»KBOVLJK. 2. JULIJA 1963 ŠTEVILKA 26 LETO XVI CESTlT$g'.ZA PRAZNIK RUDARJEM A BORCEM .. ’ ' • ,... - H* 'J /*** Ib:..* 1 ih Um in ff :¥ Hf ®u ° J, , Sl . :'S S -S "iPr 5 JŠ/lFmis.' KRONIKA TEDNA! 3. julij - dan slovenskih rudarjev o 3. julij Josip Broz-Tito predsednik Socialistične federativne republike Jugoslavije Takrat, ko ni V trenutku, ko je predsednik Skupščine SFRJ Edvard Kardelj razglasil rezultate glasovanja in sporočil, da je bil za predsednika Socialistične' federativne republike Jugoslavije izvoljen enoglasno t ovarlš JOSIP BROZ — TITO, je zadonel po veliki skupščinski dvorani v Beogradu spontan aplavz vseh zveznih poslancev. Nato so predsedniku Titu čestitali ob izvolitvi njegovi najožji sodelavci, v Beogradu in v Y»eh glavnih mestih socialističnih republik pa so zadonele topovske salve. Na nedeljskem zasedanju Skupščine SFRJ je bil za podpredsednika republike izvoljen Aleksander Rankovič, za predsednika Izvršnega sveta Petar Stambolič ter za podpredsednika Izvršnega sveta Borisi Kraigher, Miloš Minic in Veljko Zekovič. V • soboto so na prvi seji nove Skupščine SFRJ izvolili za predsednika Skupščine Edvarda Kardelja, izvolitev katerega so poslanci navdušeno ppzdravili s ploskanjem. Za podpredsednike Skupščine SFRJ so bili izvoljeni Mijal-ko llodorovič, Strahil Gigov in Zvonko Brkič. Zraven tega je bil Mij alko Todorovič iz-vofjen za predsednika zveznega . zbora, Osman Karabe-govič; za predsednika gospodarskega zbora, Nikolič Sekulič za predsednika kultur-no-prosvetnega zbora, Olga Vrabič za predsednico social-no-zdravstvenega zbora, Krsto Popivoda za predsednika organizacijsko - političnega zbora in Ljupčo Areov za predsednika zbora narodov. PRVO ZASEDANJE SKUPŠČINE SR SLOVENIJE Prejšnji ponedeljek in torek je bilo v Ljubljani prvo zasedanje nove Skupščine SR Slovenije. Posvečeno je bilo konstituiranju organov skupščine. Poslanci so za predsednika izvolili Ivana MACHA-Mali jo, dosedanjega organizacijskega sekretarja CK ZKS,; za podpredsednika pa dr. Marijana Breclja in Dragico Rome. Po slovesni izjavi so na skupni seji vseh petih zborov najprej obravnavali m sprejeli začasni poslovnik Skupščine SRS ter" nato izvolili komisijo za volitve in imenovanja. Na zasedanju republiškega zbora so izvolili poslanci za predsednika republiškega zbora Tineta Rcrnškarja, izvolili «0 10 poslancev za zvezni zbor Skupščine SFRJ ter predsednika in člane Izvršnega sveta Skupščine SRS. Za predsednika Izvršnega sveta jo bil ponovno soglasno izvoljen Viktor Avbelj, za člane pa P udi Čačinovič, Slavko Furlan, Ludvik Gabrovšek, Majda Gaspari, Riko Jerman, Vladimir Kadunec, Boris Kocijančič, inž. Viktor Kotnik, Janko Smole in Beno Zupančič. JAnlco Smole in Beno Zupančič sta bila na prvi seji Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije izvoljena za podpredsednika IS SRS. Svoje Organe pa so izvolili tudi drugi zbori Skupščine SRS. Gospodarskemu zboru bo predsedoval Leopold Krese, organizacijsko političnemu Janez Hočevar, prosvetno kulturnemu zboru Ivo Tavčar in socialno zdravstvenemu zboru dr. Ruža Segedin. Pcslanci iz Zasavja so bili izvoljeni v naslednje organe Skupščine SRS: Jože Greben v odbor za družbeno nadzorstvo Skupščine SRjS: Mirko Draksler v odbor za organi-zacijsko-politična vprašanja Republiškega zbora; Jože Laznik v odbor za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve Republiškega zbora; Minka Kovač za podpredsednika odbora za proučevanje zakonskih 'm drugih predlogov Socialno-zdravstve-nega zbora; Branko Babič in Magda Malovrh pa za člana odbora za proučevanje zakonskih in drugih predlogov Pro-svetno-kulturnega zbora. VIDA TOMŠIČ — NOVI PREDSEDNIK GO SZDL SLOVENIJE Na zadnjem plenumu je Glavni odbor SZDL Slovenije analiziral predvolilno in volilno aktivnost v Sloveniji. Predsednik Albert Jakopič je v svojem poročilu poudaril glavne značilnosti predvolilne aktivnosti, katere pobudnik in organizator je bila prav Socialistična zveza. Na plenumu so sprejeli nekatere spremembe v GO SZDI. Z., novega predsednika Glavnega odbora SZDL Slovenije jo bTa izvoljena Vida Tomšič, za drugega podpredsednika dr. Jože Vilfan, za sekretarja pa inž Vitja Rode. Stane Hodej — novi predsednik ObO SZDL Trbovlje Ker cdhaia dosedanji predsednik ObO SZDL Trbovlje na novo službeno mesto je občinski odbor SZDL Trbovlje imenoval za novega predsednika Staneta Hodeja, upravnika Delavske univerze v Trbovljah. Seja Izdajateljskega sveta Zasavskega tednika Izdajateljski svet Zasavskega tednika je na svoji zadnji seji ocenil dejavnost lista ob nedavnih volitvah. Izmena se je vrnila iz jame. Noč in šiht sta bila za njimi. Cigareta, tuš, potem pa domov, na dober zajtrk in spat, če bo sreča. Tako se dogaja vsak dan, ko rudarji zjutraj odhite, ali pa se odpeljejo domov. Noč, dopoldne, ali popoldne so prebili na šihtu. Kaj pa ko ni šihta? France iz rudarske kolonije je zjutraj z »zamudo-, šel domov. Prodno je odšel spat, je opravil še nekaj stvari, da bo imel mir doma. — Kako prebijete prosti čas, recimo ta teden, ko delate ponoči? — Po »noh šihtu- se mi prileže, da se^vležem in zaspim. Toda vsakokrat ni tako. Saj vadite, opravki, potem direndaj po kuhinji, vpitje otrok. Riko Jerman in Rudi Čačinovič v Litiji Res, včasih zelo piškavo spanje. Popoldne po kosilu včasih ležem, včasih ne. Popoldne posedem k partiji, pa malo pokvartamo, pa včasih Litijo, kjer so po vrsti po- ljubljanske okrajne skupšči- malo ven, na njivo in spet je ne Tonetom Koprivnikarjem večer tu in z njim šiht. ter predstavnikom DOZ in GO RKS ogledala poslopja, ki tresnih sunkov ocenili škodo na okoli 400 milijonov din, sta v četrtek dopoldne obiskala člana Izvršnega sveta Slovenije Rudi Čačinovič in Riko Jerman. V Litiji sta si Gospodinja Mici: — Prmejduš bi žgčkala li- jih je potres najbolj poško- stega, kje »noh šiht- pogrun-doval. tu. Ne samo moj, ampak vsi Po ocenah občinske komi- dedci, ki jih poznam tod na-skupno s podpredsednikom sije in republiškega gradbe- okoli, so po tem šihtu tečni, nega inšpektorja je material- da bi jih laže prenašala kot ____________________________ na škoda, ki je nastala na stavbah v tej občini, realna. Za novo osnovno solo v Šmartnem, ki je že v tretji ZisJcu/f&c TEDNIK Ustanovljen decembra 1947 — Glasilo občinskih odb. SZDL Hrastnik, Litija, Trbovlje, Zagorje ob Savi — Glavni In odgovorni urednik Marijan LIPOVŠEK — Ureja uredniški odbor — Uredništvo in uprava Trbovlje,, Trg revolucije 11 /II, telefon 80-191 — Račun pri NB Trbovlje 600-13-608-1 — Posamezna številka 20 din — Naročnina (z dostavnlno): mesečna 60 din, četrtletna 180 din, polletna 360 din, celoletna 720 din — Poštnina plačana v gotovini — List liska ČP »Gorenjski lisk«, Kranj — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo pa poslušala. No, ja, tistikrat ga pač ne silim k delu, pa hrskla stalno. Mislite, da je pri miru. Cel dan pa tudi -1 fazi izgradnje — za dogradi- »mularijo- odganjamo, da se tev potrebujejo še 73 'milijo- ne dere ravno pod okni. Tisti nov din — bo polovico sred- teden ni preveč prijeten, štev prispevala republika, Kadar koli pot zanese v ru-polovico pa ljubljanski okraj, danske kolonije, pa naj bo to Za stanovanja družinam, ki v Trbovljah, na Tereziji, Do-jih bodo morali zaradi močno brni, Okrogarjevi koloniji v poškodovanih hiš takoj preše- Zagorju, rudarski koloniji v liti, bo prispeval republiški Hrastniku, sreča v teh polet-stanovanjski sklad 90 milijo- n ih dneh, skorajda enake po-nov, občinski stanovanjski dobe.. Rudarji, ki so doma, sklad pa 30 milijonov din. posedajo po mičnih klopcah, Komisija je ocenila, da je ki jih ni malo, v prijetnem na stanovanjskih poslopjih v hladu, klepetajo, igrajo kar-litijski občini ža 270 milijo- te, šah. nov 'din škode. Za popravilo To se dogaja zdaj, ko je teh poslopij bo DOZ prispe- lepo vreme, kadar pa rosi, val (po svojih zavarovalnih čemerni posedajo po ktthi-načclih) 100 milijonov din. njah. Začetni koraki likovne sekcije Zraven tega je razpravljal še o nekaterih finančnih in vsebinskih vprašanjih Zasavskega tednika. Za nova člana Izdajatelj- člani nove sekcije Svobode- dan j ih stvaritev teh članov, skega svet sta bila imenova- center — Revirskega likov- Zanimivi Kcfnec julija so se zbrali prostorih sekcije v Delavna prvi redni občni zbor skem domu razstavo dose-’ 'e sekcije Svobode- dani ih st' so prikazi priza- na Milan Babič, predsednik nega kluba. Inicativni odbor devnih amaterskih slikarjev občinske skupščine Hrastnik, in Stanc Hodej, predsednik je od marca naprej opravil že precej dela za ustanovi- ObO SZDL Trbovlje, ki je bil tev te sekcije, ki šteje do-izvoljen za novega predsed- slej 16 članov, ki se ukvar-nika Izdajateljskega sveta, jajo v prostem času s sli-Kcr odhaja dosedanji glavni karstvom. V okviru te sek- Krežeta, Nadraha, Vastiča in drugih. Na razstavi je vzbudil zanimanje tudi Jože Kuder z umetniškim kovaštvom. Le-ta je pred leti opremil s tem tudi kočo urednik Zasavskega tednika cije bodo člani dobili stro- revirskih borcev na Vrheh. Stane Šuštar na novo slui- kovno podlago, ki jim jo že V okviru kluba bodo skušali beno mesto, je bil za nove- podajata akademska slikarja organizirati še stalno večer- ga glavnega in odgovornega Milan Rijavec in Janez Knez. no šolo za likovno umet- urednika imenovan Marijan Po občnem zboru, ki je za- nost, stalno galerijo ter sek-Lipovšck, doslej odgovorni črtat smernice za nadaljnje ti ji za film in umetnostno urednik lista. delo tega kluba, so odprli v fotografijo. (pb) PRIREDITVE a V TEH DNEH I »š ih tace HRASTNIK rudniškega » werkschutza«, ki jo, kadar malica, odloži na stran. Franci je že izračunal: priplaziti se mu mora za hrbet. To mora opraviti v trenutku. Ne bo težko, saj ga bo vse do klopi zakrivalo grmovje. Potem bo planil, pograbil puško in odpel varovalko ... Sklenil ie. Družina bo šla z njim. V štabu odreda bo povedal, da ni mogel več zdržati. Nazaj ga ne bodo poslali, tega ne bodo smeli storiti, morali ga bodo razumeti. Ženi je povedal ,v skopili, Ta naša .svojevrstna korza’ ee menja le po številu, podoba pa ostane v teh dneh vedno ista. Skupina kvartopircev: — Daj pika in konec. Jezen udarec ob mizo in pik je obležal na mizi. Snops je šel to dopoldne že precejkrat naokoli. — Kam pa naj gremo? Kopališča pri nas v Hrastniku nimamo. Pa dopoldne ni, da bi kam šel. Prekratek čas . .. — Jože, misliš igrati. Tale »zelenec«, bi nas vse naokrog •prinesel. Pob, kar zbij si iz glave. Partija je bila živahna. Precej hrupa. Ni bilo časa za pogovor. Popoldne zasedejo klopce nove skupine. Udarijo sem in tja spet karte in šah. Mnogi se napotijo v »doline«. V kino, če se izplača. Pa ne zaradi sebe, žena, pa otroci. Svoje popoldne doživlja Dobrna. Skupine prav rade zahajajo k Bertlu pa k domu upokojencev, živahno pa je pri .•Caniget-. Dva deci, pa RUDAR FRANCE pomenek z enim in drugim, torek, 2. julija, ob 19.30. uri od železniške postaje do igrišča ŠD Rudar PARADA DRUŠTVENE DEJAVNOSTI z zborovanjem na stadionu Rudar- sreda, 3. julija, uprizori ob 20. uri na Kalu dramska sekcija Svobode I Bitenčevo dramo »UGASLE LUCI«. TRBOVLJE torek, 2. julija, ob 16.30. uri v gledališki dvorani Delavskega doma PROSLAVA OB DNEVU RU-in revija godb na pihala ter pevskih zborov iz Trbovelj in Hrast- sreda, 3. julija, ob 17. uri na Kleku otvoritev doma narodnega heroja Tončke Čečeve, , četrtek, 4. julija, tradicionalno srečanje ob Dnevu borca na Pod meji. ZAGORJE Ni se mogel odločiti. Zavedal sc je, da bo storil Usodni korak. Zjutraj se je edpravil v jamo z moreča negotovostjo. Iz jame je prišel še bolj razdvojen. France je vedel, da se mora odločili najkasneje do večera. Ooir.a ga ni strpelo. Preoblekel se je in šel po koloniji. Na sebi je čutil stroge obraze rudarskih žen, ki so ga prebadali do obisti. Četudi Hi nobvna niti pisniia, je veže!, di zgovorno pripovedujejo: $ ejte ga, Franceljna, Še veuno se pase doma, medtem ko se naši kdo ve kje pretepajo z Nemci, ali pa morda že počivajo pod rušo. Kako rad bi jim povedal, tla ni tak kot mislijo. Da že dve leti dela za partizane, ker doslej ni smel v gozdove, ker ga doma potrebujejo. Rad bi jim samo namignil, da ne bi slabo mislili o njem in njegovi družini. Toda ne sme! Konspiracija, konspiracija! Tako so mu ob vsaki priliki ubijali v glavo v štabu odreda ... Dva dni že premišljuje: doma ne more več strpeti, vprašanje je le, ali naj odide sam, ali naj vzame s se-H družino. Poznal je štab-nsSa komisarja: la bo bes del, ker bo odšel brez njegovega privoljenja. — Toda I rancelj se je tolažil, da ga 'te bo poslal nazaj v dolino, •oda puško mora imeti. Me-dni že pestuje misel, da '>* puško ukradel od tistega priprav iti najnujnejše. .. Ko se čakal o v -m mogočem. sreda, 3. julija, ob 10. — Ponedeljki so bili bolj uri na -zagorskem pokopa-žoltuvi. Fusbal jc bil vsako- jišou odkritje spominske krat na ta dan na dnevnem - v v redu. Stavili so, da ne gredo P!OS<* v spomin vsem po-trdih besedah. Sklonila je več na tekme pa so jo vsako ncsrcčenjm zagorskim TU-glavo in odšla brez besed — nedeljo pobrisali. Uh, pa tak- darjem, šen fusbal. kakršen jc pri • 0j, 19.39. urj v Delav-jc stemnilo, je po- "as Naj ga vrag podtra. Ne $kem domu slavnos!na a »vverkschutzovo« hoa.ni na testno, -m se za . - izmeno. Miren in odločen je prmvjduš r .kbl :n sem tv- akc.d.cmija \ počastitev š>»l k bunkerju. France si je niast,.da mo ne t?i vrag pre- 3. in 4. juliju, pred tem sezul čevlje, se pretihotapil maknil. Pobe p-i dražim. Le promenadni koncert g(5d-do klopi, stegnil desnico in nai Jez če jim pase, jc na pihala. četrtek, 10. julija, ob 10. uri odkritje, spominske piošče prvoborcu Slavku Pintarju-Robinu ob 10. uri PIKNIK pod vsem. Zunan isti in pr: <• nesti , , rudarjev. " - Medijskim gradom na Iz- med potjo pave tal Ivan. ko jc peljal oismietno hčerkico za odlično spričevalo v sla- že je držal puško trdno rokah. Možakar je zarjul, toda France jc bil že daleč. Ponoči je stražar privedel šči.arno. štiri liudi v tabor. Komisar Nekam svojstvene je še bedel. Nič ni rekel, sa- naše rudarske kolcni ;e. mo puško si je ogledal In stisnil roko Francovi žent... — Da, to jc rudar, France. so te Po (pb) Jakah. ■ I Vabimo vas na piknik pod Medijskim gradom Turistično gostin. podjetje .-Medijske toplice« in Turistično društvo Izlake prirejata v četrtek s pričetkom ob 10. uri pod Medijskim gradom PIKNIK. Obiskovalce prireditve bo pozdravil slavni zgodovinar J. W. Valvazor, ki je nekaj časa živel na tem Medijskem gradu. Po pozdravu fanfar bo J. W. Valvazor pozdravil obiskovalce piknika in jim v takratni kranjščini povedal vtise s potovanja po deželi Kranjski. Na Izlakah pričakujejo precej motornih vozil, zato so poskrbeli tudi za parkirne prostore. Za vozila iz Ljubljane je dolo- čen parkirni prostor v samih »Medijskih toplicah« in pri Zadružnem domu, za vozila iz Zasavja in Litije pa na Medijskem polju. Avtobusi: bodo parkirali na prostoru zraven Tovarne el ek t roporcelan a. Za parkiranje bo treba plačati 200 dinarjev, vsak pa bo za to dobil turistično zastavico -Medijskih toplic«. v Na piknik bodo vozili posebni avtobusi, in sicer iz Hrastnika ob 7.50; iz Trbovelj ob 6.8 in 11.; iz Moravč ob 9., iz Litije ob 9.; iz Podkuma ob 7.; s Senožeti ob 8.30; iz Zagorja ob Savi pa vsako pol ure. Za prijetno razpoloženje obiskovalcev bo poskrbelo turistično gostinsko podjetje »Medijske toplice«. Ob tej priliki bo mogoče kupiti tudi že turistični spominek »Medijskih toplic«. Nc pozabite obiskati tudi Medijskih toplic! Spomini, ki žive Jožeta Jeriča, po partizan- belčki. Z Janjo sva šla mirno sko in domače ga kličejo Miha, poznajo vsepovsod. V Hrastniku, Spodnjem Posavju, Rečici in drugod. Zadnjič po poti. Pogovarjala sva se in nekajkrat me je vprašala s Skrbjo: — Miha, boš imel dovolj sva se domenila za pomenek, hrane za toliko vojske?« pa ne zato, ker ga vsi tako dobro poznajo, pač pa, ker Pa sem jo potolažil, saj sem jo imel zares dovolj. Ko smo se v redakciji domenili, prideva do neke hiše. Jarja da zapišemo za praznik bor- je ostala v ozadju, jne za vo-cev nekaj partizanskih s po- galom preseneti sedem ne-minov. Izbral sem si tovariša znancev z orožjem v roki. Jeriča, ki zna in ve precej povedati. Celo sc mu je zgrbančilo. Za njim so se skrivali spomini. Ne eden, kdo ve koliko. Ne samo partizanskih, tudi ►Roke v vis« zavpije eden izmed njih. Pa jih nisem dal, ker sem bil prepričan, da so naši in se šalijo. Sele, ko me je nekdo s ko- tistih iz štrajkov petinlride- pitom zbil na tla, sem s čepic setega in devetintridesetega, spoznal, s kom imam opravka, — Vojna me je doletela, je nadaljeval Miha, ko mi je povedal že precej dogodkov ►Si ti Miha?«, so me vprašali. Prikimal sem. Zlagati se ni iz predvojnih dni, v ►►Rajhen- dalo. Moji dokumenti so bili burgu«, kamor so me skupno v torbici, s Karlom Sterbanom prisilno premestili iz hrastniškega rudnika. 23. junija 1941. leta Glej, glej, iskali smo te in te našli.« Počasi sem moral slačiti JANEZ KNEZ: Spomin na leto 1944, tus risba Zadnji aprilski dan 1944 sva bila izdana, češ da sva bluzo, srajco. . . postala spet sumljiva. Za po- Medtem se je Janja hotela ra, zasliševanj, -batin« s puš- umakniti. Strel iz mitraljeza Le malo je Zagorjanov, ki ga ne bi poznali. Damjana, zdaj že upokojenega rudarja in rudarskega nadzornika ter borca. Najprej je bil kurir TV slanice 24, ki je delovala na področju od Moravč do Laškega; potem komandir TV Staniče 26, pa organizacijski sekretar za Trbovlje, slušatelj Politične šole v Zgornji Savinjski dolini, pozneje pa do osvoboditve pomočnik pooblaščenca OZNE za okraj Trbovlje. Pred dnevom borca — 4. julijem smo ga zaprosili za razgovor. Ustregel nam je. Tako je prišlo do srečanja. Prodno je začel pripovedovati, se je zamislil. Gube na obrazu so se mu še močneje začrtale. Potem pa je začel. — Bilo je aprila 1944. Tedaj sem bil komandir TV slanice 26. Kurirjem sem povedal naloge, sam pa sem odšel proti Ravenski vasi nad Zagorjem, kjer so bili člani okrož-. ja. Tam smo se potem domenili, da bom člane okrožja odpeljal iz Leskovca do Javorja k posestniku »Škratu«. Krenili smo na pot in kmalu smo bili na cilju. Bil je večer pred 1. majem in Člani okrožja so hoteli od daleč opazovati prvomajsko zborovanje v Zagorju in ugotoviti, koliko Zagorjanov bodo Nemci še dobili na zborovanje. Sam sem se kmalu poslovil od članov okrožja, kajti mudilo se mi je spet na pot. Predno pa sem odšel, smo se dogovorili, da bom na Partizanskem vrhu na predvečer 1. maja zažgal kres, ki ga bo mogoče videti v Trbovlje in Zagorje. Nekaj pred polnočjo sem prišel na Čebine. Tam sem zbudil pastirja Kostjo — kot smo ga klicali in ki je vedno spal oblečen na skednju. Povprašal sem ga, če je pri hiši kaj »škompe«. Kost ja je hitro vstal, naložila sva »škompo« in odšla na pot. Na ramah vsakega pa sta bila po dva »škompa« slame. Okrog pol enih sva bila že na vrhu. Pri Murnu nama je dal Janez sekiro in spotoma sem ob poti proti cerkvi posekal štiri smreke. Zraven pogorišča hotela Ana pa je bil kol, okrog katerega sva naložila »škompe«, nanje pa nametala smreke. V trenutku je prvomajski kres zagorel in gorel okrog pet minut, videti pa ga je bilo v Trbovlje in Zagorje. Že nekaj trenutkov zatem, ko sem kres zažgal, so začeli Nemci iz Trbovelj streljati na Partizanski vrh. Proti jutru prvega maja sem odšel proti vasi Knezdol nad Trbovljami. Tam sem se oglasil pri »Petku« in ker ni bilo nevarnosti, zaspal. Okrog enajstih je prišla neka ženska iz Gabrskega. Ko me je zagledala, me je vprašala, če vem, katere partizanske komandante so v Zagorju ubili. Takoj sem se odpravil proti Zagorju. Tam sem izvedel, da so zjutraj ustrelili tri člane okrožja, s katerimi sem bil na Javorju še ponoči skupaj, Tončka Majcen in Vili Vresk pa sta uspela zbežati. Cez tri dni sem srečal v Jelovici pri družini Skvarča Tončko Majcen, ki mi je pripovedovala o tragičnem dogodku. Nihče od tistih, ki smo 30. aprila 1944 ponoči prišli na Javor ni pomislil, da smo s tremi — Levstikom, Pečarjem in Napoko-jevo — zadnjič skupaj. Damjan se je spet zamislil. Nekaj časa je molčal, potem pa spet začel s pripovedovanjem: — V partizanih mi je prišlo prav tudi znanje, ki sem si ga pridobil kot rudar. Ko smo bili kurirji še pod litijskim okrožjem, smo dobili nalogo, da moramo urediti kurirske bunkerje, in to na kar najbolj skritih mestih. Tedaj je bil z menoj tudi Ludvik Podlesnik-Marko, ki je bil prav tako rudar. Da bi nalogo čimprej opravila, sva hitro začela iskati primeren prostor. In res sva ga našla pod Gambrško graščino. Sam sem kopal rov, Maks pa je bil na straži. Skopal sem že toliko rova, da sem dal »gor prvi rigl«." Potem sem šel k Marku. Bilo je okrog štirih popoldan. Vprašam ga, če je bilo vse v redu. Marko mi pa pove, da je okrog devetih prišel nek fant in nekaj časa opazoval delo. Seveda mi ni preostalo nič drugega kot da porušim toliko bunkerja, kot sem ga napravil. Poiskati je bilo treba drug prostor. Naslednji dan sva spet začela z delom. Po tednu dni sva dala »gor pet riglov«. Ko pa je bilo delo končano, je potisnilo v bunker smreko. Prav tedaj sem bil v bunkerju in Marko me je moral iz Bunkerja izvleči. Tudi drugič nisva imela sreče. No, pa sva kljub temu nadaljevala z delom. V Jelovici sva potem — kot izgloda — na zelo primernem mestu zgradila zemljanko, ki je Nemci niso našli. In da vam predstavim še Damjana. Gotovo ste že sami ugotovili, da je zgodbo pripovedoval Rudi Bantan-Damjan. (ma) kinim kopitom in lakote v brežiškem zaporu ne bom pozabil. Avgusta 1942 sem se vrnil vali. ji je končal življenje. Mrtva je obležala na travniku. ►■Se hlače dol!«, so zahte- nazaj v Hrastnik, toda ne v mesto. Bil sem terenski aktivist, predvsem na področju Rečice, kjer sem bil nazadnje gospodarski referent. Počasi eo se roke oprijele »šnole« pri hlačah. Se danes ne vem, kje sem dobil moč. Roke so šavsnile po dveh najbližjih. Nastala je trenutna Za ta čas bi lahko povedal zmeda. 2e sem bil za voga-marsikaj. Morda je bil zame lom, imel sem kritje hrama najtežji trenutek v življenju in kozolca, potem travnik, nd 24. april 1945, skorajda v svo- njem Janje, streli, gozd in bedi. rešen sem bil. Le v hlačni- Tisti dan je kurir prinesel ca h sem imel tri luknje. sporočilo, da moram ob pol Spomin, ki živo zadene devetih biti v štabu, ki je bil človeka, kot bi se zgodil vče- nekje nad Rečico. Na pot sem šel skupno z Janjo Ribič. Ti- raj. Vsako leto 24. aprili grem v ta kraj in hodil bom stikrat nisem vedel, da gredo dokler bom zmogel, — je ko n-v Rečico iz štirih strani tudi čal Miha. JANEZ KNEZ: Padla partizanka, tuš risba Prvi uspehi so že vi Strojna tovarna Trbovlje je v naši državi največji proizvajalec rudarske bpreme. V lanskem letu so nastale v tovarni razne težave, ki so se v letošnjem letu še povečale. Proizvodnja v prvih petih mesecih letos ni bila najboljša, 'prav tako pa tudi ne stanje podjetja, vendar se je zdaj, ko pišemo to reportažo, stanje že v precejšnji meri izboljšalo V tovarni so v prvih treh mesecih letos ugotovili, da se hjihovo prizadevanje, da bi v tem obdobju realizirali proizvodnjo v vrednosti pol milijarde din, ni uresničilo, glavni vzrok za to stanje in pa kopičenje zalog v tovarni to iskati delno v sami orga-pizaciii dela v Strojni tovarni Trbovlje. Drug vzrok pa je (skati v stagnaciji svetovnega tržišča, ki jo je tudi čutiti v tovarni, čeprav so bili mnogi mišljenja, da se ta stagnacija Zunanjega tržišča, nastala v letih 1960 in 1961, pri nas ne bo poznala. Dejstvo pa je, da se je močno čutil ta vpliv v Strojni tovarni Trbovlje že lansko leto, še mnogo bolj pa v letošnjem letu. Omeniti vetja, je vplivalo na manjšo porabo in s tem proizvodnjo rudarske strojne opreme Zmanjšanje porabe premoga v Zvezi z uvajanjem cenejših vrst goriv. V trboveljski Strojni tovarni so pri sestavi proizvodnega programa za daljše obdobje upoštevali za osnovo plan republike, okraja in občine. Pa tudi zvezni družbeni načrt je predvideval večjo proizvodnjo premoga v naslednjih letih, seveda pa s tem tudi večje potrebe in porabo mehanizacije in rudarske opreme. 45. zvezni natečaj za rudarstvo za opremo rudnikov v Jugoslaviji se je končal drugače, kot so to predvidevali. Hudniki so na tem natečaju zahtevali za 350 milijard din Pbsojil, odobrenih pa jih jc bilo le za 3,5 milijarde din. Zaradi tega so v večini rud- nikov prenehali z investicijskimi deli in z mehanizacijo rudnikov. To pa je privedlo v težaven položaj tudi kolektiv Strojne tovarne Trbovlje, ki je pravzaprav edini tovrstni proizvajalec rudarske opreme v Jugoslaviji. Naročila so sc zmanjšala in zaloge so naraščale. Predvidene načrte je bilo treba spremeniti, seveda pa ni bilo mogoče opraviti to delo čez noč. LETOŠNJI PLAN VEČJI ZA 18 •/, Težave, ki so se porajale v prvem polletju okrog proizvodnje in prodaje v trboveljski Strojni tovarni, vztrajno odpravljajo. Prvi doseženi uspehi so plod preusmeritve ■ dela v tej trboveljski tovarni. V prvem polletju je proizvodnja dosegla 95 odstotkov predvidene, kar je več, kot desežena proizvodnja v istem obdobju lani. Računajo pa, da bodo ob koncu meseca julija že dosegli raven predvidene proizvodni« za letošnje leto Pričakovali pa je, da bodo s takim tempom nadaljevali tudi do konca letošnjega leta. TRIJE OSNOVNI VZROKI TEŽAV V Jugoslaviji smo predvidevali povečanje proizvodnje premoga, vzporedno s tem pa tudi povečano proizvodnjo v Strojni tovarni Trbovlje. Dejstvo pa je, da so se tej trboveljski tovarni kot proizvajalcu rudarske opreme v zadnjem času pridružili še drugi proizvajalci opreme, pri nas pa je čutiti tudi močno konkurenco inozemskih podjetij, zlasti v zadnjem času iz Poljske, ki nastopajo pri nas z nižjimi cenami kot na svetovnem tržišču. Na težave, v katerih se je znašla Strojna tovarna v prvih mesecih letošnjega leta, pa je delno vplival tudi prehod na novo organizacijo dela v samem podjetju. Izvede- daja izdelkov, pač pa, kak > zadostiti potrebam naročnikov. PERSPEKTIVA ZA PRIHODNJE V naslednjih letih bo Strojna tovarna Trbovlje povečala proizvodnjo za najmanj 190 odstotkov. Računajo, da bo tedaj znašal družbeni bruto produkt okrog 8 milijard din. Za to povečanje proizvodnje obstojijo vse realne možnosti. Hkrati s povečanjem proizvodnje računajo v trboveljski Strojni tovarni tudi na večji izvoz, saj predvidevajo, da bi izvozili okrog 40 odstotkov vse proizvodnje. Zaradi tega so vrčki«;! večja zaloga potrebne, da je mogoče ugoditi željam inozemskih kupcev. V Strojni tovarni Trbovlje zdaj pravzaprav ni zalog in tudi ni vet- bojazni za nitje osebne dohodke zaposlenih. Računajo, da" še ho stanje tržišča izboljševalo tudi v prihodnje in da bodo v večji meri nastopali tudi na inozemskih tržiščih. Veliko s' obetajo pri nastopih na zunanjem tržlščp od poslovnega združenja Rudarsko industrijske skupnosti "Rudis, iz •Tvbevelj. Seveda pa bo žreba ob vsem tem posvetiti" kar največjo pozornost organizn- DELOVNI KOLEKTIV, ORGANI SAMOUPRAVLJANJA, SINDIKALNA PODRUŽNICA, TOVARNIŠKI KOMITE ZK STROJNE TOVARNE TRBOVLJE čestitajo za 3. julij — dan slovenskih rudarjev in 4. julij — dan borca na je bila namreč reorganizacija prodajne službe, hkrati s tem pa se je začelo krepiti izvozno službo in službo proučevanja tržišča. Omeniti velja, da zdaj v Strojni tovarni Trbovlje ni več problem pro- Izvozu se bo treba prilagoditi v večji meri kot doslej. Znan je primer, da je bilo treba pred kratkim poslati na Madžarsko skoraj 7.000 jamskih jeklenih stojk v vrednosti okrog 400 miljonov din. ciji službe za raziskovanje tržišča, ker jc to nujna in neodložljiva naloga. O tem bo treba v prihodnje več razmišljati, vzporedno s tem pa usposobiti tudi potreben kader za raziskovanje tržišču. z* STROJNA TOVARNA TRBOVLJE — tovarniška poslopja Vsa navedena dejstva govore v prid napovedim, da bo v prihodnje mnogo bolje, tudi z osebnimi dohodki, ki eo se v zadnjih mesecih nekoliko znižali. Z razumevanjem vseh bo mogoče doseči. le napredek in tako uspehi tudi ne Jtpoiojo izostati. Ob vsem tem bo važno, da ee v tovarni poiščejo Vse notranje rezerve, ki so.# Tako pripravljajo žduj i^botjianje organizacije tehnološke službe, predvsem pa ureditev notranjega transporta. iz^tjša-ti nameravajo tudi -terminsko in lansersko službo. Vse to in še vrsta drugih momeniov bo po predvidevanjih vplivala na večjo proizvodnjo‘ in v zvezi s tem na večje osebne dohod-, ke. V Strojni tovarni v Trbovljah pa mimo tega pripravljajo tudi nov tistem nagrajevanja, ki bo bolj stimulativen in bo - kot računajo — mnogo bolj povečal interes vsakega posameznega j člana kolektiva za večjo proizvodnjo kot dosedanji. Stan^ Šu?t.v ŠPORTNI TEDNIK NOGOMET KVALIFIKACIJE za vstop v 'SCI- Tomos: Bratstvo 3:2 (1:2) Dva Zasavčana v slovenski mladinski reprezentanci LJUBLJANA - Med 18 mladinci, ki bodo zastopali Slovenijo na mladinskem državnem nogometnem prvenstvu v Nikšiču v dneh od 4. do 14. julija, je tudi nogometaš hrastniškega Rudarja Petan, ki igra v Rudarju v liga- škem moštvu, in pa nogometaš trboveljskega Rudarja Kralogelj. 183. Mački se je zdelo, da Je Kozavi vse premalo poudaril njune zasluge: »Zdaj lahko razumete, da ni bilo tako enostavno spraviti Danteja v Ro, toda obljubil sem In .Volkovi' drže besedo.« Kozavi Je prikimal: »In prav zato ste tudi morali tako dolgo čakati. Saj razumete: ponoči nismo smeli, ker bi vzbudili preveč pozornosti z ropotom, sredi dneva pa tudi ne, ker hi nas lahko videli orožniki.« — »Nisva še povedala, kako sva srečala flnancarja.« - »Saj tudi zdaj ni šlo vse gladko. Financerja je zanimalo, kaj Imava v vreči na vozičku.« - »Sc jaz sem slišal, ko je vprašal,« se Je oglasil Dante, »in kar otrpnil sem od strahu. Zdaj me končno le imajo, sem si rekel.« — »Saj sem se še jaz tresel, Čeprav se ne ustrašim tako kmalu,« Je priznal Giovannl. Toda Mačka se je smehljal: 184. »Veste, kaj sem rekel? ,Kar poglejte, slgnor, če vas zanima.’ Nasmehnil se je, mi požugal s pestjo In odšel v carinarnico. V žepu sem mu pokazal ligo. Z Giovannljcm pa sva si šele zdaj resnično oddahnila In hitela sva v Ro.« — Dante je zlezel z vozička, bil je bled In zelo Je šepal, toda napravil je pogumen obraz: »Bo že šlo, samo včasih bomo morali počivati. Najbolje bo, da kar gremo.« Kozavi mu Je takoj pritegnil: »Tudi jaz menim tako — čim prej, tem bolje. Midva pa tudi morava domov, da stara mama ne bo zagnala preveč hrupa zaradi vozička.« Vsi so prikimali. Dečki so si močno stresli roke v pozdrav In mali dimnikarji so se še enkrat zahvalili »Volkovom« za pomoč. Ko se jc voziček oddaljeval proti mestu, so si še mahali. Potem so se štirje tovariši spng!ed:’!i. Dante Je stopil med Gi >rg!» In Antonia, da s'» ga podpirala: »Na pot!« ..iil.,nu so obrn li hrbet. 181. »Bil je pri nas, (oda nisem vedel, da ga iščete, sem rekel. ,Lažeš,’ mi je zagrozil orožnik, .takoj povej, kam se je skril.’ — ,Kako naj jaz vem, saj nisem njegova pestunja!’ Grdo me je gledal, Anselmo pa je rekel: .Seveda ve, saj zajemajo iz istega lonca.’ Obregnil sem se: ,Ti pa kar lepo molči, sicer bom povedal, od kod imaš te nove čevlje in suknjič.’ Zdaj se je začel zanimati orožnik: ,0 čem govorita?’ Tako je Anselmo utihnil, jaz pa tudi, da ne bi zinil katero preveč. Dobil sem nekaj klofut, potem so me poslali domov.« Zdaj je nadaljeval svoje pripovedovanje zopet kozavi Giovanni: »Medtem sem zavlekel Danteja v klet svoje stare mame in šel iskat Mačko.« Mačko pe je preveč srbel jezik, hotel je povedali svoje, mali dimnikarji pa so komaj sledili temu vpadanju v besede: 182. »Jaz sem iskal Giovannija. Našel sem ga, kako naslonjen na vogal riše z nogo kroge in skrbno posluša, kaj govorita dva orožnika v bližini.« — »Čakaj, to boni povedal pa sam. Najprej je rekel prvi orožnik: ,AIi veš, da so ti pobalini še vedno v mestu? Vse ceste so zastražene, posebno tiste, ki peljejo v Lugano in Lo-carno. Prav lahko jih bo odkriti, ker ima eden med njimi bolno nogo in šepa. Kmalu jih bomo prijeli. Čakaj, ptiček, ti bom že pomagal, sem si mislil, ne boš našel tistega, ki šepa. Spomnil sem se namreč, da je v kleti naše stare mame voziček. s katerim vozi zelenjavo na trg. Pri tej izvrstni misli sem nehote zažvižgal in prav takrat je prišel Mačka. Odšla sva in kmalu je bilo dogovorjeno. Obvestiti je bilo treba še Danteja in pripraviti voziček.« Športna tekmovanja trboveljskih in hrastniških rudarjev TRBOVLJE - Rudarji iz Trbovelj in Hrastnika so pripravili v počastitev 3. julija — dneva slovenskih rudarjev tekmovanja v odbojki, nogometu, šahu, kegljanju in etre-: ljanju. V Trbovljah in Hrastniku so s tekmovanji že zaključili, najboljše ekipe pa so prejele pokale. Rudniški odbor sindikata pa je pripravil tekmovanje najboljših ekip iz Trbovelj in Hrastnika. Na tem tekmovanju je v odbojki zmagala ekipa sindikalne podružnice Hrastnik — jama, v nogometu pa enajstoriča sindikalne podružnice SRD Trbovlje Tekmovanje 10 najboljših ša-histov s hrastniških in trboveljskih obratov ee je po dvakratnem nastopu končalo neodločeno 10:10. « Tekmovanje v kegljanju irt streljanju pa je bilo na sporedu v soboto. Nadaljevanje sindikalnih športnih tekmovanj v Zagorju ZAGORJE — Te dni so bila na sporedu tekmovanja v-streljanju in šahu članov sindikalnih podružnic v počastitev 3. julija - dneva rudarjev in 4. julija - dneva borca. V streljanju je med člani med 14 ekipami zmagala TEVE-VARNOST s 30.1 krogom. pred upravo Rudnika (261) in obratom Kisovec (254). Med članicami pa so bile najboljše strelke sind podr. TEVE-VARNOST z 224 krogi. V šahu je nastopilo 6 moštev sindikalnih podružnic. Zmagala jc uprava Rudnika (15 in pol točke), pred Gradbenim podjetjem (13 in pol) in Tovarno elektroporcclana (12 in pol točke). V polfinalnih nogometnih tekmah, ki so bile na sporedu v soboto na igrišču Proletarca, so bili doseženi naslednji rezultati: Kotredež : Strokovno izobraževalni center 6:0 (3:0) TEVE-VARNOST : Sindikalna podružnica trgovcev 5:4 (1:1, 0:1). Medtem ko je bilo v tekmi med obratom Kotredež in Strokovno izobraževalnim centrom že takoj na začetku kazno, da bpdo zmagali z visokim rezultatom rudarji, so v tekmi TEVE-VARNOST : Sindikalna podr. trgovcev presenetili trgovci, saj so vodili z 1:0 in le nespretnosti pri streljanju enajstmetrovk (tekma se je v regularnem času končala 1:1) je pripisati poraz trgovcev. Finalne nogometne tekme, in sicer med obratom Kotredež in TEVE-VARNOST za 1. in 2. mesto ter med Strokovno izobraževalnim centrom in Sindikalno podružnico trgovcev za 3. in 4. mesto bodo na sporedu v sredo na igrišču Svobode v Kisovcu. Ob prazniku Hrastnika Letos praznujemo Hrastničani že desetič svoj občinski praznik 3. julij, ki ga istočasno povezujemo s praznikom naših rudarjev in dan pozneje, s praznikom borcev. Nedvomno je ta naš skorajšnji praznik v času, na katerega smo lahko upravičeno vsi ponosni, ko smo izvršili svoje veliko poslanstvo, z volitvami občinskih, republiške in zvezne skupščine. Tudi za vas, občani, lahko trdim, da ste s svojo aktivnostjo v predvolilnem obdobju in na volitvah samih, kot tudi preje v ustavnih obravnavah pokazali svojo veliko zavest in voljo za sodelovanje. Zato je prav, da damo letošnjemu praznovanju še poseben poudarek, vsem občanom in članom posameznih delovnih kolektivov pa čestitke in priznanje za dosežene uspehe. Naše merilo, po katerem se bo v prihodnje merila in ravnala naša gospodarska politika v občini, bo še vnaprej v odstranjevanju vsega MILAN BABIC, novi predsednik občinske skupščine Hrastnik hitrejši razvoj v vseh gospodarskih panogah, razen tega pa bo potrebno iskati novih možnosti za razvoj. To pomeni, da bo morala nova občinska skupščina nadaljevati z začetim delom ter iskati novih oblik za čim bolj uspešen napredek komune. Čeprav še niso končane analize, na katerih bodo temeljile postavke sedemletnega plana gospodarskega razvoja naše komune, je moč zagotovo pričakovati, da bodo v prihodnjem obdobju ob sodelovanju vseh pozitivnih činiteljev izkristalizirane vse možnosti za gospodarski in kulturni razvoj občine. S tem pa bo upravičeno izkazano zaupanje volivcev. Občinska skupščina čestita vsem občanom in delovnim kolektivom za občinski praznik, 3. julij, posebno tudi našim rudarjem in borcem ob njihovem prazniku z željo, da še vnaprej vlagajo vse sile za razvoj naše komune in socialistične družbe. Predsednik občinske skupščine Hrastnik Milan Babič LOG postaja Iz leta v leto vse bolj naseljeno področje v Hrastniku I Občanom Hrastnika Za nami je obdobje, ki je našlo odmev v slehernem izmed nas, tako v naši hrast-niški dolini, kot v stotine ali tisoče drugih krajev po vsej domovini. To obdobje, ta vsestransko razgibani čas pred volitvami in v času volitev pomeni, kaže in opozarja na izredno veliko zavest slehernega človeka naše doline in drugod. Naše doline zategadelj, ker smo v njej delali, razvijali in zasledovali aktivnost, ki jo zlepa nismo uspeli tako organizirati kot prav s tem obdobjem. Rezultati te aktivnosti so se najbolj jasno pokazali na volitvah, kjer smo dosegli zares zavidljive rezultate. Za nami je torej izredno pomembno obdobje, v kate- ■trebno še vnaprej negovati in utrjevati. To obdobje nas je tudi opozorilo, da gre še vnaprej nenehno delati z našimi člani, jih seznanjati s stališči in o naših notranjih in drugih vprašanjih, o katerih bi morali vedeti vsi naši ljudje, da bi včasih pravilno razumeli določene poteze pri reševanju teh vprašanj. Ta zavest je bila spontana, je bila odraz zaupanja v te naše cilje. Ta zavest se ne da nikoli primerjati z zavestjo v mnogih drugih državah, ko jo kupujejo razne stranke v predvolilni kampanji z raznimi obljubami, ki nemalokrat ostanejo le obljube na papirju. Ta zavest našega delovnega človeka je lastna samo nje- Ne bi bilo prav, da ne bi tu poudaril še izredne prizadevnosti mladih ljudi. Ne samo, da smo jih srečavali med prvimi na voliščih, ali kot kurirje s Kovka, Mamega, Turja in drugje, temveč smo se lahko tudi zdaj prepričali, da so ti mladi ljudje, ki jim včasih neupravičeno očitamo brezskrbnost, vendarle popolnoma opravičili zaupanje, ki jim ga daje naša socialistična skupnost. Na kraju čestitam vsem občanom, članom Socialistične zveze, delovnim kolektivom, rudarjem in borcem ob prazniku občine Hrastnik, dnevu rudarjev in borcev. Martin Klinar, predsednik ObO SZDL Hrastnik rem smo slutili Titove besede »človek je naše največje bogastvo« in se po njih tudi ravnali. g Prireditve ® ob občinskem prazniku Ob našem občinskem prazniku bi rad izkoristil priložnost, da bi 'se zahvalil vsem članom Socialistične zveze, občanom, komunistom, mladincem, stotinam članov političnih aktivov po vsej občini, članom volilnih odborov, mladim kurirjem in vsem, ki so v predvolilnem obdobju in na volitvah tako vztrajno In z resnostjo izvrševali svoje naloge, obveznosti In dolžnosti, za vsa ta njihova prizadevanja v tem za nas tako pomembnem obdobju. Znova smo se lahko prepričali v izredno visoko zavest našega delovnega človeka, našega rudarja, kemičarja, steklarja, gradbinca, ki jo je po- Od 28. do 30. junija bodo športna tekmovanja sindikalnih podružnic Rudnika Trbovlje — Hrastnik v nogometu, šahu, kegljanju *■ itd. na športnih igriščih Rudarja v počastitev • občinskega in rudarskega praznika. 29. junija ob 16. uri v domu PVV razvitje prapora sindikalne podružnice Komunalnega podjetja »Usluga« Hrastnik. Po razvitju bo prosta zabava s srečolovom. 30. junija ob 9. uri v klubu Svobode I šahovski turnir z udeležbo šahovskih ekip iz I z Litije, Zagorja, Trbovelj in Hrastnika. 1. julija ob 17. uri šahovski brzotumir v klubu Svobode I. 2. julija s pričetkom ob 19.30. uri od železniške postaje do športnega igrišča Rudarja PARADA DRUŠTVENE AKTIVNOSTI z za- ključnim zborovanjem na stadionu Rudarja. 3. julija ob 20. uri uprizori dramska sekcija Svobode I na Kalu Bitenčevo dramo »Ugasle luči«. Na prireditve vabita Občinski odbor SZDL Občinska skupščina Hrastnik p N/ Širok odmev petega plenuma CK ZKJ Peti plenum Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije je naletel na širok odmev med našimi delovnimi ljudmi. Zanimanje zn gradivo s tega plenuma smo razprav med delovnimi Ijud-lahko zasledili iz številnih n Id ti < 5 ca ■n « OJ C < M N S -C ‘ E .E C3 E tr Si C3 O b E a c •c ■$ E ;E u sr ž tx h n. 5 _ro O CL 1 I o f......“~|- Znamka za 15 din Zasavski TEDNIK TRBOVLJE Kako iz zagate? Pobuda za razgovor je prišla iz Tovarne kemičnih izdelkov. Tema pa se je nanašala na nekatera vprašanja in probleme družbenega standarda v hrastni-ški občini. Razgovora so se udeležili Velimir KRAŠEVEC, direktor tovarne, Mirko ŠTROMAJER, član občinske skupščine, Franc ŠERGAN, sekretar podjetja, Jože ROME, predsednik delavskega sveta, Milan SIMERL, namestnik predsednika upravnega odbora in Vojko ROGLIČ, sekretar 00 Zveze komunistov v tovarni. Iz razgovora povzemamo nekaj skupnih ugotovitev. STANDARD V ZAOSTANKU Hrastniška industrija, predvsem Steklarna in Tovarna kemičnih izdelkov, je naredila v zadnjem obdobju skokovit korak naprej. Obe tovarni sta rekonstruirani, v njih teče sc£ doben tehnološki in proizvodni proces. Rekonstrukciji v obeli tovarnah sta bili pred leti več kot potrebni, pravzaprav odločujoči, glede na to, kako zastareli sta bili ti dve tovarni. Toda ob strani rekonstrukcij pa je ostalo nerešenih precej vprašanj v zvezi z družbenim standardom. Res da je bilo v tem pogledu nekaj narejenega, toda še očitno premalo. Danes se hrastniška dolina sre. uje z vrsto teh problemov. Dohodi in -izhodi- iz Hrastnika so kritični, pri-_ manj kuje družabnih prostorov. ni prenočišč, kopališča ' itd. itd. To ogojuje vrsto problemov. Kako jih rešiti, ublažiti. Sredstev je premalo, da bi se vse to kaj kmalu reši- lo. Prioriteta gradenj objektov naj odloči, kaj bo glede na trenutno stanje potrebno najprej rešiti, graditi, urediti. Gotovo pa bo pri tem potrebna precejšnja mera smelosti in odločnosti. KAKO V IN IZ HRASTNIKA Ni brez osnove ugotovitev, da Hrastnik skupno s celotnim Zasavjem stoji v zagati glede cestnega omrežja. Niti ni novo, da je Zasavje na najslabšem glede cest. Izgradnja Zasavske ceste je vprašanje še nekaj let. Odprtost Hrastnika proti Zidanemu mostu, Trbovljam, Rimskim toplicam, je zasilna. To povzroča precej problemov. Poslovni ljudje pod silo prilik prihajajo v to dolino. Odvoz izdelkov iz Tovarne kemičnih izdelkov ali Steklarne je skorajda nemogoč. Več-tonski tovornjaki le enkrat zaidejo v Hrastnik, potem jih ni več. — Ce bi imeli ugodne cestne zveze, potemtakem bi lahko samo iz naše tovarne od-premili 30 do 40 odstotkov svojih proizvodov, tako pa smo vezani na železnico, je poudaril tovariš Kraševec. Tudii pri reševanju tega problema, ne samo hrastni-škega, bi veljalo več odločnosti. Zasavska industrija s svojimi 40 do 50 milijardami bruto produkta zahteva v pogledu ugodnejših prometnih zvez skorajšnjih rešitev. HRASTNIŠKA ENOLIČNOST Karakterističen za razvoj hrastnfške doline je predvsem industrijski napredek, medtem ko je družbeni standard nazadoval. Razlika je zdaj očitnejša. Po delu se želj vsakdo primerno razvedriti. Tega pa v Hrastniku na moč primanjkuje. Ni tega, ni onega, da bi se v prostem času kam zatekel, se razve- dril. To povzroča nove probleme. Znano je, da v Hrastniku ni mogoče najti prenočišč. To povzroča tovarnam težave. Poslovne ljudi morajo voziti na prenočišče v Rimske toplice. — V času rekonstrukcije smo bili prisiljeni, da smo potrebni strokovni kader morali vsak dan voziti v Rimske toplice, so povedali na razgovoru v kemični. To povzroča nevšečnosti. Nastopi pa tudi vprašanje »■rentabilnosti« takšnih prevozov. Na drugi strani pa pogojuje vprašanje kadrov. Predvsem strokovni kader nerad prihaja v Hrastnik zaradi tega, ker razen delovnega mesta nima ničesar drugega. Mnogi, ki pridejo na delo v hrastniško dolino, jo tudi kmalu zapuste. Hrastniška enoličnost se bo morala spremeniti. Ne zgolj zaradi teh ljudi, temveč pred-1 vsem zaradi Hrastničanov samih. . Izgradnja kulturnega doma, ki naj bi bil tudi čimbolj funkcionalno izkoriščen, bi precej ublažila ta problem. Tu primanjkuje še kopališča in še vrsto drugih objektov, ki so hrastniški dolini in njenim prebivalcem več kot potrebni. KOMUNALNI PROBLEMI Glede na konfiguracijo hrastniške doline je urejanje nekaterih vprašanj v Hrast- IZ NOVEGA OBRATA TRIPOLIFOSFATOV v Tovarni kemičnih izdelkov Hrastnik niku precej pereče. Nadaljno izgradnjo Hrastnika bo potrebno nekam usmeriti. Resda se je pri urejanju komunalnih prilik že nekaj naredilo, toda odprto ostaja še vrsto vprašanj. Komunalne prilike so bile včasih preveč potisnjene na stran. V Zgornjem Hrastniku se posebno vsiljuje vprašanje zadostne preskrbe z vodo za široko potrošnjo. Stanovanjska izgradnja je če nezadostna v primerjavi s potrebami in jo bo potrebno glede na konfiguracijo terena načrtno usmeriti. V prihodnjih letih bi bilo potrebnih okrog 500 stanovanj. Dol se je v zadnjih letih, glede na nov rudniški obrat, industrijsko razvil. V ostalem pa bore malo. Tu gre za vprašanja stanovanjskih blokov, ceste, vodovoda, kanalizacije,' pokopališča in drugo. Očitni so tudi problemi v zdravstveni službi hrastniške, doline. Znano je, da so prostori te službe v Hrastniku sila slaba in da bo potrebne v tem pogledu učinkovite ukrepati. V Hrastniku je preko 3.000 aktivnih zavarovancev, zdravstvena zaščita z® tolikš-no število pa je po svojih objektivnih možnostih sila skromna. Ni moč mimo hrastniškeg® potoka. Ali potok ali industrijski kanal. Železniški tir od hrastniška postaje do Tovarne kemičnih izdelkov je obremenjen. Čeprav ec je o izboljšanju teh prilik dovoza po železnici ed postaje že nekajkrat razprav* ljalo, pa se je premalo ukrepalo. IZ NOVEGA OBRATA ELEKTROLIZE v Tovarni kemičnih Izdelkov Hrastnik Hrastrtiških problemov, ki so jih nanizali tovariši iz kemične tovarne je nemalo. Kot so poudarili nekajkrat, bi veljalo za mnoge izmed njih, da bi jih bilo potrebno reševati mnogokrat bolj smelo. Resda pa je, da vseh ne bodo rešili naenkrat. Zato pa je potrebna tudi prioriteta. Novim načrtom nasproti V hrastniški Steklarni so svojevrstni rekorderji ‘v marsičem. Iz slo let stare tovarne so naredili — .lahko bi rekli — hipu mlajšo in sodobno tovarno, zgradili so toliko in toliko novih stanovanj, izboljšali delovne pogoje, povečali proizvodnjo za nove tone steklenih izdelkov, povečali asortiman svojih izdelkov, na hitro so se pojavili na svetovnem tržišču, kjer so si dobili lahko rečemo že tudi renome. Rekordov je toliko, da bi jih lahko še precej časa naštevali. Pomembno je, da se v tovarni izredno 'hitro prilagode novim zahtevam in pogojem, da so prožni do reševanja gotovih vprašanj. Hrastniški steklarji pa so nenehno nemirni. Komaj so si postavili novo proizvodno halo, že so pričeli razmišljati za naprej. Tišči jih izredno slabo 'skladišče. Ker tega nimajo, imajo kar precej težav zakadi odpreme večjih pošiljk steklenih izdelkov za kupce po vsem svetu, pa tudi doma. Toda tudi novo skladišče Imajo v načrtu. Vsako pomembnejše 'delo ima prt steklarjih svoje mesto, začetek in konec. Nova tovarniška hala, ki bo raztegnil^ tovarno za 50 m naprej bo nova možnost za večjo proizvodnjo in nove tone steklenih izdelkov, po katerih je veliko povpraševanje. Zakaj? Preprosto iz razloga, ker so kvalitetni, lepo oblikovani in privlačni za kupce. Hrastniški steklarji pa mislijo tudi še na kup drugih reči. Urediti mislijo zmešamo do kraja, govorili so tudi o oljnem kurjenju, skratka, njihovih načrtov ni malo. Pravijo, da jih bodo počasi pa le uresničili. Prosti čas hrastniški steklarji prežive zelo različno. Mnogo je med njimi ribičev, navdušujejo se za nogomet, njihov čas doma pa jim prehitro mine. Precej hrastniškili steklarjev vsako leto letuje na morju, kjer sl naberejo novih moči za jutrišnje delo v še bolj novi tovarni. SPODNJI HRASTNIK — panorama Ekonomsko sodelovanje pa kaže, da se bo najbolj raz-« vilo na skupnem nastopu ta-, ko na domačem kot tudi na zunanjem tržišču, skupaj naj bi kupovali surovine in drugo. To, kot tudi tehnično sodelovanje steklarske industrije, kot tudi proizvajalcev surovin za to industrijo, bo tej zvrsti našega gospodarstva zelo koristilo. Poenostavljene bodo številne naloge in problemi, lažje bo nastopati ' na domačem in svetovnem trgu, številne probleme, s katerimi sc zdaj ukvarjajo v vsaki tovarni posebej, bo mogoče hitreje odpravljati, kot doslej ipd. Pri snovanju tega združenja pa so hrastniški steklarji prav gotovo tudi precej pripomogli. STEKLARSKO STANOVANJSKO NASELJE ZA SAVO Medtem ko so v lanskem letu hrastniški steklarji le še govorili -o verjetnosti tesnejšega sodelovanja steklarske industrije, so letos na tem področju vidni že tudi nekateri uspehi. Poslovno združenje, ki ga ustanavljajo, bo vključevalo ne samo proizvajalce steklenih izdelkov, temveč tudi proizvajalce surovin za to vrsto industrije. V to novo organizacijo se bodo priključile steklarne iz Hrastnika, Rogaške Slatine, Straže pri Novem mestu, Pule, Som- dalje proizvodnih programov. V tem pogledu bo zlasti pomembna vzgoja kadrov. Razen steklarske šole v Rogaški Slatini praktično ni obstajala nobena druga sorodna šola. Torej so bile steklarne prepuščene zgolj lastni iznajdljivosti za vzgojo strokovnih kadrov v steklarski industriji. Ne bo napak, čq bodo na področju proizvodnje uvedli tipizacijo in standardizacijo posameznim steklenim izdelkom. bora, Istarski rudniki neme-talov in »Kremen« iz Novega mesta. Doslej so se predstavniki večine teh tovarn sestali že dvakrat. Na njih pa so ustanovili iudi nekaj študijskih grup. Naloga le-teh grup bo, da bodo pripravile programe, kako in kje naj bi člani tega združenja medsebojno čim bolj uspešno sodelovali. Takšno združenje bo imelo velik pomen za nadaljnji razvoj steklarske industrije. Investicije, ki jih predvide- vajo ne samo v hraslniškl steklarni, temveč tudi drugod, bodo omogočile znatno zvišanje proizvodnje in izvoza, brez bojazni za »škodljivo« in nelojalno konkurenco na domačem ali zunanjem trgu, kar se je doslej tako rado dogajalo. Sodelovanje omenjenih podjetij se bo odražalo predvsem na ekonomsko finančnem in tehnično proizvodnem področju. Tu bo zlasti pomembno usklajevanje programov za investicije, na- ■ I Poslovno združeni e | steklarske industrije 1 H B B Da bi bili potrošniki zadovoljni Splošno trgovsko podjetje v Hrastniku je nastalo leta 1959, ko so se združili takratna Preskrba, Potrošnik, Postrežba .in Naša knjiga. Namen takratne združitve je bil več kot jasen. Novo podjetje je imelo znatno večje možnosti, da postane ekonomsko močnejše in da specializira posamezne svoje poslovalnice. V novem podjetju so si torej zastavili pomembno nalogo specializirati svojo prodajno mrežo, za čimer pa težijo tudi še danes. K tej specializaciji pa so v podjetja, tudi pristopili. Uredili so dve delikatesni trgovini, trg. za tekstil, galanterijsko prodajalno, dve prodajalni s sadjem in zelenjavo in drugo. Da se je podjetje tudi zares ekonomsko bolj okrepilo, kaže skokovit porast prometa. Letos bo za skoraj sto procentov večji kot je bil ob združitvi prej navedenih podjetij. Ta skokovit porast pa gre seveda tudi na račun boljšega poslovanja, specializiranih prodajaln in prizadevanja delovnega kolektiva. V Splošnem trgovskem podjetju pa so preusmerili tudi nabavo, predvsem so se odločili za nakup določenih artiklov direktno od proizvajalcev, kar je ugodnejše tako za potrošnika kot za podjetje. Takšen način poslovanja koristno uporabljajo pri nakupu sadja in zelenjave. Z združitvijo pa so se precej okrepili organi samoupravljanja. Preje so bili ko-, lekfivi tako majhni, da orga- ni-upravljanja niso prišli do veljave v takšni meri, kot se to vidi danes pri njihovem delu. Delavski svet podjetja šte- Le te ustvarjajo promet, delitev pa temelji na podlagi pravilnikov. Stimulativnost temelji na prizadevanju na delovnem je 15 članov, upravni odbor mestu, solidni postrežbi, pra- vanje v podjetju. V strokovnem pogledu so organizirati več seminarjev in tečajev. Tudi ostale organizacije v podjetju so aktivne. Večina zaposlenih, pa čeprav je tu TRGOVSKO PODJETJE HRASTNIK v tem bloku je v Zgornjem Hrastniku uredilo vrsto prodajaln pa jih ima pet. V sestavu de- viluepi odnosu in pristopu do lavskega sveta dela osem ko- kupcev, v zmanjšanju stro misij, ki sicer delajo in odlo- škov in drugem, čajo samostojno, za svoje de- Organi samoupravljanja v lo pa so odgovorne delav- hrastniškem trgovskem pod-skemu svetu. Posamezne po- jetju pa skupno z nekaterimi slovajnice v podjetju pa pred- komisijami skrbijo tudi za stavijajo obračunske enote. strokovno in idejno izobraže- no dobro izkoriščena, sodob-, no opremljena in urejena! Tako bosta imela paviljona specializirane prodajalne za manufakturno blago, za gospodinjske potrebščine in aparate, prodajalno čevljev, delikateso, drogerijo in cvetličarno. S tema dvema objektoma bo hrastniška trgovina naredila znaten korak naprej, Seveda pa v trgovskem podjetju računajo tudi na to, da bodo modernizirali in urejali še ostale prodajalne. .r Kljub težavam glede lega posameznih prodajaln- pa tudi lokalov7, pa se v podjetju trudijo, da bi imeli na zalo gi vedno dovolj artiklov, kj zanimajo potrošnike. Tako si danes kupec iz Hrastnika prj Splošno trgovskem podjetju izbere karkoli po naročilu in svoji želji - pohištvo, dobi pa lahko tudi tapetniške izdelke, preproge, steklo, gospodinjske potrebščine in aparate, tekstil, delikatesne izdelke, vse vrste mesnih- izdelkov, gradbeni in inštalacijski material. Skratka, trgovsko podjetje je žc tako organiziralo svojo prodajno mrežo, da lahko potrošnikom popolnoma opremijo stanovanje z vsemi pripomočki, stroji, aparati in drugim. Hitrejši nakup pa je potrošnikom omogočen s potrošniškim posojilom, ki ga lahko kupci dobe pri kreditni službi trgovskega podjetja. V želji, da bi se čim bol: gr« delovnega časa, je tudi aktivna. S pomočjo organizacij V podjetju so člani delavskega' približali zahtevam in željam sveta začeli gledati perspektivo podjetja bolj širše, torej celotno podjetje, ne pa skozi svoje poslovalnice, kot se je to dogajalo v preteklosti. O svojih uspehih in težavah pa se kolektiv velikokrat pomeni na -skupnih sestankih. V trgovskem podjetju pa ne bi bili sodobni, če ne bi razmišljali o perspektivah svojega podjetja, o uresničevanju zahtev in želja potrošnikov. Vendar se doslej pri tem naleteli na številne objektivne težave. To velja predvsem za izredno zastarelost lokalov7, neprimerne lokacije posameznih prodajaln. V takšnem stanju pa je ob- FOSLOVALNICA 7 TRGOVSKEGA PODJETJA HRASTNIK, porcelana in pohištva s prodajalno železnine, slekla, svojih potrošnikov, sd pri tr govjskem podjetju uredili last no krojaško delavnico, kiei kupcu blaga v najkrajšem ča su naredijo obleko. V sklope podjetja deluje tudi "-Kurivo promet«, s 1. julijem so pod jetju priključili podjetje Pe karne in slaščičarne. S teni bodo uredili prodajalno kru ha. V prihodnje menijo pri titovskem podjetju ustanovi ti še last.-n servis za popravi lo električnih gospodinjskih aparatov. Potrošniki pa so zadovoljni tudi z organizacijo prevozov določenih artiklov in naročil na dom. Vrsto je že stvari, ki bi jih lahko zapisali na papir iz držati kupca, da bo kupoval Splošnega trgovskega podjel doma. sila težko Na eni ja En0 pa velja vseskozi. Že-strani je del razpoložljive- ijj0 pa SVojih močeh, da bi ga blaga skrit pred očmi zadovoljili potrošnika v vsa potrošnika, ker ni prosto- kem pogledu, ra, da bi ga razstavil, na drugi strani pa neprimernost ..... lokacij prodajaln še bolj _ ________ __ otežkoča poslovanje. DOPISUJTE V V perspektivi menijo torej v Hrastniku na obeh delih zgraditi sodobna trgovska- paviljona, ki bosta funkcional-. Zasavski tednik! Splošno trgovsko podjetje Hrastnik Imenovanje ulic, cest in trgov v naselju Hrastnik Občinski ljudski odbor Hrastnik je na eni izmed sej občinskega zbora v preteklem letu imenoval komisijo z nalogo, da pripravi predlog odloka za imenovanje ulic in trgov v naselju Hrastnik. Komisija se je večkrat sestala in pripravila omenjeni predlog odloka. S predlogom odloka o imenovanju ulic in trgov v Hrastniku so bili seznanjeni vsi volivci prizadetega območja preko časopisa »Glas komune Hrastnik«. O vsebini omenjenega predloga so razpravljali občani na zborih volivcev v decembru 1962. Na posameznih zborih volivcev se občani z nekaterimi predlogi niso strinjali in so •predlagali druge. Komisija za imenovanje ulic in trgov je zbrala predloge zborov volivcev in jih ponovno proučila in sestavila nov predlog odloka, ki je za razliko od prejšnjega ter ga predložila občinskemu zboru občinskega ljudskega odbora Hrastnik, da ga uzakoni. S predlogom odloka so se strinjali pristojni sveti in končno tudi občinski zbor občinskega ljudskega odbora Hrastnik, ki ga je dno 12. aprila 1963 sprejel, kot v nadaljevanju sledi: Na podlagi 7. člena Zakona o Imenih naselij in o označbi trgov, ulic in hiš (Uradni list LRS št. 10/58) in njegovih sprememb (Uradni list LRS it. 8/59 in 20/50) ter 6. člena pravilnika o označevanju imen naselij, ulic in trgov (Uradni list LRS št. 35/59) v ivezj 43. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list LRS št. 49/57) je občinski ljudski odbor Hrastnik na •eji občinskega zbora, dne 12. aprila 1963 sprejel ODLOK o imenovanju ulic in trgov na območju občine Hrastnik 1. člen V naselju Hrastnika, ki 6Pada pod katastraTne občine Hrastnik, Dol pri Hrastniku in Sv. Jurij ob Turju, sc imenujejo naslednje ulice, ceste in trgi. " 1. Od naselja Krnice do železniške postaje Hrastnik ha levem bregu Save na obeh straneh železniških tirov stoji j5 hiš. Navedeno območje se imenuje za Savo ' 2. Na levem bregu potoka Boben, nad železniško postajo Hrastnik oe je po osvoboditvi zgradilo 24 hiš. Pri steklarskem mostu se odcepi nova cesta, ki drži pod že-‘Pzniškim podvozom k hišam na tem območju. Navedeno območje se imenuje po cesti, 'n sicer: B'csla Hermana Debelaka Debelak je bil zaposlen, v steklarni Hrastnik in aktivno delal za cilje NOV. Zaradi izdajstva bi moral biti aretiran, a je pravočasno pobegnil in se vključil v narodno osvobodilno borbo, kjer je padel. 3. Od gostilne Zasavje, zadaj hiše, drži pot mimo Kle-peja, steklarske ambulante, mimo gradiča do nove stanovanjske hiše. K temu naselju pride v poštev pot do nove varstvene ustanove. Na tem mestu je že sedaj zgrajenih 12 hiš. Ker drži pot mimo gradiča dobi po njem ime: Grajska pot 4. Na 'levem bregu Save in zahodno od potoka Boben je več posestnikov, kakor: Klembas, Majdič, cerkvena hiša v Dragi, Plaznik, Račk in hišica za železniškim predorom ob meji s trboveljsko občino. Vsega je 9 hiš. Navedeno območje se imenuje: Draga 5. Glavna cesta po lirastni-šlri dolini od železniške postaje Hrastnik, mimo steklarne in kemične tovarne, mimo obeh poslopij šole Ivana Cankarja in podjetja USLUGA do hiš, v katerih stanujeta upokojena rudarja Robič in Zagorc se imenuje: Cesta 1. maja Vse obstoječe hiše na obeh straneh te ceste, kakor tudi za domom Partizana se imenujejo po tej cesti. 6. Teren od sedanje hišne številke 290, v kateri je bila nekoč rudniška uprava, mimo rudniške ambulante in Potrošniškega centra, do vključno nove stanovanjske hiše, v kateri sta v pritličju poslovalnica trgovskega podjetja in slaščičarna se imenuje: Trg Franca Kozarja Pokojni France Kozar je hrastniški rojak, doma z Loga. Zaposlen je bil pri rudniku rjavega premoga v Hrastniku. Spada med stare — predvojne borec in revolucionarje. Zaradi udejstvovanja v delavskem pokretu jc bil večkrat zaprt in preganjan. V partizanih je padel kot borec v Savinjski dolini. 7. Cesta, ki se odcepi na križišču (pri bivšem Rucklp-vem mostu) na Dol do vključno hiše, ki stoji na ostrem ovinku pod skalo se imenuje Dolska cesta 8. Cesta od hiše v kateri stanuje Jaka Klemen, mimo hiše ing. Bantana in Posebne šole do taborniškega doma, Grešak ovc hiše in proti Krivcu se imenuje Taborniška pot 9. Na levem bregu potoka Boben od prvih stanovanjskih hiš zahodno od Tovarne kemičnih Izdelkov preko mostička drži pot preko industrijske železnice, mimo Švajgerja in Posebne šole ter Stelančičcvo biče In naprej proti Kovku. Imenuje ae. Pot Franca Pušnika 10. Od Postaje. Ljudske milice do naselja Pr,opredlo je na novo zgrajenih 26 hišic. Navedeni teren zakrožuje na desni strani kamnoloma kemična tovarna Hrastnik, na levi strani pa manjši potoček, kj teče od naselja Praprotno in se zliva desno od Menihove hiše v potok Boben. Imenuje se Novi dom 11. Od križišča pri Logarjevem hlevu mimo Kašnerja in starih rudniških hiš do križišča pod upokojensko hišo stoji 29 hiš. Imennje se Log Log je staro ime in znano vsem Hrastničanom. Ime je dobilo glede na konfiguracijo zemljišča, preden se je n& tem kraju začelo graditi. 12. Dešno od velike upoko-jeniške hiše nad stadionom društva Rudar, v smeri naselja Praprotno, do Dularja, je na novo zgrajenih 30 hiš. Navedeni teren predstavlja zaokroženo enoto naselja Hrastnik. Imenuje se Novi log 13. Na križišču upokojeni-ške hiše se odcepi cesta, ki drži mimo Malovrha in Dolančeve hiše do Dovč. Imenuje se Veličkova cesta Veličko je partizansko psevdonimno ime. Pravo ime Alojz Hafner, doma iz Praprotnega. rudar, padel v NOV leta 1941. 14. Desno od Logarjevega hleva mimo samskega doma in novega tovarniškega poslopja »Sijaj« v smeri P)e-sko, se imenuje Po( Vitka Pavliča Pavlič kot rojak Hrastnika jo stopil v NOV leta 1941 in bil prvi sekretar OF za revirje. V letu 1942 je bil ujet in ustreljen v Celju. 15. Od zaselka Slepček na levem bregu potoka Boben mimo rudniške žage, delavskega doma, Lisca do Zavra šk a in naprej do Le# jur Brstiča, vse do Breznika stoji 26 hiš in zaokrožuje samostojno območje. Imenuje sc Naselje /Meša Kaple * Aleš Kapla se jc rodil na navedenem območju. Delal je pri rudniku v Hrastniku. Bil jc Kozarjev sodelavce, več-. krat zaprt in preganjan. Aktivno je sodeloval v stavkah. Kljub- temu, da je bil invalid je odšel v NOV in kot partizan padel pri Žužemberku. 16. Levo od glavne cesto nad potokom Boben stoji stara rudniška kolonija. Po ere* te kolonije drži cesta proti Blatam, na kateri so se odigrali važni dogodki v zveza e stavkami 3. julija. V koloniji so stanovali napredni delavci in sc stalno borili za delavske pravice. Organizirali 60 Stavke jn protestna zbo- rovanja, za kar so bili vedno preganjani. To so bili: Tone Jagodič, Franc Mlakar, Maks Hercog, Ivan Mitnjak, starejši in mlajši, Adolf Fuka in še nekateri sedaj živeči. Vsi našteti so bili kmalu po prihodu okupatorja odpeljani ’ v Mauthausen, od koder se niso več vrnili. Navedeno območje se imenuje Ulica prvoborcev 17. Od gostišča »Dalmatinec« mimo križišča, nad katerim ima hišo Bartclo, do ulice prvoborcev' drži cesta in se imenuje Cesta Adama Došaka Ob tej cesti je stanoval mladinec Adam Dušalc. V NOV odšel 8. Il.‘l941. Padel v Pohorskem bataljonu 8.1.1943 na Osankarici. 18. Od križišča hiše Bartolo drži pot v smeri Blat in se imenuje Pot na Kal 19. Približno na sredini ceste Adama Dušaka, to je nad gostilno Senica se odcepi nova cesta, ki drži mimo novo zgrajenih hiš do rudniške hiše, v kateri stanuje družina ČeperLin. Imenuje se Ulica mladih borcev ‘ V neposredni bližini tega območja so stanovali mlajši rudarji. Odšli so v partizane že leta 1941 in 1942. Vsi so padli v raznih borbah. Zato se navedeno območje imenuje po njih. 2. člen Pod mestno območje Hrastnika spada tudi del naselja Studence, ki je del katastrske občine Ojstro. Tudi v naselju Studence sc imenujejo naslednje ulice in ceste: I. Od elektrotehnične delavnice rudniškega obrata, Hrastnik, ki steji poleg rova Ojstro je ob glavni cesti dp vhoda so-teske Boben, na obeh straneh ceste 23 hiš. Na.se, je tvori samostojno območje in se imenuje po cesti Cesta 3. julija 2. Na desni strani ceste poleg upravnih prostorov rudnika rjavega premoga Trbov-lje-Hrastnik, obrata Hrastnik, se odcepi kolovozna pot v center starega naselja Studence. Ob tej poti stoji več enodružinskih hiš. V TJ rba j sovi hiši se je rodil pokojni pisatelj Josip Brinar. Navedena pot sc imenuje po Je,- ou Brinarju, in sicer Po* Josipu Brinarja 3. Od rudniške ambulante v smeri Ojstro drži stara cesta v Trbovlje. Ob cesti je 22 hiš. Predstavlja samostojno območje v naselju Studence. Na križišču pod Za v raško m stoji spomenik padlim partizanom. Navedenemu območju .se določi ime: Cesta padlih borcev 4. Ostali del naselja ostane nespremenjen in obdrži sedanje ime Studence 3. člen Stroški imenovanja ulic gredo v breme občinskega }jvedskega odbora, stroški za nabavo hišnih tablic pa v breme lastnikov hiš. 4. člen Ta odlok stopi v veljal o z dnem objave v Glasniku, ‘ uradnem vestniku okraja Ljubljana. Številka: 015-1/63 Hrastnik, dne 12. aprila 1963 Predsednik obč. ljudskega odbora Stanko Brečko HRASTNIK Za 3. julij — praznik občine Hrastnik, dan rudarjev in dan borca čestitajo OBČINSKA SKUPŠČINA OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI KOMITE ZMS OBČINSKI ODBOR ZZB NOV in ostale organizacije in društva občine HRASTNIK VSEM OBČANOM ČESTITAMO ZA Delovni kolektiv i Tovarne kemičnih izdelkov Hrastnik čestita vsem občanom Hrastnika za 3. julij — občinski praznik — Pridružujemo se tudi čestitkam za praznik rudarjev in dan borca Ob prazniku občine Hrastnik, 3. juliju — dnevu slovenskih rudarjev in 4. juliju — dnevu borca najprisrčneje čestita vsem delovni kolektiv Steklarne Hrastnik 3. JULIJ - PRAZNIK OBČINE HRASTNIK Pridružujemo se čestitkam ob občinskem prazniku Hrastnika, dnevu slovenskih rudarjev in dnevu borca Splošno trgovsko podjetje HRASTNIK Občanom se priporočamo za obisk naših poslovalnic! Čestitamo za občinski praznik Hrastnika, dan rudarjev in dan borca Komunalno podjetje »USLUG A« Hrastnik Mizarji izdelujejo stavbeno in sobno pohištvo po naročilu ter parketarska in steklarska dela. Pleskarji opravljajo vsa slikarska in pleskarska dela. Komunalna enota vzdržuje in obnavlja komunalne naprave, opravlja pa tudi kovinske storitve vseh vrst. Podjetje ima tudi lastno betonarno, v kateri izdelujejo kvalitetne cementne cevi, po naročilu pa tudi vse ostale oblikovance Ob 3. juliju in' 4. juliju čestitamo vsem občanom Hrastnika za občinski praznik vsem slovenskim rudarjem za njihov praznik in vsem borcem za dan borca SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE Hrastnik VAŠ OBVEŠČEVALEC Preklicujem izgubljeno zdravstveno knjižico 568247, izdano v Trbovljah, za neve-; Ijavno. — Gradišek Mirko, Trbovlje, Kol. 1. maja 28. Za trud in prizadevanje v šiviljskem tečaju v Hrastniku se iskreno zahvaljujemo vodji tečaja tovarišici Joži-' ci Laharnar. — Tečajnice šiviljskega tečaja BAGAT iz Hrastnika. Kino Svoboda - Trbovlje II: • 3. in 4. julija amer. barvni film »Konjeniki«; 6. do 8. julija nemški barvni film »Ne pošiljaj žene v Italijo« 9. in 10. julija ital.-franc. barvni film »Kartagina- v plamenu«. Kino Svoboda — Zasavje v Trbovljah: 6. in 7. julija franc, film »Prehod preko Rheina«. Predstave: v soboto ob 17. in 19.15, v nedeljo ob 15., 17. in 19.15 uri. Kino Svoboda II v Hrastniku: 3. julija nemški film »Profesor Mamlok«; 4. in 5. julija ameriški barv. CS film »Alamo« - I. del; 6. do 8. julija ameriški ba^v. CS film »Alamo« - II. del; 10. in 11. julija mehiški film »Macario«. Kino Delavski dom v Zagorju: 3. in 4. julija ameriški barvni film »Stari Rumen-ko«; 6. do 8. julija nemški film »Zaljubljeni detektivi«; 10. in 11. julija italij. cin. film »Kam s truplom« Kino Lilija: 3. julija-jugosl. film »Stopnice hrabrosti«; 5. do 7. julija franc.-italij, film »Austerlitz«; 9. in 10. julija sovjetski barvni film IIija Muromec«. Kino Šmartno pri Litiji: 3. in 4. julija ameriški barvni film »Mobi Dick«; 6. in 7. julija ameriški barvni film »Trapez«; 10. in 11. julija francoski barvni film »Slepi potnik«. Kino Delavski dom v Trbovljah: 2. do 4. julija italijanski barvni film »Maščevanje Vikingov«; 5. do 8. julija francoski film »Noč špijonov«; 9. do 11. julija jug. film »Ne ubij«. TRBOVLJE Rojstva: Cvetka Kolenc, Glo-bušak 22 — deklico; Ema Pilih, Hrastnik 75 - dečka; Ivana Žagar, Majcnova 10 — deklico; Frančiška Gaj- sar, Kisovec 122 — deklico; Marija Barlič, Kotre-dež 21 — deklico; Gabrijela Gorjup, Kolonija 1. maja 33 — dečka; Berta Senčar, Ostenk 23 — dečka; Joža Grabnar, Zagorje, Požarje 21 ---- dečka; Mar- tina Trampuž, Neža 23 — dečka; Marija Prašnikar, Žabjek 5 — dečka. Porok ni bilo! Smrti: Alojz Macerl, upok.. Trg Svobode 2 — star 71 let; Frančiška Plahuta, rojena Šergan, Hrastnik 240 — stara 75 let; Jernej De-lopst, upok.. Opekarna 19 b — star 82 let. HRASTNIK Rojstev in smrti ni bilo! Poroka: Bogomir Kožar, kovinostrugar, Studence 3 in Marija Šnajder, trg. pom., Celje, Uraničeva 3. ZAGORJE Rojstev in porok ni bilo! Smrt: Julij šramelj, upok., Cesta zmage 21 — star 63 let. LITIJA Rojstev in smrti ni bilo! Poroke: Janez Maris, ključ., Panoviška 7 in Antonija Pravogel, uslužbenka, Parmova 6; Stanislav Jakos, mizar, Krcsniški vrh 7 in Ljudmila Avsec, delavka, Kresniški vrh 4. ansambli; 20.45 Slovenska popevka Bled 63. PETEK, 5. julija 8.05 Iz starejše slovenske solistične glasbe; 8.30 Od pianina, do big banda; .9.25 Petkovo simfonično dopoldne; 10.15 Dvajset minut ob glasbgnem avtomatu; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne; 14.05 Pol ure s popevkami; 15.15 Z lokom po strunah; 17.05 Drobni dragulji iz oper; 18.10 Od severnoameriških prerij do ruskih step; 20.00 — 20.45 Popularne orkestralne melodije. SOBOTA, 6. julija 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji; 9.10 Deset pianistov iz desetih dežel; 12.05 Zabavna glasba^ 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne; 13 30 Zabavni orkester Paul Weston; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Antomn Dvofak: Serenada za godala v E-duru; 20.00 Domače viže in napevi. NEDELJA, 7. julija 8.00 Mladinska radij, igra: Jastrebov sin; 9.05 in 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 10.00 Še pomnite, tovariši...; 11.50 Tisoč pisanih taktov: 14.15 Operne melodije; 15.15 Trikrat pet; 20.00 številnim zvestim poslušalcem domačih in narodnih napevov; 21.00 Popotovanje velikih skladateljev — II. oddaja Franz Liszt. PONEDELJEK, 8. julija 8.30 Glasba ob delu: 8.55 Za mlade radovedneže; 9.25 Tuje narodne pesmi m plesi; 12.05 Zab. glasba; 12.25 Do- mači napevi za prijetno opoldne; 12.45 Poje komorni zbor RTVL p. v. Milka Škoberneta; 13.30 V paviljonu zabavne glasbe; 14.05 Morda si želite to poslušati? . . 17.05 Glasbena ugan- ka; 18.10 Mali koncert lahke glasbe; 20.00 Lene melodije; 21.00 Skupni program JRT. TOREK, 9. julija 8.05 Znameniti operni dueti; 8.35 Johnny Mever in Larry Adler; 9.10 Mojstri simfonije; 10.15 Dvajset minut ob glasbenem avtomatu: 12.05 Zabavna glasba; 12.55 Domači napevi za prijetno opoldne; 13.30 V paviljonu zabavne glasbe; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Ciganski napevi; 18.10 Odmevi z gora...; 20.20 Radijska igra: Dvojnik. SREDA, 10. julija 8.55 Otroške razglednice; 9.25 Popevke v sredo dopoldne; 10.40 Slovenske narodne in ponarodele; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne; 12.4,5 Poje Slovenski oktet; 14.05 V paviljonu zabavne glasbe; 15.15 Polke in valčki; 16.00 Vsak dan za vas; 18.10 Od skladatelja do skladatelja; 19.05 Glasbene razglednice. Razstava na Izlakah (M. G.) IZLAKE — Osnovna šola Izlake je pred dnevi priredila razstavo izdelkov likovnega in tehničnega pouka. Nekateri razstavljeni predmeti so bili prav mojstrsko izdelani, posebej se je odlikoval čoln, izdelek učenke 7. razreda Elizabete Pokorn. Razstavo si je ogledalo veliko številp domačinov in okoličanov. Zanimivosti ■ Sonja s cigaro Sonjo Ruth Everson dvein-polletno deklico, so postav ili pred mladinsko sodišče zaradi kajenja cigar. Sodnik Hovell je na razpravi pojasnil, da je otročičkov oče vsakokrat, kadar jo jc. prišel obiskat, prinesel s seboj cigare in se neznansko veselil, če jih je hčerka kadila. Mati, ki so ji po ločitvi dodelili otroka, ni o tem ničesar vedela, ker je vedno kadar je prišel bivši mož v hišo, odšla z doma. Mladinsko sodišče je obsodilo Ruthinega očeta na prepoved obiskov pri svoji hčeri. SPORED RTV' ČETRTEK, 4. julija 8.00 Mladinska radijska igra: Eno samo življenje; 8.47 Dvigni se pesem; 9.05 Revija jug. pevcev, orkestrov in ansamblov zabavne glasbe; 10.30 Pisan glasbeni spored izvajajo domači solisti in orkester RTV Ljubljana; 11.30 Vedra godala; 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne; 13.30 Hajdu-ška in druge skladbe; 14.00 Naši borci pozdravljajo; 15.15 Lepe melodije; 16.30 Priljubljeni narodnozabavni Gozdno gospodarstvo Ljubljana s svojimi gozdnimi obrati: Bistra, Kamnik, Litija, Ravnik, Škofljica in Trbovlje opravlja gozdno gojitvena in urejevalna dela, dela na gozdnili plantažah, proizvaja in prodaja vse vrste gozdnih sortimentov. Čestitamo za 3. julij — dan rudarjev in 4. julij — dan borca KMETIJSKA ZADRUGA TRBOVLJE poziva vse dobavitelje lesa, ki so les oddali,. a jim še ni bil izplačan, da se v zvezi plačila zglasijo najkasneje do 15. julija 1963 v pisarni zadruge. Vsem rudarjem in vsem borcem čestita za praznika — 3. in 4. julij — delovni kolektiv Podjetje za PTT promet - Trbovlje • 3. julij e 4. julij e 3. julij e 4. julij • 3. julij s 4. julij e 3. julij # 4. julij e 3. julu e 4. julij e 3. julij e 4. julij Občinska skupščina Občinski komite ZKS Občinski odbor SZDL Občinski komite ZMS Občinski sindikalni svet Občinski odbor ZZB NOV in ostale organizacije ter društva Trbovlje čestitajo za 3. julij — dan siov.rudarjev in 4. julij — dan borca SREČNO VSEM RUDARJEM ZA PRAZNIK — 3. JULIJ Rudnik rjavega premoga ZAGORJE ENAKA ČESTITKA NAJ VELJA TUDI VSEM BORCEM Za praznik rudarjev — 3. julij in dan borca — 4. julij čestitajo Občinska skupščina Občihski komite ZKS Občinski odbor SZDL Občinski komite ZMS Občinski sindikalni svet Občinski odbor ZZB NOV ter ostale organizacije občine Zagorje ob Savi Čestitkam za 3. julij — dan slovenskih rudarjev in 4. julij — dan borca se pridružuje tudi delovni kolektiv GRADBENEGA PODJETJA Zagorje ob Savi Čestitamo Občinski odbor SZDL za 3. julij - dan rudarjev in jurski »'"dlkalnlsvet . , , Občinski komite ZKS 4. julij — dan borca Občinski komite ZMS Občinska skupščina Občinski odbor ZZB NOV Litija 4 Vsem zasavskim rudarjem in borcem čestitamo za 3. julij — dan rudarjev In 4. julij — dan borca Industrija gradbenega materiala Zagorje ob Savi Pridružujemo se čestitkam za praznik slovenskih rudarjev 3. julij in dan borca — 4. julij Predilnica Litija Prisrčne čestitke slovenskim rudarjem in borcem za praznik kolektiv Lesne industrije Litija Vsem zasavskim rudarjem iz Rudnika rjavega rjavega premoga Trbovlje - Hrastnik, Rudnika rjavega premoga Zagorje in Poslovne enote Litija Rudnikov in topilnice svinca Mežica čestitamo za 3. julij-dan rudarjev »BELI RUDARJI« člani delavnega kolektiva Kmetijska zadruga Litija se pridružuje čestitkam za 3. julij — dan slovenskih rudarjev in 4. julij — dan borca Naj prisrčne jšc čestitke vsem rudarjem za praznik - 3. julij Čestitkam za 3. julij — dan slovenskih rudarjev in 4. julij — dan borca RUDNIKOV SVINCA IN TOPILNICE MEŽICA, Poslovna enota LITIJA Kresniška industrija apna, KRESNICE PROIZVODNJE NfiFIE Lendava Za praznik čestitamo tudi vsem borcem! Sporočamo, da se nam je s 1. julijem pridružilo podjetje»Slikarstvo« — pleskarstvo <• Komunalno podjetje Zagorje ob Savi Prisrčne čestitke vsem rudarjem in borcem za letošnji praznik Kmetijska zadruga Zagorje ob Savi • ?• JULIJ • 4. JULIJ e 3. JULIJ S 4. JULIJ e 3. JULIJ » 4. Jdl.U e 3. JULIJ # 4. JULIJ # 3. JULIJ # 4. JULIJ # 3. JULIJ # 4. JULIJ 16 m Zasavski tednik • £t. 28 • Z. VII. 1963 # • 3. JULIJ e 4. JULIJ « 3. JULIJ • 4. JULIJ # 3. JULIJ « 4. JULIJ # 3. JULIJ « 4. JULIJ # 3. JULIJ « 4. JULIJ • 3. JULIJ * 4. Jui IJ CEMENTARNA > O n H DELOVNI KOLEKTIV, ORGANI 'SAMOUPRAVLJANJA SINDIKALNA PODRUŽNICA Z OBRATOM ZIDANI MOST ČESTITA OB DNEVU RUDARJEV 3. JULIJU IN DNEVU BORCA 4. JULIJU VSEM DELOVNIM LJUDEM SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE NUDIMO VAM NAJBOLJ KVALITETEN CEMENT IN SE PRIPOROČAMO Vsem delovnim ljudem socialistične Jugoslavije, pošilja borbene pozdrave in čestitke ob praznovanju praznika rudarjev 3. julij in dneva borca 4. julij delovni kolektiv TERMOELEKTRARNE TRBOVLJE z obratom TOVARNE ZIDAKOV IZ ELEKTROFILTERSKEGA PEPELA Cilj in bodoča naloga izgradnja termoelektrarne TRBOVLJE II Pozdrav zasavskim rudarjem ob njihovem prazniku 3. juliju in čestitke. Prav tako za DAN BORCA 4. julij kakor čestitke za napredek in razvoj občine Hrast- » nik ob njihovem prazniku. Delovni kolektiv tovarne dokumentnega in kartnega papirja RADEČE • 3. JULIJ e 4. JULIJ e 3. JULIJ • 4. JULIJ e 3. JULIJ S 4. JULIJ • 3. JULIJ • 4. JULIJ • 3. JULIJ # 4. JULIJ « 3. JULIJ • 4. JULIJ e 3. JULIJ • 4. JULIJ • 3. JULIJ • 4. JULIJ # 3. JULIJ » 4. JU1.U e 3. JULIJ e 4. JULIJ # 3. JULU » 4. JULIJ O 3. JULIJ « 4. JULIJ »Srečno«, rudarji in borci Ob dnevu slovenskih rudarjev, 3. juliju in dnevu borca, 4. juliju ter praznovanju občinskega praznika v Hrastniku, ki ga praznujejo Hrastničani na dan rudarjev, pošilja delovni kolektiv rudnika TRBOVLJE - HRASTNIK ODDELKOM ZA SPECIALNA RUDARSKA DELA Rudniškim komitejem ZKS Trbovlje in Hrastnik ter Rudniškim odborom sindikata Trbovlje-Hras tnik VSEM BORBENE POZDRAVE Z ŽELJO ŠE NADALJNJIH USPEHOV NAJ ŽIVI PRAZNIK RUDARJEV — NAJ ŽIVI DAN BORCA s Za letošnji praznik rudarjev in čestita vsem delovni kolektiv elektrolivarske industrije praznik dneva borca Elit Trbovlje Vsem borcem, rudarjem in delovnim ljudem trboveljske občine čestita za praznik 3. in 4. julij delovni kolektiv gostinskega podjetja »RUDAR« Trbovlje z vsemi svoji-ni gostinskimi obrati. Priporoča se za obisk v naših poslovalnicah. Zlatarstvo Trbovlje z obratom Optika Trbovlje se priporoča s svojimi izde'ki cenjenim potrošnikom ter čestita vsem za 3. In 4. julij Investicijski biro Trbovlje podjetje za rudarsko, gradbeno, tehnološko in ekonomsko projektiranje se pridružuje čestitkam ostalih delovnih kolektivov in se priporoča cenjenim investitorjem in ostalim, ki potrebujejo sodelovanje Investicijskega biroja Trbovlje. KSLJfSu Prvi junij - Trbovlje z vsemi svojimi poslovalnicami, čestita vsem svojim obiskovalcem in delovnim ljudem v Zasavju k prazniku rudarjev 3 juliju in prazniku dneva borca 4. juliju Obenem pa se priporoča za obisk v svojih poslovalnicah v VELEBLAGOVNICI in ostalih poslovalnicah z industrijskimi artikli — Na zalogi je vedno bogata izbira vseh vrst blaga. Zla-1 sti sc opozarja potrošnike, da lahko nabavijo razno blago na potrošniški kredit, ki ga daje podjetje Prvi junij. Posebej opozarjamo na veliko zalogo gumijastih izdelkov tovarne S \VA iz Kranja, katere prodajamo po tovarniških cenah. Potrošnike obveščamo, da si nabavijo potrebno kurjavo takoj v poletnih mesecih, ker bo v jesenskem času In pozimi preskrba premoga otežkočena. V jeseni ne bo mogoče zadostiti vsem potrebam. _ Trg. podjetje -PRVI JUNIJ TRBOVLJE Tovarna POHIŠTVA Trbovlje se priporoča s svojimi kvalitetnimi proizvodi, čestita vsem delovnim ljudem za 3. in 4. julij. Istočasno pa obvešča vse cenjene odjemalce, da nudi v svoji novi moderni industrijski žagi rezanje uslug vsem, ki potrebujejo tovrstne usluge. Opozarjamo na to podjetja in zasebne lastnike gozdov. Delo bomo izvrševali solidno, poceni in hitro. Obrtno podjetje »METALIJA” TRBOVLJE se pridružuje čestitkam ostalih delovnih kolektivov za praznik rudarjev in praznik dneva borca ELEKTRO TRBOVLJE čestita vsem delovnim ljudem v Zasavju, šc posebej pa Hrastničanom k njihovemu občinskemu prazniku Zavod za zaposlovanje delavcev Trbovlje čestita vsem za praznik 3. in 4. julij TAPETNIŠTVO TRBOVLJE čestita vsem svojim poslovnim partnerjem in delovnim ljudem k praznikom 3. in 4. juliju Priporočamo svoje kvalitetne izdelke, ki jih dobite v podjetju ali pa v poslovalnicah trgovskega podjetja »PRVI JUNIJ« po konkurenčnih cenah. C 3. JULIJ • 4. JULIJ • 3. JULIJ • 4. JULIJ # 3. JULIJ • 4. JULIJ # 3. JULIJ # 4. JULIJ • 3. JULIJ • 4. JULIJ « 3. JULIJ • Gangster je zaprl zunanja vrata In odšel. Ostala je sama v sobi. šele sedaj je dojela, njeno življenje ni tako brezskrbno in brez nevarnosti in da so stvari mnogo bolj komplicirane, kot si je pa sploh predstavljala. Dojela Je, da se mora zlasti izogibati vhoda v podzemni hodnik. Čez nekaj ur jo je prišel obiskat Kebs. Najprej jo je vprašal, če se je kaj poškodovala. Ko mu je odvrnila, da ne, ji je zelo ostro dejal, 6aj ne hodi tja, kamor ji ni dovoljeno in naj v naprej malo bolj pazi, kako se obnaša. Bila je presenečena in razburjena. Ko si je tnalo opomogla, je začela razmišljati o vsem. Počasi se je znebila strahu. Kolikor bolj Je razmišljala, je postajala vse bolj trmasta. Postalo ji je jasno, da tisti »tretji« ni samo v [tjeni fantaziji, temveč da je dejanski gospodar In da ima vse nitke v svojih rokah. Vedela je, da je tukajšnji šef Kebs ne bi prišel osebno rprašat, če se je poškodovala, ker bi najraje videl, da bi umrla. Nekomu je odgovarjal za njo. Vsi ostali gangsterji so pa odgovarjali za svoja dejanja Kebsu, ta pa za vse pravemu gospodarju. Ta gospodar je pa moral biti nekdo, ki se ga je bal tudi sam Kebs, bil je nekdo, pred katerim je Kebs trepetal. In to je morala izkoristiti. Naslednjega dne je zopet odšla v vrt. Videla le, kako so njeni čuvaji tresli vrata in se sami Prepričali, da so res zaprta in da ne more priti v podzemni hodnik. Ona pa ne bi bila Ava Gringwotch, prava ženska, kot je sama sebi dopovedovala, če je ne bi to »grizlo«. Mora ugotoviti, kaj je to, kaj neki se skriva za temi železnimi vrati. Straha ni bilo več, ni pa se nič več bala niti te »zverine«, kot ga je imenoval njen čuvaj, »črnega Džoa«. 19 Veliko pričakovanje Zato je naslednji dan Ana neprenehoma gledala na ta vrata, da Jih ne bi morda zopet vide-da odprta. Brez pomisleka bi vstopila. Imela je ke svoj načrt. Notri je moralo biti skrito nekaj važnega. Morda je to rešitev uganke. Vsak dan 'Je več in več razmišljala o tem. Bila je prepričana, če bi jo kdo osvobodil in rekel, da lahko gre svobodna, bi ostala, če bi bilo le mogoče. Strah je prešel, a zanimanje za to se je povečalo. Prepričana je bila, da bo od stražarjev le nekaj zvedela o skrivnosti za vrati. Toda to ni bilo lahko. Morda je bil tudi način, kako je hotela zvedeti, napačen. Prišel je dan, ko se je vrnil Judžin, tisti, ki je bil zraven nje, ko se je vse to zgodilo. Začela sta se pogovarjati, čeprav ne bi S|nela. Upala je, da mu s svojo žensko zvitostjo odveže jezik. Toda na njena vprašanja je kratko °dgovarjal: »Ne vem, ne zanima me« in podob-n°. A tedaj je vprašala najvažnejše: »Le kaj zdajle dela Črni Džo!« Bilo je očitno, to ji ni 1,1 ogel prikriti, kako so se mu lica od jeze hitro spremenila, a oči razširile, izbuljile. Pogledal jo je s takimi očmi! Ni imela dosti časa, da m opazovala spremembe na njegovem obrazu, •akoj je vedela, da je zadela v cilj. Že je dvignil r°ko, da jo udari. To je opazila, če bi bila plašna, bi jo morda pest zadela, pogledala ga je hrabro v oči, sc mu še bolj približala in Judžln ^ Je v zadnjem hipu obvladal in rekel; »če me Se enkrat vprašaš, blodnlca, tedaj ti bom s to Pestjo skrivil nos, da ne boš nikdar več pontl-slila na to.« 2daj se je počutila zadeta, prvič, odkar je Prišla sem. Tista beseda »blodnlca« jo je težko Prizadela. Vedela je, da jo je tako predstavil ,di tem ljudem. Nikdar v življenju ji še ni n*hče tako rekel, ali jo s takim imenom poklical. »Kaj si rekel, razbojnik!« je besno zakrl-a*a na svojega paznika. Solze so ji istočasno Pritekle iz oči. Tudi on je bil jezen. Ponovno jo 1® Imenoval za blodnlco in dvignil roko. V tl-*tem trenutku se pojavi gospodar in ko ga raz-°inlk ugleda, popolnoma ohromi. Pričelo se je Pojasnjevanje vsega. Ava je bila vsa Iz sebe. 'P®'8 je, da ima tudi on takšno mišljenje o njej, ato je gotovo tudi ta določil, naj jo tako ime-£pJeJo. Zbežala je v svojo sobo In začela jokati, ■arekla se je, da se tema gangsterjema mašču-s ’ kakor hitro se JI bo nudila prilika. Ava Je °-aU, da s svojim molkom ln jezo ne bo nič Pravila, Biti Je morala mnogo bolj razgledana lju PJUlL Spoprijateljiti se mora z enim od teh IU - ker edino z njegovo pomočjo lahko nekaj ukrene — nekaj odkrije. Zato je pri naslednjem srečanju z Judžinom popolnoma spremenila svoje prejšnje obnašanje. Najprej se je oprostila, izgovarjajoč se na svojo žensko radovednost in prevzela vso odgovornost nase. Dobro je pazila, da ne bi ponovno izrekla ono strahovito ime črnega Džoa. Takoj je opazila, da je ta način mnogo boljši in da bo tako prišla dosti prej in laže do želenih rezultatov. JeJeffu se še sanjalo ni, da bo ta nenadni odhod njegove žene Ave imel tako dramatične posledice za njega samega. Ava ni pustila dovolj denarja za življenje, a kje še za pijačo. Znašel se je. Njegova prijateljica Meri mu je dajala jesti in piti, kolikor je hotel. Vedno ga je nagovarjala, naj se preseli k njej, in naj vloži tožbo za ločitev zakona, kar mu bodo sigurno odobrili, ker ga Je žena samovoljno zapustila. Toda v resnici je Jeff ljubil Avo. Že vedno je sanjal, da se ji ponovno približa. Upal je, da bo spet tako, kakor je bilo v začetku njunega zakona. Ta načrt je delal vedno, kadar je bil pijan, to pa je bilo vsak večer. Zjutraj, ko se je streznil, pa je spet pozabil na to. Vendar Jeff ni bil zločinec v pravem smislu te besede. Bil je gangster, prevarant, a ni bil morilec in ne revolveraš, ker se je takih tudi sam bal in zgražal nad njimi. Jeff je bil lažnivec. Počasi ga je pričela peči vest, ker je vedel, da je sam kriv za smrt majhne Dženi. Injekcije, ki jih je prinesel, so bile za pomiritev bolečin. To mu je tudi Oskar Karman, Marijin brat dejal, ko mu jih je dal zastonj. Spominjal se je dobro, da mu jih Je že prej ponujal, ponujal mu jih je zastonj, naj jih da ljudem, ki so bolni, nerazpoloženi, nesrečni in podobno. Toda Jeff tega ni razumel, ni vedel, kaj se skriva za tem. Kolikor bolj so dnevi dinevali, a od Ave ni dobil nobenega sporočila, toliko bolj ga je pekla vest. Ni bil tako neumen, da ves ta čas ne bi dognal razloga, zaradi katerega je Ava odšla. Po drugi strani pa je bila Dženi njegov otrok, njegova punčka in on jo je imel rad. In ravno tega črnega dneva ni poskusil kapljice alkohola. Ava je imela mnogo dela. Dala mu je denar, naj prinese injekcije, ko so punčko zgrabile bolečine. Prinesel jih je, toda ne iz lekarne ampak od Oskarja. Saj je bil tudi on lekarnar, mnogo ljudi je to vedelo. Rekel je, naj porabi samo pol injekcije, kljub temu, da mu jih je dal cel kartonček, in bolečine bodo popustile. Bolečine so popustile, ker je punčka umrla. Prestrašil se je, zato je injekcije uničil. Ni pa vedel, da je delček etikete padel na skriti prostor in da ga je Ava našla. Ko ga je vprašala, je lagal. In tisto kar je najhuje, videl je po njenem pogledu, da je sumila. Morda je prav zaradi slabe vesti čutil potrebo po alkoholu. Zato je tudi tako pogosto odhajal k Meri, ki mu je dajala piti, kolikor je hotel in ki mu zaradi tega ni nikoli nič očitala. Ko se je streznil, ga je še bolj pekla vest, zato je moral kar naprej piti. Tako še je veriga vlekla brez konca in kdo ve, kako dolgo bi to trajalo. Nekega večera, ko je ležal na ležaju pri svoji prijateljici, je prišel v sobo njen brat Oskar. Neri In Jeff sta bila presenečena. Njegov obraz je bil resen in že pri vratih je povprašal po Jef-fu. Jeff je bil že na pol pijan. Oskar je stopil k njemu In mimogrede zaprosil Meri, naj skuha močno črno kavo. Midva se morava resno pogovoriti, je rekel Jeffu. Gre za izredno važno in nujno stvar. Dobro poslušaj, kaj ti bom govoril. Obema nama preti velika nevarnost. Res to še ni čisto sigurno, vendar sem danes nekaj slišal in zato sem tudi prišel sem, da te pravočasno opozorim. Jeff ga |e gledal s polnijanlm obrazom, vendar se je kmalu zresnil ker je šlo za življenje. Se predno je Meri pripravila kavo je pijanost izginila. Videl je tudi na prijatelju, da je precej razburjen. Danes ni človek nikjer varen, za vsakim vogalom mu preti nevarnost, je dejal Oskar. Vendar je Jeff tokrat imel v sebi dozo zvitosti in ni hotel rwl odkriti karte. Potrudil se je, da to svoje presenečenje pokaže kot skrb za. Oskarja in s prevladovanjem ga je pričel tolažiti, naj se ničesar ne boji, da ga bo že on branil, pa če bi bilo treba umreti zanj. Oskar je bil dovoli Inteligenten, da bi take besede sprejel kot tolažbo. V ostalem pa Jeff sploh še ni vedel razloga zaradi katerega je le ta prišel. Zato se njegov obraz ni prav nič spremenil. 1 Proti Churchillu Angleški maršal sir Alanbrooke je bil med drugo svetovno vojno šef britanskega generalnega štaba. Zdaj je, kot toliko drugih, ki so igra]# v tej vojni veliko vlogo, upokojen. Postal je lord in je iz svojega imena in priimka napravil svoj novi naziv: lord Alanbrooke. Angleški zgodovinar sir Arthur Bryant sc je specializiral za zgodovino druge svetovne vojne. Lord Alanbrooke je med vojno pisal dnevnik. Bryant je ta dnevnik redigiral, dopolnil ter ga izdal v dveh delih. Prvi nosi naslov »The Turn Of The Tide« (»Odločilna prelomnica«), drugi pa »Triumph In The West.« (»Zmagoslavje na Zahodu«). OPISI IN OBTOŽBE Stari vojak govori z mnogih strani te knji- , ge neposredno, tako kakor je med vojno doživljal in zapisoval dogodke v svoj dnevnik; o nekaterih ljudeh in stvareh je do dlake vse povedal in izzval s svojimi memoari — kot njegov kolega maršal Montgomery — vihar negodovanja. Montgomery je zajedljivo kritiziral Churchilla, Eisenhowerja in mnoge druge ter je marsikoga hudo obtožil. Trdil je na primer, da jo Eisenhotver kriv, da se ni vojna končala že leto dni prej, in da je zaradi tega bilo neprimerno več žrtev, kot bi jih bilo sicer. Lord Alanbrooke se v bistvu ne razlikuje od Montgomeryja, prav tako je kritičen, brezobziren, prav tako želi obračunati z nekaterimi osebnostmi, ki so mu med vojno, ko jim je bil podrejen, »šle na živce«. Lahko bi rekli, da je Alanbrooke v svojih zapiskih celo bolj strupen kot Montgomery. Posebno do Eisen-hovverja. Ta lord pa je mnogo brezobzirnejši kot Montgoinery tudi do Churchilla, predsednika britanske vlade med drugo svetovno vojno. Churchiir je svojo kariero pričel kot vojak, in v vsej njegovi politiki skozi vsa njena obdobja prevladuje vojna komponenta. Kot prvi lord admiralitete je v prvi svetovni vojni odigral pomembno vlogo. Strategija mu je bila več kot samo konjiček. Imel se je za strokovnjaka in zato je razumljivo, da je v drugi svetovni vojni dominiral tudi v vojaškem pogledu/ Generalom seveda to ni šlo v račun, čutili so sc ignorirane, težko so prenašali diktat »civilista«, posebno pa so ta diktat težko prenašali tisti, ki so se po svojem položaju imeli za poklicane, da odločajo, ne pa samo izpolnjujejo ukaze. Lord Alanbrooke je zaradi takega položaja komaj premagoval v sebi ogorčenje. Cesto se je spri s Churchillom, ki je trdil, da je »vojna tako resna stvar, da je ne smemo prepustiti generalom«. KOSILO v; EGIPTU To, kar piše Alanbrooke o Churchillu, o svojih doživljajih in sporih z njim, je pomešano z zgodovinsko važnimi podatki in novimi podrobnostmi iz osebnega življenja svojeglavega in pogosto ekstravagantnega Chuw chilla. Zapiski so polni nenavadnih podrobnosti. Lord Akmbrookc takole opisuje peko koi silo s Churchillom med vojno v severni Afriki: »Vedno se bom spominjal tega kosila kot neke more. Churchill je bil obeležen v siv kombinezon kot nekakšen mehanik, na glavi pa je imel ogromen ntehikanski klobuk. Sedela sva na nekem cvetočem vrtu. Stregla sta nama dva egipčanska služabnika, ki sta nama prinašala hrano na mizo za kartanje. Kosilo je bilo odlično. Churchill je ves čas držal v rokah metlico za ubijanje muh. Po dveh žlicah juhe je začel razpravljati o vprašanju poveljstva v Sredozemlju in je dejal; 'To je enostavno, imamo ...' Ni končal, temveč, je silovito udaril z rrfetlico po mizi in ubil muho. Nato je mrtvo muho položil na rob mize, kjer je zbiral ubite muhe, pa nadaljeval: 'Ta juha je odlična ...’ Ih zopet je ubil muho. Ko jo je skrbno položil v mušjo mrt-vašnico, je nadaljeval: 'Kaj si že dejal? Da, stvar jc enostavna. Imamo samo tri cone Bang! Zopet jc lopnil po muhi in njeno truplo odložil v mrtvašnico. To je delal do konca kosila, razgovor o sredozemskem poveljstvu pa sc nikakor ni mogel pomakniti dalje od ugotovitve, da imamo tri cone. (Se nadaljuje) j h a po v s Ui Im m o r »Nikar se ne jezi, dve uri potem, ko je Janez že saj nisem bil daleč . . .« sladko smrčal. Naslednji dan je imel mačka. Ivana mu je Janez je prišel domov ob morala kuhati čaj m dajati pol treh zjutraj. Ivana pa je krompirjeve olupke na glavo, bila huda, da je robantila še Naslednjo noč bi morali za- PRESTAVLJENO: — Madona, če naju kdo zasači? — Nič zato, SAJ NISVA KRADLA, temveč bova samo prestavila! m/ /A/>/ % % KDO IMA PRAV? — Kaj kričiš? Ali ne veš, da ne smemo prebivati v mestnih" naseljih? — Motiš se! V odloku so imenovani samo psi, mačke in večje število ptičev, in še to samo, če jih ima lastnik brez dovoljenja v stanovanju piti Andraževo obletnico dela v jami. Janez je tuhtal in tuhtal, pa mu' ni prišlo nič kaj pametnega na misel. No, po temeljitem premišljevanju je le našel rešitev. Po večerji je nesel čevlje v vežo, dal pod pazduho 'suknjič in klobuk in se vrnil v kuhinjo. Tam je še nekaj časa prebiral časnik, dvakrat, trikrat skočil ven, ženi pa tarnal, da mu v želodcu ni nekaj prav. Ko je stopil ven četrtič, je previdna in brez šuma zaklenil vrata, dal ključ v žep in odšel k prijateljem. Zgodaj zjutraj se je vračal. Malce se ga je nalezel, zato je na moč previdno vtaknil v ključavnico ključ. Toda le-ta ga je izdala: na vso moč je škrtnilo, čim pa je bil skozi vrata, se je posvetila luč. Kako sta se tisto noč z ženo sporazumela, vesta samo Janez in Ivana. Toda Ivana še danes veruje, da je mož prečepel štiri ure na . . . Kako da ne, saj ga je ščipalo v želodcu. »Kaj, takšno pijačo točite pri vas?« V gostilni je sedela knapovska druščina. Pridno so si nalivali kozarce in jih seveda še' bolj pridno praznili. Janez je nekaj časa štel litre, nato pa se mu je v glavi vse nekam čudno zamotalo, da ni vedel, ali so jih pospravili šest ali deset. Gostilničar je bil začuda ustrežljiv. Venomer se je smukal okrog fantov in jih silil, naj še zvrnejo kak kozarček. Ko se je za hip odstranil. so rudarji pomaknili glave bi že. Prvi je začel Janez. »Fantje. jaz nimam v žepu nič več kot dvajset dinarjev in nekaj par-. Drugi je imel nekaj dinariev manj, tretji še • mani in tako po vrsti . . . Vsega skupaj so ztrali nekaj kovačev. Kako prevari.li gostilničarja? Janez ni niti pisni!, samo za hip se je Odstranil. Ko je bi rt prinesel na mizo še en bokal, ie Janez hitro odtočil nekaj kozarcev in na 17 rsčts a 1 2 3 V i 1 kri- žank; 5 J \ 6 * l 7 a 9 10 11 12 * 13 14 !5 A 16 A IB '9 10 * 2« 22 25 * 24- * 25 Vodoravno: 1. Naziv naše države po novi ustavi, 5. hodnik, 6. tuja kratica za »izdal knjigo«, 7. organ združitve republik, 9. generalni sekretar CK ZKJ, 13. predor, 14. veliki zakon social, življenja, 16. del celine, 17. tovariš (latinsko), 19. Makedonec, 21. moči, 22. prvi slovenski voditelj, 24. naša industrija prevoz, sredstev, 25. snažna. Navpično: 1. Zbor, 2. združene republike, 3. vrsta žitarice, 4. vrsta ruskih letal (sup.), 8. ljudski odbor, 9. izletnik, 10. naš naj večji polotok, 11. tedenska tribuna, 12. francoska teror, org., 15. obveščevalna enota v NOV, 18. otok v Filipinih, 20. reka v Etiopiji, 23. kratica za glasbeno delo. Med 5 reševalcev, ki bodo pravilno rešili križanko, bo žreb razdelil knjižne nagrade. Rešitve pošljite do ponedeljka, 8. julija. Uredništvo ZT moč ravnodušno vrgel v preostalo tekočino v steklenico dolgo deževnico. Nato so poklicali gostilničarja in mu pokazali živalco, ki se je čudno zvijala v neprostovoljnem ujetništvu. In ko je Janez zatarnal, da ga čudno ščiplje po želodcu in nekaj namignil, da so bržkone že prej pospravili kakšno podobno živalco, je gostilničar na moč prijazno povedal, da naj bodo tiho, zbrisal račun in postavil na mizo bokal najbolj- Piše: Franc Slapnik-Boris Vtisi s poli po Afriki • Nepismenost v tej deželi je zelo velika. Na glavni pošti v K bar tuni u smo videli, da pišejo pisma nepismenih pisci, ki imajo si/oje pisalne mize kar na ulici ol> pošti in tukaj dujejo. no uslugo pdzno v noč ura-za skromno plačilo za storje- Iz Sudana smo odpotovali v tujstarejšo samostojno državo Afrike — Etiopijo. Leteli smo z modernim 140-sedežnim avionom etiopske zrakoplovne družbe, BOBNI NG-om 702. Let je trajal nekaj več kot 3 ure. Pogled na visoke etiopske gore pod nami me je tako očaral, da teh lepot ne bom nikoli pozabil• Etiopija je namreč visokogor- ska ravan, obdana z gorskimi vrbovi in so naselja celo v višini 3500 m. Dežela je zelena, izredno raznolika, z obsežnimi razpredenimi polji in plantažami. Etiopija, vključno z Eritrejo, šteje IS milijonov prebivalcev in leži prav na • rogu* Afrike ob Rdečem morju. Po svojem položaju se povsem razlikuje od ostalih afriških dežel, ker jer obdana z gorskimi vrhovi, polna bujnega zelenja, številnih rek in jezer. Zato so pogoji za življenjski o! stoj izredno ugodni. Podnebje je tudi idealno — temperatura ne preseže skozi vse' leto + 25'C. V sled tolikšnih ugodnih naravnih pogojev imenujemo to dtželo upravičeno za eno najlepših na afriškem kontinentu. Glavno mesto Addis Abeba, kamor smo prispeli v dopoldanskih urah — je morda res najlepše od vseh ostalih, ki sem jih imel priliko spoznati. Šteje 350.000 prebivalcev. Središče mesta se sploh ne razlikuje od evropskih mest, je moderno urejeno in razpolaga s številnimi spomeniki, muzeji, cerkvami, boleli in trgovskimi hišami. Mesto sc razprostira po gričih, ki so gosto porasli z iglavci, kar je presenetljivo za višino 2600 m in v Afriki sploh. V središču mesta stoji mogočen spomenik, ki ponazarja leva. Le-ta je njihov simbol in so nanj zelo ponos- ni. Ulični promet je tudi tukaj zelo živahen, vendar nekoliko zmernejši kot v Egiptu ali Sudanu. Trgovine so bogato založene z vsakovrstnim blagom razvitih kapitalističnih držav. Značilno pa je, da so tod cene precej višje, ker je na proizvode široke potrošnje predpisana visoka carina, katere izkupiček se steka v državni proračun. Imajo svoj etiopski dolar, ki notira trikrat nižje od USA S. Trguje se prosto s čvrsto valuto, možnost zamenjave čvrste valute pa je v vseh hoteljh, trgovinah ali celo na ulici. Trgovina je v glavnem v rokah Italijanov in Grkov, pa tudi znane svetovne firme kot■ SIEMENS, PHILIPPS imajo svoje lastne trgovske hiše. Kupna moč je zelo nizka, v glavnem pa so največji potrošniki belci, ki jih je v Addis Abebi izredno veliko. Tudi tukaj kontrasti ne za- ostajajo. Le nekaj sto metrov iz središča mesta stanujejo ljudje v bornih kočah, kolibah iz blata, revni in bedni, da je to kar težko popisati. Zato lahko vidiš v mestu veliko revežev vseh starosti, ki prosja3 čijo. Več kot polovica vseg* prebivalstva na podeželju ne pozna tekstila in sc oblačijo v kože divjih živali. Za razliko od ostalih Afričanov pa so Etiopci izredno lepi ljudje, sicer temnopolti, vendar ne tako izrazito kot npr. Sudanci. Zahvaljujoč vladarju Etio-j pije, cesarju Halle Selasiu, ki je zelo napredno usmerjen, pA se stanje v zadnjem obdobju glede izobrazbe tega naroda, zdravstva in higiene ter dviga, življenjskega standarda postopno vidno zboljšnje, vsaj v mestnih območjih. Do nedavnega je cesar Halle Selane upravljal resor ministrstva za prosveto in šolstvo izključno osebno. (Dalje Drihrvtniičt