ne premamile. Zamenjali so le mestnega podeštata s cesarskim kapitanom. Ta je imel dva vikarja, enega kot namestnika, drugega za sodne zadeve (vicarius de maleficiis). V sosvet se je pa zbiralo po pet sindakov, ki so bili obenem višji tribunal. Vsa ta oblastva so imela pisarne in pečate v mestni hiši ali »stuffa (iz nemšč. Stube=soba) del comune«, zadaj za sedanjim Lloydom. Seveda so do prvih časti v mestu prišli le odličnejši. 2e v starih bukvah so zaznamovane razne vrste Tržačanov, okoličanov in meščanov. Ti so se pa spet delili v patricijske družine, plemiče in plebejce. Patricijskih je naštetih trinajst. Med temi so še danes potomci rodbin Burlo in Petazzi. Bodi tu vmes povedano, da je ta iz slovenske korenine Petačev. V stari tržaški kroniki (rajnega kanonika Vincenca Skuše 1620— 1702) beremo med tržaškimi odličniki tudi Vršnigoje! Leta 1426 je med ključarji Sv. Justa, torej imenitna služba za tiste čase, neki Lisica. Tudi ta prav močno diši po slovenskih tleh. Prebivalstvo je bilo torej že takrat precej mešano in je prihajal dotok iz okolice. Ostra pravica Kakor je bila mešana kri, tako so se tudi mišljenja križala. Precej jih je gledalo na beneško stran, toda roka nove oblasti je delila takim hudo pravico. Leta 1403 sta bila neki Donai Scorpione in Miklavž Uriz (bržkone Uršič) obdolžena, da držita z Benečani. Kratkomalo so ju zgrabili in obesili na stolp Kukerna v zgornjem mestu, drugega na stolp Cella pri nekdanjem ženskem samostanu. Po mestu so vročekrvneži hodili oboroženi. Kri je pogosto tekla. Zato je nova gosposka 1. 1423 prepovedala nositi orožje. Duhovi so se zato malo pomirili, vendar so bili še posamezni primeri, da je nova oblast ostro sodila prijatelje Benečanov. Tako je bilo, ko je neki France Kukanja, tudi iz patricijskc-družine, šel 'Za nekaj časa v Benetke ; ko se je sumljivec vrnil, so mu ukazali, naj izgine v 24 urah in povrhu so ga še vpisali v sramotne bukve de maleficiis. Še huje je nilo nekaj let pozneje. Takrat, to je leta 1443, je bil za mestnega pisarja neki Jušt. Temu so naprtili, da je hotel Trst izdati Benetkam. Oblast ni nič odlašala ; zvezali so ga za rep njegovega konja in ga vlekli do stolpa »Cella« ter ga potegnili na ,gavge«. Radovedni Tržačani so kar drli gledat ia prizor, ki je bil, kakor piše častiti Scussa ali Skuša, »že sam po sebi vreden ogleda«. Tudi drugače je bila nova avstrijska pravica prav huda; če je kdo kaj ukradel, so mu pri ramenu odsekali roko ; ako si šel po mestu brez bakle, ko je pri Sv. Justu udarilo v noč drugo uro, si bil obsojen na osem dni zapora v mestnem stolpu. Včasih pa krivca niso mogli dobiti in tedaj je sodna gosposka prav po salomonsko razsodila. Tako v primeru nekega Pirančana, ki je grozil trgovcu Giu-lianiju, da mu bo zažgal hišo. Ta se je pritožil in sindaci so mu dali pisano, da naj si sam poišče sovražnika in da ga sme brez kazni libiti. Taki so pač bili časi! Za svoj „jus" Tudi s cerkveno oblastjo so veljavni Tržačani prišli včasi navzkriž. Stara je bila pravica, da volijo škofa kanoniki sporazumno z ljudstvom. Tako so 1. 1425 izvolili za škofa stolnega dekana Aldegardisa, ki se je šel poklonit nadvojvodi Frideriku. Toda papež je volitve razveljavil in postavil za škofa-Marina z Raba. Ljudstvo pa mu je zaprlo vrata in je moral stanovati v Miljah. Papež je nad mestom izrekel prekletstvo; niso sme- ( Nadaljevanj e na 5. strani) li ne zvoniti ne maševati, pokopavali so na neposvečenem kraju. Sele čez leto dni je bil interdikt umaknjen. Te razmere je uredil šele Enej Silvij Piccolomini, ki je bil 1450-51 tržaški škof in pozneje papež Pij It. Rad je imel Trst — bil je doslej tudi edini papež, ki je razumel slovenščino -— in je hotel pomagati ljudstvu do »jusa« ali pravice v cerkvenih rečeh. Polagoma pa je pravica o nastavljanju škofov v Trstu prešla na avstrijsko cesarsko hišo. Vendar Tržačani zlepa niso odnehali od svojih pravic, posebno ne, če je šlo za trgovino. Tu sv. Marico - Tu sv. Just Boj za pravico, pravzaprav za trgovski dobiček je v poznejših letih dosegel višek. Večkrat se je v mestu in okolici razlegal bojni klic beneških čet in Tržačanov, ki so klicali vsak svojega patrona na por/oč. Olje, trta, sol so bili v 15. in poznejšem stoletju stebri kupčije ob Adriji. Po sol so hodili pod Mo-hovljanski grad (Moecò) in v Zaveljsko dolino, zlasti tovorniki s Kranjske. L. 1461 so Tržačani dobili od Friderika III. žavelj-ske soline v zakup za 1200 goldinarjev. Zato so skušali vso trgovino odvrniti od beneškega Kopra in Izole na svojo stran. Zasedli so s svojo posadko tudi Lokev, da bi nadzorovali prehode v dolino Rosandre in proti Zavijam. To je bilo Benečanom dovolj! Beneški senat je prepovedal svojim podložnikom v Trst, če pa dobe Tržačana na be-neško-istrskem ozemlju, naj ga pobijejo, vsem tržaškim posestnikom v Istri p-a naj porežejo trte in oljke. Prvi krvavi spopad je bil pod Mohovskim gradom. Tržaška četa je potisnila Koprčane nazaj. Tudi njihov poveljnik je pad d. Koper prosi Benečane za pomoč, Trst se pa obrne do Friderika III. Krvavi ples se 1. 1463 začne! Benečani pošljejo 20.000 mož na pomoč. Brez težav so zasedli Podgrad, Lokev, Sv. Socerb in Mohovljane. Od petih strani so obkolili Trst in postavili močne baterije v Skednju in na Šentvidskem griču. Mestu je huda predla. Cesar je poslal le 200 konjenikov in 1000 strelcev. Stiri mesece se je mesto branilo na obzidju in proti liudi lakoti. Z morja so streljale beneške galeje, a prapor sv. Justa je še vihral. V zadnji stiski sklenejo Tržačani izpad. Dne 10. novembra se jim posreči, da predio beneški obroč. Prodro do Rosandre in zmage pijani požigajo vse beneške vasi v Istri. K sreči so še isto leto po posredovanju Pij a II. in kardinala Bessariona (Rusa po rodu) podpisali mir (1. 1463). Zasedene gradove so obdržali Benečani. Vse pa je bilo le na papirju. Že naslednje leto so Benečani razrušili soline v Zavijali in vse na okrog požgali. Miklavž Iz Devina kroti V Trstu so bile težave in še huda kuga po vrhu. Tržačani so se jezili na cesarja, da je njihove pravice premalo podprl. Zalo je pro-tiavstrijska stranka dobivala pristaše. Ti so si upali I. 1469 celo poslati v Benetke odpo-lance in prositi doža, naj zasede mesto. Cesarjeve privržence so nato pregnali iz mesta, in ti so v eni sapi pribežali v Devin k cesarskemu kapitanu Miklavžu Logarju (Luogar). Miklavž pride na Silvestrovo potiho v mesto in s svojimi vitezi zasede mestna vrata. Iz po stelj potegne in uklene deset uglednih pa-tricijev in jih zapre v devinski stolp ob kruhu in vodi. S hudo roko je cesarski Miklavž krotil tržaške meščane. Tedaj pa so začeli biti plat zvona, bilo je na dan vnebovzetja. Kapitana so ujeli. Najprej so izsilili od njega pismo, da se osvobodijo vsi ujetniki v devinskem stolpu, nato so ga brcnili skozi vrata. Petnajst od njega postavljenih svetoval-cev so kratkomalo obesili na mestno hišo. Celo nad devinski grad so si upali, a so bili odbiti. Miklavž je pihal od jeze. Čez par mesecev je dobil od cesarja kakih 3000 mo.; in je udaril na Trst. Črni dan je bil 14. avgusta 1470, ko se je mesto zastonj upiralo. Cesarski so udarili in tri dni neusmiljeno plenili po Trstu in na ulicah odrobili glavo vsakomur, ki so ga našli z orožjem. Tako se je Miklavž maščeval za sramoto. Tržačani pa so že takrat spoznali, da niso zanje ne Benetke ne Dunaj! uaBUiBPga-.atjer»'». ~ ■ - .- ' 1 1 — '*■ ~ 11 Na koncu so se starši zahvalili učiteljem za njihov trud. Gtropada Tudi naši učenci so zaključili šolsko leto z dobro uspelo prireditvijo! Nastopili so v majhni dvorani v Padričah. Slišali in videli smo mnogo recitacij, prizorčke in kratki igrici Dva računa in Čudežna srajca. , Navdušenja ni manjkalo! Dolina V naši vasi vlada veliko zanimanje za novo občinsko poslopje, ki ga nameravajo zidati med Boljunoem in Kroglami. To boi velika palača, saj je zanjo na razpolago 30 milijonov lir in še posebej denar za zemljišče. Vendar pa naše veselje ni popolno, ker bi raje imeli občinsko hišo v vasi ali vsaj takoj pod vasjo, ne pa v neposredni bližini Boljunca. Posebno nezadovoljni so s tem gostilničarji in trgovci. Prav tako se pritožujejo Mačkovljani in prebivalci Prebenega, dočim so druge vasi v Bregu s krajem zadovoljne. Sliši se tudi, da bodo v bližini novega poslopja zidali policijsko slanico. V nedeljo so nas razveselili naši otroci z zaključno šolsko prireditvijo. Imeli so kar dve predstavi, prvo ob 18. uri za šolsko deco, drugo pa za starše ob 20. uri. Obe sta bili zelo dobro obiskani. Vse tri enodejanke: Hrustač, Kaznovani šaljivec in Zgubljena pravica so ljudem zelo ugajale. Slišali smo nato tercet in malo solistko. Vsi so lepo zapeli. Iz SVSiljskih hribov Nekaj samotnih hrastov, ki jih tu pa tam opaziš, še danes priča o starih gozdovih, ki so pokrivali nekoč to zemljo. Benečani, ki so bili na les strašno požrešni, so oropali te kraje gozdnega bogastva. Vendar so v Miljskih hribih lepi kraji in zemlje ne manjka. Tu je tudi ena najlepših tržaških vasi: Sveta Barbara. Ima kakih 90 hiš, nekaj trgovin in celo lasten ljudski dom, ki so ga vaščani sami zidali. Na obiskovalca napravi zelo prijeten vtis. Čudiš pa se, če prideš v te kraje v delavniku. Srečuješ namreč skoraj samo ženske. Kje so pa moški, se nehote vprašaš. Ti delajo po večini v tovarnah in si tako služijo kruh, ki jim ga zemlja ne daje več dovolj. In vendar so nekoč živeli tu samo kmetje, danes pa je pravih kmetov vedno manj. To ti dokazuje, da kmetijstvo v teh krajih propada. Živinoreje skoraj ni več. Ta je mnogo trpela zlasti med vojno. V Sv. Barbari je bilo n. pr. pred vojno kakih 120 glav, dočim jih danes ni dosti čez 20. In kjer ni živinoreje, tam ni niti gnoja, zato pa tudi zemlja ne more obroditi, kot bi morala. Tako mora vedno več kmetov v tovarno, ki daje razmeroma dober zaslužek, ki je pa spričo sedanje krize negotov. Kmetijstvo pa zaradi tega vedno huje trpi. Oblast bi morala našim kmetom priskočiti na pomoč, da bi mogli kmetijstvo obnoviti. Do sedaj pa je dala ogromne kapitale za industrijo, prav tako važno vprašanje obnove kmetijstva pa zanemarjala. Industrializacija je potrebna, toda nq podpreti v izdatni meri obnove kmetijstva, se pravi umetno ustvarjati proletariat, kar gotovo ni modro. SL&pibl b T*#žf15/sPf/fi Padrióe j Kakor vsem vasem nagaja tudi Padričam slabo vreme. Ljudje se trudijo, imajo velike stroške, a pridelki gnijejo v dežju. Nekaj doprinašajo le naši borovci, ki jih j sedaj sečemo. Vas je vodila dolgo pravdo s | tržaškim mestom zaradi gmajne in zaradi složnega nastopa ljudstva pravdo končno dobila. Sodnija je odločila, da je zemlja last kmetov in ne tržaške občine. Zato so tudi vaščani med vojno skrbno čuvali gozd, ki je Dajlepši v naši okolici in bi bil gotovo uničen in izropan, če bi ga vaščani ne bili slož-110 branili. Posebo so se za gozd zanimali predsedniki in odborniki gozdne zadruge, ki jih je treba zaradi dobrega gospodarstva pohvaliti. »Novi list« so ljudje sprejeli z veseljem, vosebno članek »Kaj bo s Svobodnim tržaškim ozemljem« so pridno brali in o njem govorili v gostilnah. Vlil jim je upanje, da se Svobodno ozemlje vendar uresniči ter ne pridejo karabinjerji spet v naše kraje. Ugajal je tudi popis življenja v starem Trstu. Želimo več takih člankov. Boršt Pri nas so šolarji nastopili v soboto zvečeri v dvorani prosvetnega društva. Spored je bil tako pester, da so z njim prav gotovo bili vsi zadovoljni. Učenci nižjih razredov so nastopili v živi sliki o sončecu, zapeli so nekaj pesmi in odigrali Ribičičevo enodejanko »Igra o veseli nalogi«, ki je občinstvu prav posebno ugajala. Učenci višjih razredov pa so se izkazali s petdejanko: V Indijo Koromandijo. Pohvalo zaslužijo vsi mladi igralci, zlasti še Jadran, Angel, lovec Silvan in Boža v vlogi kmetice in gostilničarke. Med odmori je skrbela za razvedrilo bor-štanska godba. Sba-pibi i T'iàfililioif n — Plavje Meščan, ki pride iz Trsta v to vas, ne more prikiti navdušenja, ki ga vsega prevzame. Za seboj je pustil prah, dim in trušč velemesta in prišel med oljčne gaje, lepo obdelana polja in zelene preproge radica. Edino, kar ga moti, je cesta, ki pelje skozi vas. Ta je pa zares potrebna popravila. Na prvi pogled se obiskovalcu zdi, da ljudje, ki tu gori prebivajo, ' sploh ne morejo imeti nobenih skrbi. A ko se pazljiveje ozre# nai češnje, vidi, da so popokane. Zlasti tiste trde, ki imajo najvišjo ceno. Preveč dežja! Tudi na trtah opaziš sledove lanske toče, ki je napravila mnogo škode. Pa če Bog da srečo, vinai letos vseeno ne bo manjkalo. Največ zaslužka pa prinaša kmetom radič, ki ga Tržačani zelo radi jedo in tudi dokaj dobro plačujejo. Devin V soboto 5. junija so imeli otroci italijanske osnovne šole prireditev. Nastopili so na odru, ki je last slovenske šole in ki so si ga izposodili. Namesto da bi bili hvaležni, so na prireditvi zapeli šovinistično «Va fuori d’Italia, va fuori o stranier». Ljudje sumijo, da sta laški učiteljici dali omenjeno pesem nalašč na spored, saj drugače si ne morejo razlagati, čemu so zapeli prav to pesem, ki se poda naši vasi kot svinji sedlo. Domačini so ogorčeni nad tem nesramnim izzivanjem, ker ne trpijo, da bi jih kdo psoval s tujci na rodni zemlji. V&duìkuite, dl madeže. IcKo^ac^Lce ia molke, m dame- T. HLEDE GORICA, ul. Seminario 2 So.IuLia.cl fiMiAei&a. tmev/uL cecia. ! Žalostno je, da se to dogaja v šoli, ki so jo 1900. leta zgradili s svojimi žulji naši predniki in ki je bila namenjena izključno otrokom slovenskih staršev. Slišali smo, da slovenska šola ne bo imela letos prireditve zaradi majhnega števila o-trok. Ce se ne motimo, bo to prvič v povojnih letih. Menimo pa, da bi se to ne smelo zgoditi, saj bi lahko združili devinsko in šti-vansko šolo in bi tako vse ovire padle. Mislimo pa, da je sedaj prepozno. Zares velika škoda in velika odgovornost učiteljice! Nabrežina Na binkoštno nedeljo popoldne je nabre-žinski pevski zbor »Avgust Tanče« pred polno dvorano odpel koncert slovenskih pesmi v spomin pokojnega nabrežinskega pevovodje in uglednega šolnika Avgusta Tanceta. Spored je bil zelo pester. Sodelovala je tudi nabrežinska godba na pihala pod taktirko g. Devetaka, ki je med odmori igrala koračnice ter nekaj odlomkov narodne in simfonične glasbe. Koncert je otvoril z uvodno besedo g. L. Pertot, ki je podal v glavnih obrisih veliko kulturno delo Avgusta Tanceta, tega izredno agilnega in zaslužnega moža. Kot zborovodja je Tanče pred približno sedemdesetimi leti ustanovil v Nabrežini pevski zbor, ga dvignil do zavidljive višine ter ga vodil kar štiri desetletja. Sledil je niz slovenskih pesmi, ki jih je zbor odpel pod vodstvom pevovodje g. Frana Fabrisa. Za tem je bila recitacija Cankarjeve črtice »Nebesa pod Triglavom«.-Velik aplavz je v naslednji točki doživel solist Bruno- Kralj, ki je odpel z mehkobo in ubranostjo dva olospeva. Naslednja točka sporeda je bil balet z recitacijo Gregorčičeve »Soče«. V drugem delu sta nastopila ženski in moški zbor posamič. Z občutjem so zapeli nekaj pesmi. Spored se je zaključil z narodnimi plesom treh parov nabrežinskih deklet, ki so se v improviziranih trobarvnih nošah prijetno zasukale ob spremljavi harmonike. Lep prizorček, ki se je na željo prisotnih moral ponoviti. V splošnem moramo reči, da je bila prireditev polna vedrine in nam je nudila nekaj uric lepega užitka. Z veseljem moramo ugotoviti, da so bili pri prireditvi prisotni slovenski ljudje vseh političnih struj in to je prav, kajti prava, neizmaličena kultura mora biti nam vsem skupna. Ob koncu moramo čestitati vsem, ki so sodelovali, posebno pevovodji gospodu Franu Fabrisu. PRIREDITEV OTROŠKEGA VRTCA Na binkoštni ponedeljek je priredil otroški vrtec v Nabrežini prijetno zaključno prireditev. Uvodnemu pozdravu v vezani besedi so sledile razne točke sporeda, druga zanimivejša od druge. Mali mornarčki so lepo predvajali v ritmični vaji narodno pesem Barčica. Tudi Ciciban in čebela sta lepo odbrenčala svoji vlogi. Navdušenje pa so izzvali srčkani palčki. Lepo se je postavil skupen zbor vrtca tako s pevskimi točkami kakor tudi v zaključnem zahvalnem govoru. Žal, da se je prireditev vršila v učilnici industrijskega tečaja, ki izdaleč ni zadostovala obilnemu občinstvu in bi bila v ta namen mnogo bolj pripravna naša kinodvorana. Matere so izkazale vrtnarici g. Bole Mari hvaležnost s primernim nagovorom, malim darilom in lepim šopkom cvetja. Tudi g. župan je bil deležen lepega šopka cvetja, ki so mu ga poklonili hvaležni vrtnarčki. Naša ljudska šola je dne 6. in 7. t. m. razstavljala svoja dela. Razstava ni samo bogata, ampak tudi zelo okusno pripravljena. Pozornost obiskovalca pritegnejo zlasti krasni prti in prtiči, blazine in intarzije. Na splošno pa zaslužijo pohvalo vsa dela. Dne 13. junija priredi osnovna šola v kinodvorani Skalarjevo pravljično igro v 4 dejanjih: Kralj Matjaž. Vsi ste prisrčno vabljeni! Opčine Zadnjo nedeljo popoldne je bila v Prosvetnem domu na Opčinah akademija tamkajšnje slovenske ljudske šole. Zbralo se je toliko ljudi, da je bila dvorana kar mnogo premajhna in marsikatera klop se je zašibila, če ni čisto klecnila pod- težo gledalcev ali bolje rečeno gledalk, ki so sedele natrpane kot sardine v škatli. Videti je bilo namreč le malo moških, ki se jim- je zdela prireditev šolarjev morda »preotroška«, a lahko jim je žal, ker so bili tako prikrajšani za resničen užitek. Tem- bolj razveseljivo pa je, d-a je bilo med občinstvom toliko mladine in zlasti deklet, ki same že ne hodijo več v šolo. Fantki iz prve-ga razreda so v lepem prizorčku izrekli vsem navzočim pozdrav in nato tudi pokazali, kaj znajo. Nekoliko so potelovadili in nato odkorakali z odra kot pravi mali vojaki. Koraki še niso bili čisto po vojaško ubrani, a saj tudi ni bilo strogega podčastnika, da bi jih zaradi tega nahrulil. Gledalci pa niso bili tako strogi in so jih na- gradili s ploskanjem-, kar so tudi zaslužili. Zelo lepi so bili tudi vsi naslednji nastopi, zlasti tisti, ki je prikazal ubogega dečka, kako hoče oditi v širni svet in zaslužiti za svojo ulbogo mater, sestrico in sebe boljši košček kruha-, a so ga mladi tovariši poučili, da je vendarle najbolje ostati doma. Nobena druga dežela, pa naj bo še tako bogata, človeku ne morel biti več tisto, kar mu je domovina. Nikjer ne bo več našel toliko topline in toliko prijateljev, kakor jih ima doma. Morda bo res jedel boljši kruh, a osamljen in z grenkim domotožjem v srcu. Vs-i gledalci in gledalke so do-hro razumeli, kaj so jim hoteli povedati njihovi malčki na odru: »Ljubite svojo domovino in ostanite ji z.esti; ne zapuščajte je in ne iščite s-i sreče v tujini ki vam je ne more dati.« Mladina -— naša bodočnost! Ljubek je bil baletni naistop rajajočih deklic z metuljčki. Male plesalke so pokazale prirojen smisel primorskih deklic za ritem in ples. Učenke drugega razreda so nato zaigrale igrico »Čarobna piščalka«. S svojo igro so očarale malo in veliko. Pohvaliti moramo vse od kraja, cvetke in palčke, prav posebno pa še tiste, ki so igrale glavne vloge, Jurčka, Mlnco, starkovilo in potepuha, ki je bil sicer vse prelju-bek za starega hudobnega klateža, kar pa v igrici ni prav nič motilo in so imeli gledalci toliko več veselja in užitka nad njim. Čudovito naravno in ljubko je igrala svojo vlogo mala Miinca, ki nas je s svojo prisrčnostjo vse očarala in prav radi bi jo še večkrat videli na odru. Nanjo opo-zarja-mo tiste, ki imajo opraviti z umetniško vzgojo slovenskih otrok v Trstu, za kako mladinsko igrico. Se težje vloge so Imele seveda deklice, ki so igrale pastirčka, starko in potepuha, a so jih prav dobro rešile. Zelo lep in prisrčen je bil tudi nastop peričic iz četrtega razreda, ki- so si tudi osvojile srca občinstva s svojim ljubkim igranjem in petjem. Pokazale so, kako naravna, zdravo lepa in pridna so in hočejo ostati slovenska dekleta tudi tu na Tržaškem in da jih prav nič ne mika, da bi postale take »dične gospodične«, kakor so eno prav posrečeno prikazale. Gledalcem so pripravile mnogo u-žitk-a in smeha. Pohvalo zaslužijo tudi vsi ostali, ki so nastopili v raznih prizorčkih ali z recitacijami, prav posebno tudi pevski zbor. Ko-nčn-o ne smemo pozabiti male ljubke napovedovalke, ki nam je samozavestno in razločno naznanjala pro-gram, a se je izkazala kot igralka in pevka tudi med peričlca-mi. Openci so lahko po-no-sni na svojo mladino. Videli so, kako jim jo vzgaja slovenska šola, da bodo nekdaj bistra, omikana in zavedna dekleta in fantje. Cerovije Učenci naše šole so pokazali, kaj si upajo in kaj dosežejo s pridnostjo in dobro voljo. V nedeljo 6. junija je bila šolska zaključna prireditev, ki je uspela nad vs-ako pričakovanje. Vsi učenci brez izjeme so nastopili v eni ali drugi vlogi in vsi so se izkazali. Občinstvo iz domače vasi, iz bližnjih krajev in celo nekaj Tržačanov je z veseljem sledilo-bogatemu sporedu malih umetnikov. Hrupen smeh je spremljal šaljive točke, nasprotno pa je v enodejanki »Neubogljivei« vse glasno sočustvovalo z ubogo Slavko, Barbko-in Nežko, ko so se v gozdu izgubile. Ježek in mucke so se kar dobro odrezali in tudi mali pastirček je s pogumom zapel svoj solo in tako potegnil za seboj ostali zbor. Za lep užitek se zahvaljujemo učiteljstvu in malim umetnikom, saj dobro vemo, da je bilo potrebno obilo truda. Kaj pa z odraslimi ? Zakaj ne bi poskusili? Ce je šlo tako gladko v Medji vasi, bi bilo mogoče tudi v Cerovljah! ZOBOZDRAVNIK Sprejema v Trstu ul. Rittmayer 13 - tel. 31-813 I Dopisi iz Goriške Steverjan Grozeče slabo vreme je marsikateremu vzelo veselje, da bi se na binkoštno nedeljo udeležil prireditve v naši vasi. Sami prireditelji niso ob 16.30 še vedeli, ali naj začnejo ali ne. Končno je le zmagala dobra volja in zmanjkalo je ni niti, ko je začelo deževati ter so se mnogi gledalci zmočili, drugi pa stiskali pod razpetimi dežniki. Kljub temu ni bilo slišati posebnega godrnjanja. Dobro voljo so pokazali tudi pevci in igralci, čeprav tudi oni niso bili popolnoma na suhem. O pevskih točkah povemo tole: zboru Katoliškega izobraževalnega društva iz Stever-jana se pozna, da ima sicer odličnega pevovodjo, toda še zelo mlade in neizurjene pevske moči, ki pa se bodo z vztrajnim delom gotovo lepo razvile. Moški zbor iz Kupe je bil dober, a tudi tu ni še vse uglajeno. Pevski zbor iz Pevme si je izbral nekoliko pretežke skladbe, a jih je vendar dovršeno odpel. Od vseh zborov je bil najboljši. Obe burki sta bili dovolj dobro podani, vendar je najbolj užgal »Snubač«, in sicer zaradi res dobre igre. Gospoda K.-a bi lahko postavili na vsak oder, tudi na velikomestnega. Ima nastop, glas, mimiko in druge lastnosti pravega igralca. K celotni prireditvi še nekaj : praznik češenj v Steverjanu bi moral imeti značaj tabora in prireditev bi se tudi bila razvila v tabor, če bi bili imeli lepo vreme. Vendar je bil program za tak tabor premalo bogat in pester. Izvolitev novega župana Naš dosedanji župan Ivan Cigliò je iz zdravstvenih razlogov odstopil in na njegovo mesto je preteklo soboto občinsk: svet izvolil gospoda Podvrščka Hermenegilda, ki je tudi predsednik naše Kmetsko-delavske zveze. Ob tej priliki izražamo veliko začudenje in najstrožjo obsodbo, da so nekateri Števerjan-ci tako malo zavedni občani, da že zagovarjajo ukinitev samostojnosti naše občine, češ da je mnogo bolje, če se Steverjan združi z Gorico. To vsega zaničevanja vredno nakano je preprečil ravno g. Podvršček s svojim energičnim nastopom. K temu mu prisrčno čestitamo. Želimo, da bi tudi v bodoče vodil odločno borbo za samostojnost naše občine proti vsem. znanim in skritim nasprotnikom. Novi list je bil, je in bo ostal vedno vnet in zvest borec za avtonomijo slovenskih občin. POJASNILO Z veseljem sem prečital dopis iz Steverja-na v drugi številki Novega lista, ki ga v celoti odobravam, vendar moram pripomniti, da nisem podpisani predlagal, naj bi se vozilo grozdje v vinarsko zadrugo v Faro, marveč sem le tolmačil besede prisotnih zastopnikov imenovane zadruge in Kmetijskega urada iz Gorice. Prepričan sem, da pridelamo briški vinogradniki skoro 10.000 hi vina in da moremo zato ustanoviti samostojno zadružno klet za briške vinogradnike. Koršič Alfonz Mladi umetniki razstavljajo na Hornu Mladi slikarji in kiparji raznih narodov 80 razstavili svoja dela v Attemsovi palači na Kornu. Naj si to razstavo ogledajo ljubitelji lepih umetnosti, ne bo jim žal. Upokojitev občinskih uslužbencev Preteklo soboto je na županstvu praznovalo svojo upokojitev 19 občinskih uslužbencev. Svečanosti se je udeležil tudi župan; med upokojenci je nekaj Slovencev. POUGOft/\ O naši predilnici so časopisi v zadnjem času že veliko pisali, a se kljub vsemu gmotno stanje delavstva ni nič izboljšalo. Plače so še vedno prenizke, da bi mogel delavec z družino živeti človeka dostojno življenje, tudi če je zaposlen vse delavne dni. Vzroki krize Gospodarska družba Tognella iz Milana, ki je leta 1936 prevzela to veliko podjetje, je sicer izredno dvignila zmogljivost podjetja in tako znatno izboljšala kakovost izdelkov. Toda prav ta izredni tehnični dvig je bil eden izmed glavnih vzrokov, da je moralo podjetje odpustiti v zadnjih letih okoli 1200 delavcev, kar je znatno povečalo število brezposelnih na Goriškem. Podgorske predilnice bodo morale tudi v bodočnosti zmanjšati število delavcev, če ne bo država podprla podjetja z zares učinkovitimi ukrepi. Ker so cene padle, je morala današnja uprava rivesti dve dnevni osemurni izmeni namesto prejšnjih treh. Velike politične spremembe so povzročile, da je moralo podjetje omejiti prodajo izdelkov le na notranji trg v Italiji, dočim je prej prodajalo ves izdelek v inozemstvo, zlasti v Jugoslavijo, na Švedsko, Ma džarsko, Romunijo, Bolgarijo in Norveško. Po letu 1948 pa je bil njen izvoz v inozern- Sovodnje pod Matajurjem Ob devetih zvečer, v torek 1. junija, so nekateri delavci, ki so se vračali iz gostilne, našli ob nekem potoku skoraj popolnoma nagega mrliča z razbito glavo in več ranami po životu. Bil je 52-letni Jožef Zabrješčak pok. Alojzija, doma iz Trčmuna. Najprej so ljudje mislili, da se je hotel kdo zločinsko maščevati, oziroma da je to tatinski zločin, pozneje pa je oblastvo ugotovilo, da se je mož ponesrečil. Pokojni Zabrješčak je bil prejšnji dan v Čedadu po opravkih. Vrnilse je s popoldan-, skim avtobusom v Sovodnje. ICer je prav tedaj divjalo neurje, je počakal v gostilni, da dež preneha. Proti večeru se je pa napotil domov po strmi stezi, ki pelje v Trčmun. Steza je vodila preko hudournika, ki je bil zelo narasel. Da bi prišel na drugo stran, je preskakoval s kamna na kamen. Zgubil je ravnotežje, padel v vodo in deroči valovi so ga nesli kakih 100 m naprej ter ga butali ob skale, dokler ni udaril s silo ob velik kamen in si razbil glavo. Tudi obleko so mu valovi raztrgali, na njem so ostale le spodnje hlače in čevlji. Ker ni bilo Zabrješčaka domov, ga je drugi dan iskala vsa vas in šele zvečer so ga slučajno našli pri že suhem potoku. Pokojni je bil zelo dober človek. Vsi so ga imeli radi, ker je rad pomagal vsakomur, čeprav je bil sam revež. Domača zemlja mu stvo skoro popolnoma ukinjen in danes prodaja le še nekaj malega v državo- Izrael. Izredni tehnični napredek predilnice in o-mejitev razprodaje skoro zgolj na notranji trg sta vzroka velike krize, v katero je zašlo delavstvo naših obmejnih krajev. Rešitev ali vsaj omejitev krize Znano je, da ima goriška provinca največji odstotek brezposelnih v Italiji. Upravo podgorske predilnice ne moremo kriviti zaradi odpuščanja delavcev. Saj ji gospodarske razmere ne dovolijo, da bi proizvajala za zalogo in tako obdržala nezmanjšano delavno silo; to pa tudi zaradi tega ne, ker izdeluje v veliki meri flanelo in srajce, katerih vzorci se dnevno spreminjajo. Edina realna rešitev, ki bi omogočila povečanje današnje delovne sile, bi bila v tem, da država priskoči na pomoč, tako da bi podjetje lahko povečalo svojo produkcijo. Ce noče biti država sokriva popolnega obubožanja naše dežele, mora temu vprašanju posvetiti vso pozornost in v tej zadevi čimprej nekaj stvarnega ukreniti. Tu bi bil nacionalizem in patriotizem države zdrav in odrešilen. Že samo večje naročilo za potrebe vojaštva bi znatno izboljšalo stanje podjetja in vsaj deloma preprečilo nadaljevanje strahotne brezposelnosti v naši deželi. IZ JAMELJ Zelo nas je razveselila vest, da je ministrstvo za javna dela odobrilo 15 milijonov lir za gradnjo nove šole v Jamljali. Nova šola je zares potrebna, saj so bili dosedanji šolski prostori nedostojni in tudi nezdravi. U-pamo, da se bo zidanje šole zares kmalu začelo in da bo dokončano do prihodnjega šolskega leta. ni nudila dovolj kruha, zato je poslal oba sinova v belgijske rudnike. Vsa vas žaluje za njim, posebno pa bosta žalovala sinova, ko bosta zvedela za tragično smrt dobrega očeta. Ukve Družini Omana Andreja p. d. pri Plešu se je rodil 2. t. m. krepak deček. Srečnim staršem iskreno čestitamo, sinku pa želimo poleg trdnega zdravja in sreče v življenju še to, da bi postal izboren in navdušen pevec, kot je njegov oče Drejc. V četrtek 3. t. m. sta odšla opravljat slvo-jo državljansko dolžnost k vojakom dva naša mladeniča. Lepo je bilo, da nista pozabila na stare domače navade ob takih prilikah. Odrinila sta okrašena s pušeljčkom iz nageljnov, roženkravta ter rožmarina naših deklet in lepo je odmevala zadnje trenutke pred odhodom lepa slovenska melodija: »Adijo, pa zdrava ostani, oh, adijo očka, oh, adijo mamca, oh, adijo sestra, brat« in zadnja: »Ko fantič pred kasarno pride, velika žalost ga obide .. .« OPOZORILO Uprava »Novega lista« v Gorici javlja svojim naročnikom in vsem onim, ki si želijo list naročiti, da ima svoje prostore na Travniku št. 18 II. nad. levo. IZ eENEŠKE SLOVENIJE IN KANALSKE DOLINE IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Nov slovenski zgodovinski roman s Tržaškega Te dni je izšla v Trstu v založbi »Literarnih vaj« knjiga Alojza Rebule »Devinski sholar«. To je zgodovinski roman z Devinskega, kot je naznačeno že v naslovu, in je eden izmed redkih zgodovinskih romanov v slovenski književnosti, ki se dogajajo na tem obmorskem koščku slovenske zemlje. Pisatelj pripoveduje v njem zgodbo o mladem devinskem »sholarju« Gomerju, o njegovi nemirni mladosti in njegovih dogodivščinah na potovanjih, na vasi in v gradu, hkrati pa prikazuje živo podobo življenja in razmer v polnem srednjem veku ne le tu ob morju, ampak tudi na širšem delu slovenske zemlje, vse tja do takrat še v celoti slovenske Koroške. Gomer je sin mlade Mislene, mladoporoče-ne Gonimerjeve žene, Tribelljeve hčerke s Kolišča pod Grmado, in devinskega grofa Lamorala. Kmalu po poroki je vzel grof Gonimerja v vojake in ga poslal na daljna bojišča, odkoder se ni več vrnil, mlado, lepo kmetico pa vzel k sebi na grad za sobarico. Mislena se vrne k očetu noseča in nesrečna. Ko se rodi otrok, ga hoče zakopati v jamo, ki jo je izkopal oče za polhe, ker noče imeti otroka od človeka ki ga sovraži, ki jo je onesrečil ter pokvaril njen zakon. A v zadnjem hipu vendarle zmaga v njej zdrav materinski čut, da divje spet od-grebe otroka in ga stisne k sebi. Te strani v knjig,; so čudovito lepo napisane. A prav tako mojstrsko je pisatelj prikazal nadaljevanje zgodbe. Realistično, hkrati pa poetično je opisal ljudi in življenje na gradu, v samostanu, na sejmu, na samotni kraški kmetiji in v seliščih ob morju ter v srednjeveškem Trstu, četudi pogosto le v kratkih, skoro filmskih podobah, v katere pa je znal zajeti in zgostiti toliko značilnosti in ozračja tedanjega časa, da bi tega- ne pričakovali od mnogo širšega zgodovinskega romana, napisanega s pomočjo kopice avtentičnega zgodovinskega gradiva, ki ga Rebula verjetno ni imel na razpolago. Opozorim naj samo na opis ustoličenja na Gosposvetskem polju, ki ga je znal Rebula čisto naravno in popolnoma utemeljeno vplesti v dogajanje, četudi se dogaja spet na drugem robu slovenske zemlje; boljšega opisa ustoličenja še nisem našel v vsem slovenskem leposlovju. Upodobil ga je tako živo, da ima človek občutek ,da je moralo nujno biti prav tako in nič drugače. Zdi se mu samemu, da čuti v nosnicah vonj pokošenega sena na okoliških travnikih, ki ga je zmočil dež, in vonj mlade kobile in bika, ki ju je vodil plavolasi kmet za povodec, in stisne se mu srce ob -surovem odgovoru starega, debelega tirolskega grofa, kakor da si sam ob Gomerjevi strani med slovensko množico, ki obdaja vojvodski kamen. Nešteto je značilnih, ostro, četudi pogosto le kratko osvetljenih in označenih človeških likov, ki jih najdemo v Rebulovem romanu, in mnogi se nam neizbrisno vtisnejo v spomin. Podobe Mislene, njenega moža Gonimerja, ki nam ga pisatelj nikoli neposredno ne predstavi, a moramo vendar vedno misliti nanj zaradi njegove pretresljive usode, liki starega Tribelija, Gomer j a in nekaterih drugih oseb. ki nastopajo v romanu, so kljub realistični osvetljavi — če ne prav zato — simbolni za usode slovenskih ljudi na tem kosu slovenske zemlje v tistem daljnem času in izzivajo tudi k primerjavi z usodami iz sedanjega časa. Prav gotovo jih lahko uvrstimo v galerijo klasičnih slovenskih literarnih likov. Roman »Devinski sholar« je napisan z močnim umetniškim čutom, z veliko književno kulturo ter z znanjem in z izredno psihološko tenkočutnostjo ter spada med najboljše slovenske leposlovne knjige, kar jih je izšlo v povojnem času. Hvaležni smo lahko tudi uredništvu »Literarnih vaj«, da jo je imelo pogum izdati, ker je izdaja slovenskih knjig v Trstu gospodarsko še vedno zelo tvegana stvar. E. Z. Lahna komedija; tu pa tam bi skoraj rekli da prelahka. V prvi vrsti v prizorih s psihiatri. Takšna zafrkljivost je malce preveč poceni in niti ne rodi smeha, ker je rež med tragiko in komiko pregroba. Jože Tiran je režiral Harveya kot gost. Tiran je vesten režiser, ki ima rad naravno igro in, vsaj kar smo ga mi lahko spoznali, ne ljubi formalistične konstrukcije. V tem primeru bi pa njegova režija menda pridobila, če bi ponekod bolj vidno stiliziral. Prizori z zdravnikom Chumleyem in z bolniškim strežnikom Wilsonom so s svojim pretiranim naturalizmom bili nemogoči. Res, da nosita odgovornost za to v veliki meri igralca, toda režiserjeva roka- mora dati osebi njen splošni lik. Morda je hotel režiser poudariti amerikanski značaj ljudi, a videti je, da mu topot ni uspelo. O' igralcih to-le: Nakrst je kot Elwood Dowd u-stvarjal pravo razpoloženje, dajal delu skrivnosten pridih in končno vezal tiste- kose, ki so režijo drobili. Pohvalno se bomo izrazili tudi o Emi Starčevi, ki se zadnje čase sprošča in zna pokazati svojo iskreno notranjo prizadetost; le da jo nova sproščenost kdaj zanaša v prebogat barok. Lepo- stilizirana je bila dvojica: Tea Starčeva—Silvij Kobal. Ostali so bili dostojni. Beseda zase gre Modestu Sancini*, ki se je preveč zanesel na svojo prisebnost, a je igral, kakor da je vskočil v svojo vlogo. To je vplivalo zelot porazno, posebno ker je Modest Sancin igralec priznanega kova. Sele na koncu v prizoru s pritišano izpovedjo smo se z njim spet spravili. O bolniškem strežniku Wil-sonu, ki ga je igral Julij Guštin smo že rekli: po svoji rezkosti so tisti prizori bili kakor udarec pesti med oči. V splošnem je delo lepo uspelo, občinstvo je bilo kar številno: na koncu je prisrčno pozdravilo režiserja Jožeta Tirana. Za predstavo je gledališče izdalo Gledališki list. O njem in -o marsičem, ki je s tem v zvezi, pa kdaj pozneje. -v Ratko Cupar Mali jubilej - a ne za šalo, ampak zares Zadnjo soboto zvečer je stotič nastopila pni tako popularni oddaji »Malo za šalo, malo zares« radijske postaje Trst II igralka Stana Oficija. Po imenu jo pozna vse poslušalstvo te radijske postaje po vsej Primorski in njeno priljubljenost najbolj dokazuje dejstvo, da se pogosto obračajo na vodstvo in nameščence Radia Trst II poslušalci, ki bi radi prisostvovali kakšni oddaji, da bi spoznali jezikavo, nasajeno, a vendar dobrodušno Tržačanko, ki se ji morajo toliko smejati. Drugi bi radi, da bi" Radio H organiziral kak zabaven večer v Avditoriju, da bi jo lahko videli. Vsak si jo predstavlja po svoje, a le malokdo tako, kakor je v resnici — skromna, tiha, vedra gospa, ki se nikjer ne sili v ospredje. Humor ji je prirojen, a se ne razodeva v stresanju dovtipov in smehu za vsako ceno, ampak v življenjski vedrini, s katero presoja življenje in zna najti v vsakem položaju -tud; njegovo vedro, smešno stran. To je značilno za premnoge tržaške slovenske ženske, prav zato se jim je Stana Oficija tako priljubila s svojimi nastopi na radiu, čeprav morebiti niti niso poznale njenega imena. A skrbno pazijo — in tudi marsikateri moški — da ne zamudijo nobene tedenske oddaje. Ko sem zvedel za njen »mali jubilej«, sem najprej pomislil na to, da bi jo pripravil do »majhnega intervjuva«, v katerem bi nam povedala kaj o sebi, da bi tako potolažila radovednost tolikih poslušalk in poslušalcev. A hitro sem opustil to misel, ker vem, da bi je ne mogel izbezati iz njene skromno-sti. Vsekakor lahko zagotovim radovednim bralkam našega lista, ki so hkrati tudi vnete poslušalke sobotnih zabavnih oddaj Radia Trst II, da ni gospa Stana Oficija pra-v nič domišljava in tudi prav nič podobna debeli, jezljivi in jezikavi ženski, kakor si jo predstavljajo in ki bi že samo s svojo pojavo pripravljala ljudi v smeh. Kdor jo vidi, si ne more misliti, da se skriva v njej toliko pristnega tržaškega humorja. Gospa Stana Oficija pa ne nastopa samo pri radijskih oddajah, ampak je že mnogokrat igrala tudi na odrskih deskah. Mnogi ste jo že videli v igrah s katerim; je nastopil »Slovenski oder« v prejšnjih sezonah v Avditoriju, in mnoge ste se ji tudi tam do solz nasmejale, ne da bi pri tem vedele, da imate pred seboj »gospo« iz oddaj »Malo za šalo* malo zares«. Ob njenem »malem jubileju« ji tudi mi čestitamo z željo da bi nas tudi v bodoče razveseljevala s svojim značilnim glasom in vedrim; šalami, s katerimi našim ženam in tudi nam moškim kot v o-gled-alu kaže, kakšni smo bolj ali manj vsi v svojem vsakdanjem, posebno družinskem življenju. C. VSTOPNINA K SLOVENSKIM PRIREDITVAM V AVDITORIJU JE PREVISOKA V četrtek 3. junija zvečer je nastopil v Avditoriju ZVU akademski pevgki zbor »Tone Tomšič« iz Ljubljane. Pel je svatbene obredne pesmi s Koroške, Dolenjske in Prelekije, po veliki večini zelo stare, in nekatere izvirajo verjetno še iz sive davnine. Z vso skrbnostjo in 'ljubeznijo so jih zbrali, izluščili iz druge glasbene imi pevske folklorne ostaline, ter jih priredili v organske cikle pok. France Marolt, Matija Tomc in drugi. Razen redkih melodij so bile vsaj našemu tržaškemu občinstvu popolnoma neznane, zato so nam pomenile še poseben mik in zanimivost. Pevski zbor ljubljanskih akademikov, ki je štel mad 90 pevcev in pevk, je zapel pod vodstvom svojega dirigenta Radovana Godca izredno polno in umetniško dovršeno, da je očaral poslušalce, kj niso pričakovali takega prijetnega presenečenja spričo sorazmerno šibke propagande. Zbor vredno nadaljuje tradicijo nekdanjega Maroltovega »Akademskega pevskega zbora«. Razpolaga tudi z odličnimi solisti. Zlasti solistka je navdušila občinstvo. Simpatična je bila tudi zafnisel, da je vsako svatovsko obredje tolmačil fant v stari narodni noši dotične pokrajine. Na žalost pa je bila dvorana komaj dve tretjini polna. To se je ponovilo zdaj že nekajkrat ob odličnih gostovanjih iz slovenske prestolnice. Vzrok je čisto gotovo v sorazmerno visokih cenah vstopnic. Tristopetdeset lir že kar težko žrtvuje povprečni slovenski človek v Trstu, ker je zaradi naše politične in gospodarske zapostavljenosti med nami le malo bogatih ali celo samo dobro nameščenih ljudi. Večino občinstva pri takih umetniških prireditvah gestavljajo slabo plačani izobraženci, profesorji, nameščenci in drugi, dalje dijaška mladina in nekoliko bolj redki ljudje iz delavskega stanu. Vemo, da so potrebne žrtve in da moramo Slovenci s prostovoljnim kulturnim davkom nadomestiti tisto, kar nam odrekajo tukajšnji oblastniki, ki nočejo slišati o kaki podpori naši kulturi. A za ta protovaljnii kulturni davek vendarle ne more prispevati vsakdo, kolikor bi rad. Tako se premnogi morajo odreči globokim umetniškim užitkom prav zaradi visoke vstopnine. To velja še tembolj za družine, kjer bi radi šli na take prireditve celo dva ali trije. Seveda bo ta problem težko rešiti. Naj še omenimo, da je koncert organiziral akademski klub »Jadran« iz Trsta. KRSTNA PREDSTAVA KOMEDIJE »HARVEYu V nedeljo pa je Slovensko narodno gledališče priredilo v Avditoriju krstno predstavo komedije »Har-vey«, ki jo je spisala Mary Chase, režiral pa Jože Tiran. Premiera je uspela, vendar take psihološko zahtevne komedije naših ljudi ne zadovoljujejo. Želel; bi si bolj sproščenih, vedrejših stvari. Res je, da mora biti merilo kvaliteta dela in igre, a za sorazmerno malo znano delo se vendar ne splača odpovedati se precejšnjemu delu občinstva. Trst ne amore tako številnega intelektualnega občinstva kot Ljubljana ali Maribor, zato bi bilo bolje, če bi se gledališko vodstvo nekoliko bolj oziralo na okus navadnega občinstva. Tudi za to predstavo je bila vstopnina previsoka — 400 lir. „HARVEY" Slovensko narodno gledališče je v nedeljo 6. junija uprizorilo duhovito komedijo »Harvey«, ki jo tržaški ljudje poznajo iz filma. Harvey je ime dol-gmastega zajca. Kolikor pa je visok, prav toliko je tudi neviden- Samo Elwood Dowd ga vidi, se pogovarja z njim, mu odpira vrata ter ga sprašuje za svet. Malce zmešan se zdi svojim domačim' tale Elwood, ki se pogovarja z nevidnim zajcem, in zato odločijo. da ga spravijo med slaboumne. Odpelje ga tja gospa Veta Simmons, njegova sestra, toda psihiater pripré njo namesto' brata. Tako se komedija zaplete, medtem ko Elwood mirno sprejema zmešnjavo, ki jo je rodil njegov Harvey. Njegova hladnokrvnost meji pravzaprav ves čas na bebavost, vendar njegovo modro; zadržanje in njegova ljubeznivost počasi premagata šunder in živčnost, njegova olimpična vedrina pa ob zaključku razkrije etične korenine njegovega čudaštva. Harvey torej. V tem primeru je smešen in neviden zajec, toda lahko bi bil kar koli, na vsak način pa resničen m zvest človekov prijatelj. Saj zato je vendar neviden, ker si človek zaman išče do konca zvestega tovariša! Hkrati pa je Harvey prispodoba za vse, kar dela človeku življenje manj bedasto in manj grobo, pa naj bo to na zunaj še tako čudaška stvar. V tem smislu je Elwood Dowd človek, ki se slovesno požvižga na ustaljeni red. In predvsem zaradi tega je simpatičen: nam se zdi, kakor da si je celò tega zajca izmislil, zato da bi se norčeval iz plitke vsakdanjosti. ZA NASE NAJMLAJSE AWWWl 'VW'WWWvV št. 3 'BgAsz&H, sito dtZMto^&S-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- ZVvVVWVVvVx1VAY'AVVWVWVWVWV^/VvWV'»VVV^v^^ZYNAAfvVWVWVWVVVvVWVWWV'/VVYVVV\ V 18., v nedeljo pa od 9. do 12. ure-Na tej šoli je bilo ocenjenih 440 učencev. Od' teli je izdelalo 239 ali 53 odstotkov. V prvem In drugem razredu ima popravne izpite 80 učencev, 22 pa jih je padlo. Vsi učenci tretjih razredov so, bili pri-puščeni k nižjemu tečajnemu izpitu- (NAA/VAaAC/vVVWVA^VVV,VVvVvV'AVVaAAA7\NVVVVVWVVWvVVVVWVVV'/VWV1 Uprava »Novega lista« v Trstu sprejema stranke vsak dan od 9. da 12. ure razen ob nedeljah in praznikih. TEDENSKI KOLEDARČEK 12. junija, sobota: Ivan, Zorica 13. Junija, nedelja: Anton, Zlatana 14. junija, ponedelek: Bazilij, Brialav 15. junija, torek: Modest, Dragomir 16. junija, sreda: Franc, Tratimir 17. junija, četrtek: Telovo, Budin 18. junija, petek: Feliks, Bogdan Valuta . tuji denar Dne 9. junija si dal ali dobil za: ameriški dolar 626—629 lir funt šterling 1650—1690 lir 100 dinarjev 107—110 lir 100 francoskih frankov 171—175 lir švicarski frank 146—147 lir avstrijski šiling 24—25 lir pesos 22—24 lir zlato 715—718 lir Izdaja Konzorcij Novega lista z dovoljenjem A.I.S. Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska zadruga tiskarjev »Graphis« z o. z. v Trstu Ulica Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477 \ Pezcr J s l a« S* DARILKE POŠILJKE naročajte pri stari, svetov noziiaiii, v tej stroki specializirani in vodilni tvrdki Vašega zaupanja CITRU8 IMPORT -EXPORT LASTNIK ALEKSANDER GOLJEVŠČEK TRST UL. TORREBIANCA 27 - TELEFON 24467 POŠTNI PREDAL 522 kjer boste najsolidneje postreženi F" Tvrdka uživa svetoven sloves zaradi rekordne hitrosti v odpošiljanju, zaradi dobave kakovostnega prvovrstnega blaga in najsolidnejše postrežbe Poleg živil po naročilu in v skrbno sestavljenih brezcarinskih standardnih paketih pošiljamo tekstilno blago, obutev, namizni pribor, porcelan, zdravila, radijske aparate, bicikle, motocikle, motoscooterje, harmonike in druga glasbila, pisalne in računske stroje, šivalne stroje, električne sesalce za prah, električne hladilnike (frižidere), gospodarske stroje in sploh vse potrebščine za gospodarstvo in gospodinjstvo PRIPOROČAJTE NAŠO TVRDKO VSEM IN VSEPOVSOD