The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America amerikanski Slovenec Najstarejši in najbolj f priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) ŠTEV. (No.) 112 CHICAGO, ILL., TOREK, 13. JUNIJA — TUESDAY, JUNE 13, 1933 LETNIK (VOL.) XLII ZaKljučitev kongresa se zavlekla -Hitlerjevi novi ukrepi PROTI VOLJI PREDSEDNIKA OSTAL KONGRES V ZASEDANJU. — SPORAZUM GLEDE POVIŠKA POKOJNIN VOJNIM VETERANOM. — KONGRES U-TEGNE OVIRATI PREDSEDNIKA PRI POGAJANJIH Z EKONOMSKO KONFERENCO. Washington, D. C. — Želja predsednika, da bi se zasedanje kongresa zaključilo preteklo soboto, se ni izpolnila. Najprej se je senat uprl za-ključitvi in nato se mu je pridružila še poslanska zbornica in obe zbornici ste sklenili, da se zborovanje nadaljuje v ponedeljek. Huda bitka se je bila v soboto med kongresom in predsednikom. Šlo je še vedno zaradi znanega poviška pokojnin vojnim veteranom. Končno se je glede te zadeve dosegel sporazum, h kateremu je predsednik pristal, dasi skrajno nerad. Po tem sporazumu se bo dovolilo veteranom okrog 100 milijonov več, kakor je bilo siprva določeno v takozvanem varčevalnem zakonu, po katerem se je imelo pristriči na pokojninah veteranom do pol miljarde dolarjev. Tako ste obe stranki popustili, pi-edsednik in kongres. Predsednik je odbil 70 milijonov od prvotne zahteve kongresa in kongres je pridobil za veterane 100 milijonov več. Predno se kongres razide, bo imel obravnavati še končne točke v industrijskem predlogu, Dri katerem tudi ne gre posebno gladko za predsednika. Dočim niso tekom trimesečnega zasedanja nasprotniki predsednika takorekoč niti dc besede prišli, so si zdaj pridobili moč in pristašev, da se jim bo bržkone nosrečilo, znatno okrniti ta industrijski predlog, ako ga že ne spraviti ponolnoma z dnevnega reda. Da je ostal kongres v zasedanju. bo predsednika tudi zelo oviralo pri njegovih pogaia-njih s svetovno ekonomsko konferenco, ki se je pričela ta ponedeljek v Londonu. Upal ie, da bo imel dokaj nrosto roko nri teh pogaianiih. zlasti gled» vojnih dolgov. V senatu na obstoja zelo močna struia, ki ie nasprotna sploh vsaki re-viziii teh doltrov. V četrtek ie nlačliiv sedanji obrok na vojne dolerovo in. ako pa evropske države1 ne bodo olačalp. kar se p cig'.rrnostio nričaknie, bo fo dalo novod te i st.ru ji. da bo s tem večio £ilo lahko na-ptnnila. TCer na evropski na-vruli '/nhtevair>. da se vPraša-nip rlolcov reši. nredno c) za kvort. -o- Nesreča Franceta Vesela iz Velesove-ga so pred kratkim spravili v bolnico v Ljubljano. Pri sekanju dreves je nažagano drevo padlo nanj in,ga hudo poškodovalo. -o- Največje orgle Na binkoštno nedeljo 4. junija se je izvršila kolavdacija največjih in najmodernejših orgel v Jugoslaviji. Orgle so postavljene v rimsko-katol. cerkvi v Osijeku v gornjem mestu. -o- Tudi tako delajo Beda in druge žalostne razmere so demoralizirale že marsikatero družino in jo pripravile na najnižjo stopinjo človeštva. O neki taki propali družini so nedavno pisali ljubljanski listi. Dogodi se, da taki brezvestni ■starši pošiljajo svoje otroke po mestu beračit in če zvečer ne prinesejo toliko, kolikor bi ti potrebovali za svoje nelepo razdra-pano življenje, jih mučijo in pretepajo. -o-- Strela Na otoku Braču je med eno zadnjih neviht udarila strela v zvonik cerkve v Ležišču. Zvonik in cerkev sta poškodovana, človeških žrtev pa ni bilo. -o-- Drog ga je podrl Ko so na ljutomerski cesti, tako poročajo iz Ptuja, izmenjavali drogove za električno napeljavo, se je dogodila nesreča, da je pri tem padel drog na monterja Ljudevita Gerečnika lin ga občutno poškodoval. rte«® Ž AMEklKANSKi SLOVENEC Torek, 13. junija 1933 ^AMERIKANSKI SUOVENEC [ in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene Ikj list v Ameriki. , Newspaper in America. MP Ustanovljen leta 1891. Established 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pone- Issued daily, except Sunday, Mon-ieljkov in dnevov po praznikih. day and the day after holidays. Izdaja In tiska: Published by: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. NSislov uredništva in uprave: Address of publication office: J849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 jgi,,.., , . .r , ...................-. Naročnina: Subscription: Za celo leto __________________-.............$5.00 For one year ....................................$5.00 Za pol leta .....................................- 2.50 For half a year ................................ 2.50 Za četrt leta .................................... 1.50 For three mouths ............................ 1.50 Za Chicago. Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe: Za celo leto _________________________,...$6.00 For one year ....................................$6.00 Za pol leta ____________________________ 3.00 For half a year ---------------------------- 3.00 Za četrt leta ___________________________ 1.75 For three months --------------------------- 1.75 Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredni-Itvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov urcdnižtvo ne vrača. _____ _____________ POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker Si tem veliko pomagate listu. _ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at ChitagQ, Illinois, under the Act of March 3, 1879._____ U.: Slovenski socialisti v Ameriki Splošna gospodarska depresija zadaja težke udarce gospodarskim in političnim ustanovam. Tega ne more prikriti nihče. Naj bo idealizem tega ali onega prepričanja še tako velik, vse ideje imajo en končni temelj, brez katerega ni mogoča eksistenca nobene organizacije ne organiziranega gibanja, in to je finančni temelj, Idealizem je nujno potreben vsaki propagandi. Idealizem ustvarja pot cilju te ali one propagande. Idealizem je, ki daje stvarem, za katere se dela, navdušenje in zanimanje, — brez idealizma, pa bodisi tak ali tak, je vsako gibanje nemogoče in mrtvo. Slovenski socialisti v Ameriki, deloma dosledni Marksovi učenci, deloma ne, so tekom zadnjih pet let silno nazadovali. So še nekateri (posamezniki na Lawndale in na 26-ti v Chicagi, ki se trudijo to zastarelost obuditi k aktivnemu delu, toda. kakor kažejo znamenja, je vse njihovo prizadevanje brezuspešno. Ž Etbinom Kristanom so pred nekaj leti zgubili slovenski socialisti v Ameriki svojega glavnega duhovnega voditelja, ki je res posedal nekaj inteligence. Tudi v pokojnega Zavertni-ka so bili nekateri slepo zaverovani, dasi kaj posebnega zadnji ni predstavljal, kakor to, da je zna! pihati na dfroe nerazsodne in prav malo izobražene mase. Okrog njega so se zbirali povečini meščanski rokodelci in pa razni rudarji, ki so se naučili po raznih starokrajskih in nemških rudarskih revirjih od raznih socialdemokratov zabavljati čez duhovščino. Kdor se je navadil le nekaj tega, ta je postal diplomiran slovenski socialist, v kar so ga promovirali a la Zavertnik, Zaje, Molek in druge'take socialistične kapacitete. Slovenski socialisti so ustanavljali po naselbinah socialistične klube. Pošiljali so okrog razne krošnjarje, ki so jim delali reklamo. Deloma delajo to še danes. Tisti, ki je bil bolj prismuknjen in je trgal čevlje okrog za bedasto in nepraktično socialistično prepričanje, je bil povzdigovan v deveta socialistična nebesa. Pametnih in prevdarnih, treznih ljudi med njimi sploh bilo ni in jih ni niti danes. Polagoma, so slovenski socialisti zavladali Narodni jed-noti. Zasedli so vse važnejše pozicije in urade in so tako zadnjih petindvajset let pridno izrabljali v svojo korist kajpada moralni vpliv jednote. Zmerni elementi .so se. temu pri jed-noti vedno upirali, toda socialističnim voditeljem niso mogli do živega, ker slednji so bili dobro organizirani, opozicija pa nikdar. Posluževali so se pa tudi terorja. Kdor je prišel pri njih na črno listo, so že gledali, da so se ga iznebili iz jednote. Toda zadnja leta so se pa tudi mnogim bivšim najbolj zagrizenim socialistom odprle oči. Sjušlja se po raznih ljudeh, da so baje Kristana že večkrat nameravali zopet vpreči v svoj voz, pa baje niso uspeli, ker jih slednji predobro pozna in jih ima v želodcu še iz prejšnjih let. Tako se zadnja leta vedno bolj redčijo vrste slovenskih socialistov v Ameriki. Idealno so popolnoma bankrotirali. Vse to je pripomoglo, da socialisti vedno bolj in bolj izgubljajo svoj vpliv med slovenskim narodom v Ameriki. Da- nes omeniti kje slovenske socialiste, in to med takimi, ki so do zadnjih let kimali za njimi, pa ti zamahnejo z roko in pogledajo na način, da veš takoj, kaj hočejo povedati. Vse to ni nobena izmišljotina, amipak resnično dejstvo. Najbolj to priča pa zadnja konvencija Narodne jednote. Povedalo se nam je od strani par delegatov, da ko bi ne vplivalo sočustvovanje do družin nekaterih uradnikov, ki so že dolga leta svoje moči pustili za jednoto, da bi bili pri volitvah vsi pogoreli. To je torej jasno znamenje, da slovenski narod v Ameriki takih socialističnih voditeljev kakor jih ima, ne mara. To posebno čuti Proletarec in zato njegov urednik zadnji teden objavlja svoje jeremijade, ki pokazujejo, kako razboilena srca nosijo po konvenciji okrog lawndalski socialistični liderčki. Vse to je prišlo, kakor smo mi prejšnja leta že neštetokrat povdarjali. Moralo je priti. Saj siovenski socialisti vendar niso imeli v svojih programih nič konstruktivnega. Uničevali so v slovenskih delavcih vero, mesto nje niso imeli ničesar, da bi to, kar so jim uničevali, nadomestilo. V tem ozira so bili pravi duševni berači — a kljub tem)ir so se šopirili, kakor petelin na gnoju. Narod je nekaj časa poslušal njihovo pesem, ki §e je vedno ponavljala pO enih in istih ritmih. Koristi pa od vsega tega nobene v nobenem oziru. Vse to je odprlo slovenskim delavcem v Ameriki končno oči in danes gle dajo in razumejo nauk slovenskih socialistov vrlo dobro. K vsemu temu so pripomogli največ omejeni socialistični liderčki na Lawndale sami, dasi se tega v svoji omejenosti niti ne zave'dajo. VELIKA ŽENITOVANJSKA SLOVESNOST V DETROITU Detroit, Mich. Dne 4. junija zjutraj smo i meli prvo poroko v našt novi cerkvi. Ženin in nevesta sta o-ba doma izpod naših gorenjskih planin. Ženin Ciril Gaber-šek je iz slavno znane Vrhnike nevesta Emilia Ogrincc pa iz Podgorja pri Kamniku, iz spoštovane Medvedove hiše. Oba imata v Ameriki mnogo sorodnikov in še več znancev, Žato smo seveda vso stvar naredili zelo slovesno. Cerkev je bila okrašena kakor še nikoli. Vse je bilo v palmah. Veliki oltar, v belem cvetju in svečano razsvetljen. Že-nitovanjska .družba se je kakih 20 minut pred osmo uro zbrala v cerkveni dvorani, odkoder so vsi v najlepšem redu odkorakali v cerkev. Ko je prišla vsa družba pri glavnih vratih v cerkev, so žemina in nevesto mogočno pozdravile orgije z ženitovanjsko koračnico. Ko sta novoporoičenca dospela pred oltar — nevesta vsa bela z dolgim pajčolanom, ženin s šopkom svežih šmarnic na prsih, pride pred oltar duhovnik v zlati masni obleki. Najprej je imel pomenljiv poroč-' ni nagovor. Nato je bila poroka. Ciril in Emijia sta krepko izgovarjala svoj "hočem" in Cirilu se je kar smejalo, ko je i izgovarjal besede: "S tem prstanom te poročim in ti oblju-• bi m zvestobo." Po stari katoliški navadi sta bila ženin in nevesta med sv. mašo pri sv. ob-■ hajilu. Med sv. mašo je doma-; či pevski zbor ubrano prepeval slovenske pesmi. Emilija kot navdušena Slovenka in dobra pevka si je namreč izvot-lila pri poroki slovensko petje. Po sv. maši se je zopet vsa poročna družba v lepem redu in vsa navdušena podala v cerkveno dvorano na majhen za-j liter k. V dvorano so prihiteli mnogoštevilni prijatelji novo-poročencev ter so jima iskreno čestitali. Pri tem je bilo mno-. go smeha, pa tudi marsikatera solza je zalesketala v očeh. Ko je bila vsa družba za mizo, pride v dvorano domači dušni pastir s svojim fantov , skjlm pevskim kvartetom. Najprej so zapeli "Gor čez jeze-i ro". Pri besedah "Kjer so me i zibali mamica moja" se je nevesta stresla. Gotovo se je ■ spomnila svoje dobre stare matere, ki je ta dan klečala v samostanski cerkvi v Kamniku in molila za svojo drago i Milko. V najlepšem razpoloženju so odšli vsi iz dvorane v i Dearborn, kjer se je vršila go- - stija na domu nevestine sestre i Mrs. Vihtelič. — Novoporo-i čencema (iskreno čestitamo vsi > prijatelji. Dopisnik. 5 -O—- ) PO VOLITVAH i Joliet, 111. i Izvrstno so izpadle zadnji po-3 nedeljek volitve v državi Illinois, - ko se je odglasovalo s tako odlo- - čilno večino proti zloglasnemu - 18. amendments. Ravno tako . glede zmage sodnijskih kandida- - tov, ko so zmagali demokrat je ) skoro vsepovsod. Seveda smo i pričakovali zmage, toda ne tako s sijajne. Hvala gre za to zaved-. nim volivcem obojega spola. V našem 12. sodnem distriktu . Joliet-Kankakee so bili izvoljeni _ vsi trije demokratski sodniki z . ogromno večino. Ti so: Edwin . L. Wilson iz Jolieta, W. R. Hun-, ter iz Kankakee in Claude N. i Saum iz Watseke. Ker dobimo . zdaj nove sodnike v višje sodišče, . je pričakovati boljše bodočnosti. Izvrsten javen shod in svoj t prvi veliki piknik je v nedeljo , priredil v Rival's parku naš De- mocratic Club of Will County. Postrežba je bila izborna, za kar gre hvala tozadevnemu odboru, in Mrs. L. Benedik, ki se je toliko .trudila pri prodaji raznih sladkarskih predmetov. Tudi naši pivotočaji so izvrstno vršili svoj posel. Tako se je piknik prav dobro obnesel vkljub vsemu nebodigatreba. Naš base-ball team si je zopet izposloval lavoriko v tekmi s tea-mom iz Ottawa, 111. Score: Joliet 15, Ottawa 9. Med base-ball igranjem so pa nastopili vsi trije demokratski sodniški kandidatje in končno Nemanich. Vsi so želi burne a- ■ plavže. Da so izraževali željo ljudstva, se pokazale volitve drugi dan. Naš klub ima že do tisoč, članov (ic), dasi je še le par mesecev star. Pristop je zdaj še brezplačen. Vplačil ni nikakih. Kdor hoče pristopiti, naj to pove kateremu članu (ici) kluba ali odborniku, da se ga vpiše. Tekom poletja ima naš baseball team tekmo vsako nedeljo; tudi še kak piknik bomo priredili, ako bo prav kazalo. Jeseni bomo pa gledali na kakšen drugi način kaj prirediti. Kadar bo pojenjala vročina koncem jeseni, nameravamo ustanoviti šolo ali pouk za one naše ljudi, ki žele postati ameriški državljani. O tem kaj več v bodočnosti. Cenj. uredništvu "A. S." bodi izrečena najlepša zahvala za pri-občitev naših dopisov. Za Democratic Club of Will County, Publikacijski odbor. -o-- KAJ JE NOVEGA V OGLESBY Oglesby, 111. Kakor se vidi, gremo polagoma boljšim časom nasproti. Da bi le bilo res, kar se kaže, da bi namreč prišla v deželo stalna prosperiteta. Marsikateri se je v sedanjih hudih časih navadil drugače živeti. — Da se je obrnilo nekoliko na boljše boste spoznali iz tega kratkega poročila. ■ Tukajšnje tovarne so bile nam-i reč do sedaj zaprte. Lehigh že ■ od meseca januarja ni obratova-i la in sedaj se je izrazil predsednik te tovarne, da bo tovarna pričela z obratovanjem s prvim julijem. — Tovarna Marquette in vsi njeni delavci so imeli mesec in pol počitnic. Sedaj so se , začela kolesa zopet vrteti. Da - pa še nismo popolnoma uverje- 1 ni, da je toliko zaželjena prospe-) riteta že tukaj, tudi malo po- - jamramo, ker res ne vemo, za 2 koliko časa bo vse delo v tovarni j zdržalo. Nič čudnega ni, če ima- 3 mo svoje pomisleke, ker se sliši, - da imajo bolj slaba naroČila. Nekaj ni v redu s ceno cementa in i med državo, mi delavci pa ne i vemo, kje je to. 5 Poročevalec. , -o—— Socialisti se ponašajo s svo-. jim časopisjem, kaj pa katoli- 3 ški Slovenci? ? Vedi, da katoliško časopisje j se izdaja za katoličana in zato > so katoličani dolžnii, da istega -[podpirajo. PISMO IZD0M0V1NE. ŠE ENO PISMO O RAZMERAH V JUGOSLAVIJI Št. Jakob na Koroškem. Razmere v Jugoslaviji so še vedno iste, režim, diktatura, nasilje vedno isto. Pred enim mesecem se je ( vlada pogajala z opozicijo: ) Dr. Mačkom, Dr. Korošcem, j muzlimani, radikali, pa niso , prišli do nobenega zaključka, ker je menda Dr. Maček zahteval, da naj plebiscit odloči, ali naj ostane kraljevina ali j pa ipostane republika. (Mimogrede omenim, da so na vseh , lokomotivah v noči od velike noči na ponedeljek potrgali proč državne grbe — orle.) Ker je bil škofovski pastir- ' ski list naravnost uničevalen J za "Sokola", so morala potem županstva pobirati protipodpi-se kot zaupnico, pa jih je bilo bore malo. Petdesetletnico škofa Rozmana so porabili katoliški Slovenci, da izrazijo njemu svojo vdanost in pokorščino. Župniki, ki so razdelili med nabiralce podpisov nabiralne pole, so imeli sitnosti z žandarji. Nabiralci (ke) so bili pa pri srez-kih načelstvih obsojeni na globo 200 do 300 Din, Krekova Cilka, ki je pobirala podpise po Ljubljani, je bila kaznovana 1000 Din. Znano vam je, da so v skupščini predložili zakon za izgon jezuitov. Ti so bili že pripravljeni, da odidejo. Toda vsestranskih proitestov od katoliške strani, posebno katol. tiska, so se pri vladi zbali. Na Hrvaškem so se katoličani ja-ko postavili. Iz Zagreba je šlo na božjo pot v Remet (1 uro) 7000 mož, v Travnik 5000 o-boroženih kmetov, srezkega načelnika so hoteli ubiti in poslopje glavarstva zažgati. Na Kranjskem je bilo zoper ta zakon le malo podpisov; pač nismo še imeli pravega kulturnega boja in smo za vero še premalo trpeli. Župnika Barleta bojkotuje' vsa duhovščina. Kanonik Šiška, župniki Barle, Dr. Šorli, Kurent, Avsec, Logar so se šli poklanjat nedavno v Belgrad režimu. Župnik Logar se je moral odpovedati župniji Žiri radi nerednosti pri denai\ju v posojilnici, konzumu itd. Največja žandarska nesreča, kar jih ima menda Jugo- ■ slavija, komandir Staniče na i Jesenicah, Srb, se je moral ■ vendarle umakniti odtod. Imel je na vesti 21 deliktov — zločinov, — radi večine je bil i sodnijsko obsojen, kazni pa ni 1 nobene odsedel. Zahteva,' da se odpokliče, je bila poslana istočasno na banovino, na vrhovno poVeljništvo žandarme- ■ rije in dvornemu maršalu.Citi- ■ rani so bili vsi sodni odloki in obsodbe. Prej se je žandar vedno skliceval na to, da ga 1 preganjajo iz plemenskega 1 sovraštva, ker je Srb. Prepričanje je splošno, da pri režimu "poka", da bo prej Prezgodaj umrl. — Pred grobom stoji sključen mož in bridko joče. Grobar pristopi k njemu in reče: Vaša bol mora biti zelo velika, da prihajate vsak teden semkaj. Žalujoči: Res, grozno je, da je prezgodaj umrl. Grobar: Kdo pa je bil mož, ki ga objokujete? Žalujoči: Prvi mož moje žene . . . Noga na bankovcu.— Mati: Janezek, kolikokrat sem ti pa že rekla, da moraš iz šole naravnost domov, pa že zopet prihajaš tako pozno! Janezek: Pepček je zgubil dolarski bankovec in so ga vsi iskali. Mati: Kaj pa to tebe briga? Janezek: Saj ga nisem iskal, samo nogo sem imel na njem. * * * Profesorska. — Profesor je moral potovati iz Maribora v Ljubljano ter je baš v zadnjem trenotku, ko je krenil vlak s postaje, stopil v voz. — Gospod sprevodnk, ali imate kak prostor za mene ? — je zaklical ves spehan. — Kateri razred? — vpraša sprevodnik. — Sedhii gimnazijski . . .— je menil nadebudni profesor. * * * V dobi športa. — Profesor: Povejte mi, Slakovee, kakšno ravno črto v prirodi! Slakovee: Ravno črto ? Ravna črta je od šole do nogometnega igrišča. Profesor: No, dobro. Povejte mi še primer za krivo črto v prirodi. Slakovee: Od nogometnega igrišča do šole. * * * Iz minule vojne Pravijo, da se je šele sedaj dognalo, zakaj Avstro-Ogrska leta 1916 ni mogla skleniti posebnega miru z Rusijo. Rusija je namreč stavila naslednje zahteve: Avstro-Ogrska mora poslati v Petrograd Žida, ki bi ves dan brez prekinjenja bil na fronti, potem administrativnega o-ficirja, ki bi ničesar ne ukral, ter bolničarko, ki bi bila poštena. Ker teh pogojev Avstro-Ogrska ni mogla spolniti, se je vojna nadaljevala. * ♦ * Težave in križe se ne umikajo človeku na cesti; če se jim človek ne umakne zadene v nje. X v * * !',! 1 Vsaka roža ima svoje trnje in navadno trnje živi dlje kakor roža. ali slej sprememba, Če ne, bo Jugoslavijo res enkrat vzel hudič z žandarji vred. "TARZAN IN ZLATI LEV U...D) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS Omamilna strupena sredstva, ki so jih dali zaužiti Tarzanu v kavi, kakor smo videli, bo u-Spavali Tarzana akord za dva dni. Ves ta čas se .je nahajal v popolni nezavesti in še le tretji ve-Str se je'prebudil in znašel v nekem temnem podzemskem prostoru, kamor so ga V Opafjii zaprli kot jetnika. Glava mu je bila še ornamljena in vzelo je nekaj ur, da se mu je osvežil spomin in um. Začel je tipati okrog sebe. Kmalu je izprevi-del, da se nahaja v neki luknji obzidani s kame-hito steno. Kje bi bil je ugibal. Edino sredstvo kar je imel od riarkve je bil njegov oster vonj. Začel'je oduhavati in spomnil se je, da.1 je enak podzemski duh že enkrat vonjal. Kaj če ni ta oparska podzemska ječa. Slutil je tako in vedel za gotovo vendar lc ni o tem. Duhal jc stene po tleh in Otipaval vše in sldd-rijič je bil prepričan, da' je v opar&i podzemski ječi. Tcda kako je semkaj, prišel — tt> je bila ne-pojasnena' uganka zap'.. Premišljeval je . in premišljeval,1 ali vse zastonj. Vse kar se jc spominjal jfc bilo, da je bil pod dteveSom skupaj ono trojico, ko so pili skupaj kavo. Nap-ej ot: tistega se ni spominjal nič. Nad njim pa je ležala La. Oparska duhovnica in kraljica La se je nervozno premetavala vso noč po svoji postelji., Bila je siccr duhovnica in je znala, kaj ji zapoveduje postava, toda v njej je bilo obenem žensko srce, ki je ljubilo in tisti, ki ga ljubilo je bil Tarzan. Do njega ji v srcu ljubezen ni ugasnila še od zadnjič. Mislila je nanj. Zdaj nekdo potrka na vrata. Prišel je k njej nekaj javiti duhovnik Doodth. Kaj pride zdaj? DENAR dostavljamo v Jugoslavijo in druge države točno in zanesljivo. Denar se dostavi direktno na dom po pošti brez odbitka. Včeraj so bile naše cene: Dinarji: Lire: Za $ 2.00 ............ 90 din $ 6.75 ............ 100 lir " $ 5.00 ............ 250 din " $ 13.20 ............ 200' lir " $ 9.65 ............ 500 din " $ 19.50 ............ 300 lir " $10.00............ 510 din '' $ 25.85 ............ 400 lir " $18.70 ............1000 din " $ 31.75 ............ 500 lir " $20.00 ............1070 din " '$ 63.50 ............1000 lir " $50.00 ............2710 din " $126.00 ............2000 lir ....Pri večjih svotah dovolimo sorazmeren popust. Pošiljamo tudi v ameriških dolarjih. Vsa pisma in denarne pošiljatve naslovite na: John Jerich (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD. CHICAGO, ILL. r ■ ^ - Torek, 13. junija 1988 AMfeklKANSkl SLOVENEC * Stran g ^ j Tvoj nedeljski tovariš. | TEDENSKI KOLEDAR 19 Ponedeljek — Sv. Julijana. 20 Torek — Sv. Silverij, papež. 21 Sreda — Sv. Alojzij. 22 Četrtek — Sv. Pavlin, škof. 23 Petek — Praznik presv. Srca. 24 Sobota — Sv. Janez Krstnik. 25 Nedelja — Sv. Viljem, opat. -o- Rev. J. C. Smoley: DRUGA NEDELJA PO BINKOŠTIH Človek je pripravil veliko večerjo in jih veliko povabil. Toda povabljenci niso hoteli priti, vsak je imel kak izgovor. Končno je pa poslal gospodar svojega hlapca, in ta je pripeljal precej gostov, pa je le moral gospodarju povedati: "Še je prostor.". Tu vidimo jasno, zakaj tako malo ljudi pride v nebesa, zakaj je od mnogo poklicanih le malo izvoljenih. Nočejo v nebesa. To resnico vidimo sami v človeškem življenju. Danes hočemo hlapčeve besede: f'Še je prostor" premišljevati. Te besede veljajo o vsakem izmed nas. Radost na eni strani, strah in groza na drugi. * :i: * Za vsakega izmed nas je še prostor v nebesih, kaka radost! Vemo sicer, da smo vsi za nebesa ustvarjeni, saj je Kristus vse odkupil. Mnogokrat nas pa navdaja strah, da ne bomo prišli v nebesa, ker smo tako slabi, krhki, tolikerim slabostim in strastem podvrženi. Toda ne obupajmo! "Še je prostor," nam kliče Gospod Prišli bomo v nebesa, če le hočemo. Apostol Pavel pravi: "Vidim drug zakon v mojih udih, ki se upira zakonu misli in ne jemlje pod zakon greha." Reči hoče: Moje telo me vede k grehu, morda k jezi itd. — in to se protivi moji misli, ker vem, da moram biti ponižen; vede me k maščevanju, se protivi moji misli, ker vem, da moram odpuščati. Bridko toži sv. Pavel, a vendar se tolaži: "Vse premorem v njem, ki mi daje moč." Zato naj nikdo ne obupa, Bog nam bo dal moč, da se bomo lahko premagali. Morda je kdo hodil dosedaj po krivih potih; ne obupaj, tudi zate je še prostor v nebesih; tudi zate, ki si kopiqil greh, ki si se/udajal vsem strastem, tudi zate je še prostor; vsem kliče Gcspod: Pridite k meni Vsi, in jaz vas bom okreipčal, — zato poslušajmo njegov glas! Še je prostor, te besede nas pa napolnjujejo tudi s strahom. S strahom, pravim; morda ne bo več dolgo, pa zame ne bo več prostora. Ne preslišimo tega klica, sicer se bodo izpolnile besede današnjega evangelija: "Resnično vam povem, da nobeden teh, ki so bili požvani, ne bo okusil moje večerje." Še je prostor. Prijatelji, porabite čas, ako ste se morda oddaljili, odtujili od Gospoda, vrnite se hitro k Njemu! On razteza svoje roke po vas, kliče vas, prosi vas, išče vas, še je prostor v njegovem srcu. Odzvajte #e njegovemu povabilu ih porabite čas, ki vam je še dan, da vas ne bo smrt prehitela, da ne bote našli mesta pri Gospodu, marveč med zavrženci. Naj vas blagoslovi Bog in podeli milost, da bi vsi prišli, ko se vam nakloni večer vašega življenja, k večerji v nebesih. RAZNE NOVICE IZ NEODREŠENE DOMOVINE Bedno življenje v Puli — Tu-žna Istra Pula, sredi majnika. — Dočim so v ostalih večjih krajih Julijsko Krajine v vnanjih listih vendarle še vedno kaj či-ta, dasi navadno nič dobrega, se o Puli ne sliši nič, kakor da je sploh ni več! Pula je pod Italijo izgubila tretjino fcvojega prebivalstva. Nekdanjih ogromnih mornariških arzenalov ni več, kakor tudi ni več onih tisočev dobro plačanega delavstva, ki je bila z vojno mornarico vred vir blagostanja padskega prebivalstva. Naše podeželsko ljudstvo, ki je bilo prej zaradi naših kulturnih in gospodarskih ustanov v Puli v stalnih stikih z mestom, se je umaknilo v svoje vasice in prihaja v mesto le tedaj kadar prav mora. Pula danes ne živi več, temveč le še životari in še to nad vse bedno. Rim je le malo dal Puli za ono, kar ji je odvzel. Vojaštva so pač nabili prec<(j semkaj, toda italijansko vojaštvo s svojimi skromnimi potrebami ne prinaša mestu mnogo koristi in še tem manj, ker se zalaga iz svojih zalog, ki se polnijo iz stare Italije. Vojne mornarice v Puli ni veliko in sSdaj, ko se je nekaj časa mudil v luki oddelek jadranskega brodovja, so se v pulskem SCorrierjU'" dan za dnem po- navljala tarnanja, da naj bi na viših mestih vendarle spoznali potrebo, da bi brodovje vsaj za daljši čas, če že ne za vedno, ostalo v Puli. Edino, kar je še nekaj dobrega za Pulo je šola vojne mornarice; šola ima okoli poldrug tisoč gojencev, ki puste tupatam kake li-rice v mestu. Drugače smo pa dejanski "liadli daleč dol v živ-ljenske razmere Pirana in Ro-vinja, pa drugih istrskih ribiških, gnezd. Zgodilo se je te dni, da smo ostali celo brez našega "slavnega Ciscuttija", našega gledališča, v katerem so se itak dajale že pamo kinematografske in varijetetske predstave v režiji neke tržaške družbe. Sedaj pa je šlo celo tudi to. Gledališče Ciscutti. ki ga nihče ni popravljal, se je namreč tako zrahljalo, da Se je bilo bati, da razpade nad glavami gledalcev, pa je oblast dala zapreti. Tržaška družba, ki ga je imela v najemu, nima denarja, da bi dala popraviti stavbo, drugi se pa tudi ne morejo ali pa nočejo lotiti tega dela, pa je Pula tako ob svoje gledališče. Julija in avgusta meseca se bodo sicer vršile gledališke predstave v "areni," starem rimskem amfitea-tru, za katere se mesto nadeja velikega navala od zunaj, toda to je samo za dva meseca. Smo pač revčki tu doli "na DRZEN POIZKUS Neki Joe Le Moignan si. je nedavno privoščil nevarno šalo, da je v Jersey plezal po vrvi z enega gorskega grebena na drugeg&. skrajnem robu domovine" c ("ultimo lembo della Patria") t in čutimo vsak dan bolj, kako c smo tej "domovini" popolno- t ma odveč! r Sedaj moramo celo v Rim, \ da si ogledamo razstavo fa- t šistovske revolucije. Če ne gre 1 drugače, pa mora iti na ob- s činske stroške. In ne samo v 1 Puli, temveč po vsej Istri, j Občine so morale po nalogu r pulske fiaš(istovske provincial- \ ne federacije določiti celo j svoje uradnike, ki se morajo e udeležiti tega romanja in so s seveda tudi določile dnevnice i zanje, ki jih je moral odobriti s provincijalni upravni odbor c (deželni odbor). Tako naj to- ] rej uboga istrska para, ki ni- ( ma niti suhe polente, da bi si s potolažila lakoto, plača s svo- 1 jimi krvavimi žuliji te rimske 1 izlete. > -o--j Slovenski cerkveni koncert v i tolminski cerkvi i V nedeljo 14. maja so naši ] ljudje na Tolminskem dožiVe- s li enega izmed redkih lepih £ dni. V tolminski cerkvi so pri- I redili slovenski koncert. Cer- i kev je namreč dobila nove i orgije, ki so jih ob tej priliki t kolavdirali. Koncert se je vr- J šil omenjeno nedeljo popoldne < in so ga vodili slovenski glas- i beniki: Bratuž, Vodopivec in ' Emil Komel, peli so pa sami ! tolminski fantje. Na vsporedu je bilo devet pesmi, katere so i i uglasbili omenjeni trije glasbeniki in neka nova kompozicija. Kljub slabemu deževnemu vremenu, strahom pred fa- ! šističnim nasiljem, raznim te- , žkim pomislekom, se je zbralo toliko ljudi, da so cerkev popolnoma napolnili do zadnjega kotička. Pevci so se pa tudi postavili in ljudem je bilo žal, . da je bilo slovenske pesmi tako kmalu konec. Čeprav so bile vse pesmi strogo cerkvenega značaja, so si ljudje, ki sc , se trumoma razhajali, želeli, da bi jim tolminski glasbeniki in pevci, še večkrat nudili tak užitek. Vsi so se pa čudili, da je sploh prišlo do koncerta,ker so skoro z gotovostjo pričakovali, da ga bodo oblasti, samo ; z ozirom ker je bil izključno • slovenski program, v zadnjem; ■ času prepovedale, kar se pa ni ] : zgodilo. -o—— ) Poitali,jančeva!ci na Tolminskem Veliko skrbi so v zadnjem • času prizadejali šolski deci in ' njih starišem novi italijanski > kat.ehet in obe italijanski uei-i teljici. Katehet Serta je nam-i reč uvedel poleg sedanjih i slovenskih Šmarnie, italijan- - ske, pri katerih morajo pet! i gojenci Škodovnikovega za- - voda. Ostalim srednješolcem i je pa zapovedano, da se jih J morajo udeleževati redno. Pa i ni zaleglo in gojenci-pevci, i prepevajo prazni cerkvi, kajti - še drugih Tolmincev ni k itali- - janskim šmarnicam in celo i italijanski priseljenci, so sc - kar naenkrat odrekli in noče-. jo prihajati. Kathet Italijan i Serta se pa jezi in se znaša ra- di tega nad otroki. — Obe uči-teljci si pa na vso moč prizadevati, da bi vtepli otrokom čimprej, svojo italijansko ,uče-nost in fašistične manire v gla-vo. Prva je že pred dvema lfe-toma službovala v Rutah pri Volčah in je bila lani "kazensko" premeščena v Po>.l-brdo. Posluževala se je itali janskih modernih pedagoških metod in pretepala deco za vsako slovensko besedo ki jim je ušla iz same zadrege, ker se niso znali izraziti v italijanski govorici. Ljudje so se zgražali in se pritoževali dolgo časa zaman. Šele težka žrtev nedolžnega otroka, je konečno pripravila tolminsko šolsko oblast do koraka, da šo jo spravili iz Rut. Tudi v Pod-brdu ni dolgo vzdržala. Poslali so jo nazaj in letos je prišla 'v Podljubinj. Druga enaka tej je pa nameščena na Temelji-nah pri Grahovem. Sploh izvaja italijansko učiteljstvo pritisk na slovensko deco in se zelo trudijo, d;i bi otroke spravili v "Balillo." Tem otrokom, ki pristopijo v to organizacijo. preskrbe brezplačno, ali pa po najnižji ceni, vse šolske knjige in druge potrebsči ne in jih pošiljajo v razne počitniške kolonije. Tem pa, ki niso organizirani, računajo vsako šolsko knjigo po 15 dc 20 lir, jih puste, da leto za letom zaostajajo v nižjh razredih in jih za vsako malen kost kaznujejo ter izpostavljajo vsem mogočim neprili-kam. Kljub vsemu temu pa niti polovica šolske dece ni organizirana v "Balilii." -0- Vesti iz Koroške V teku lanskega leta se je izselilo iz Koroške 118 oseb. Največ jih je šlo v Rusijo. — V Tinjah je umrl posestnik Kari Miklavc, po domače 1 višin, v starosti 86 let.--V Po žeku je umrl posestnik Franc Arnejc, zaveden Slovenec. — V Št. lilij u ob Dravi so položili v grob posestnika Jožeta Lavtižarja, pravo slovensko korenino, ki je dočakal lepo starost 88 let. — V Blačah na Žili je šel posestnik Franco jFerlič s svojim tovarišem v gozd, podirat bukve za drva. Prva bukev, ki sta jo nažagala je ob močnem pišu vetru pačila nanj in mu popolnoma zdrobila glavo da je bil na mestu mrtev. m < ■______ Nesrečne slovenske družine V daljni Argentini, daleč od sončne Goriške, svoje domovine je v Rosariju, v bolnici podlegel operaciji na sle-piču goriški rojak Peter Fer-letič, star 37 let, doma iz Doberdoba. Zapustil je ženo in štiri majhne otroke. — Na Studencu v Jugoslaviji je umrl Jernej Tomažič, goriški rojak, rojen v Ročinju pri Kanalu leta 1878. Kakor tolikim drugim, usoda tudi njemu ni prizanesla. Z družino se je moral takoj" v začetku vojne z Italijo umakniti od doma, ka teri je bil pozneje popolnoma uničen. Tugoval je za izgubljenim in uničenim domom tako dolgo, da se mu je omračil um in je bil poslan na Studenec, kjer ga je smrt rešila trpljenja. SIROM JUGOSLAVIJE Napadena Posestnika Jožeta Lavriča jz Dramelj pri Celj(u je sosed v prepiru udaril s tako silo po glavi, da mu je prebil lobanjo. — Neki drugi moški je napadel 29 letnega rudarja Franca Oblaka iz Zabukovce pri Celju in mu s kolom razbil pod-iehtn|ico. — Oba sta v celjski bolnici. ---o- Znajo V Splitu v Dalmaciji je več arabskih družin, ki se preživljajo s prodajanjem raznih preprog. Dva Arabca sta se pa polotila uspešnejše kupčije. Prišla sta v neko trgovino kjer sta kupila par malenkosti in plačala s stotakom, zahtevala pa drobiža nazaj za tisočak. Prepirala sta se s trgovcom, dokler ni ta omedlel, nakar sta ga oropala. Arabca sta ga omamila z nekim narkotičnim sredstvom. --o- Odlikovanje Za pomoč in podporo, ki so jo nudili siromašnim in brezposelnim delavcem so bili odlikovani mnogi člani Rudeče-ga Križa v Sloveniji. Med njimi je tudi Marija Grašič, trgovka s Pristave in predsednica Rdečega Križa v Polhovem gradc,u. --o- Zločin V Kobiljem na Štajerskem 1 je posestnik Jože Kovač v neposredni bližini svoje hiše na- 7 dni do JUGOSLAVIJE Z NAJHITREJŠIMI PARNIKI NA SVETU BREMEN•EUROPA POSEBNI VLAK ob parniku v Bremerhavenu jamči najbolj udobno potovanje v LJUBLJANO. Izborne železniške zveze tudi iz Cherbourga. — Kupite sedaj parobrodne listke za vaše sorodnike v Evropi, ki bodo obiskali chicaško razstavo. Za podrobnosti vprašajte kateregakoli lokalnega agenta ali NORTH GERMAN LLOYD 130 W. RANDOLPH ST., CHICAGO, ILL. šel v Kobilskem potoku mrtvega posestnika Gregorja Mohorja. Komisija je ugotovila da je bil Mohor pobit in vržen v potok. Na glavi je imel pet nevarnih ran. -o-- Predmeti iz bakrene dobe Pri gradnji obrambnega savskega nasipa v Županji, so delavci naleteli na predmete iz bakrene dobe. Našli so več stvari, med temji tudi dve okrašeni sekirici, bakrene igle in druge take drobnarije iz pred-zgodtfvinske dobe. --o- Ljubljanske najdbe Ko so v Ljubljani kopali temelj za neko večjo zgradbo na Bleiweisovi cesti so delavci našli nekaj čevljev pod površino temelje neke stare hiše iz rimske dobe. Med razkopano zemljo so našli tudi več ostankov že razdejanega mozaika. -o- Dva padca Z lokomotivnega tenderja je na mariborski postaji padel 48 letni ključavničar Franc Zelenka in dobil pri padc(u nevarne zunanje in notranje poškodbe. — Istega dne je na cesti padel in se nevarno pobil Josip Rakovec, Oba sta v bolnici. —„—o-- Iz Tržiča Pred dvema letoma je v Tržiču na Gorenjskem zgorela velika parna žaga veleposestnika l)r. Karla Borna. Sedaj se je podjetnik odločil, da žago zopet postavi v prvotnem obsegu, kar bo veliko pomagalo ondotnim brezposelnim, da bodo zopet prišli do dela in zaslužka. Huda nesreča Posestnikov sin France P. iz Bučke, se je podal s svojo sestro v gozd pod Krajico, naprav-Ijat drva. Celi dan je šlo vse dobro, šele proti večeru je France tako nesrečno zamahnil s sekiro da si je zadal globoko rano pod kolenom. Vsled bratovega krika se je sestra prestrašila in se tudi ona vsekala in si odsekala dva prsta. Ker je bil gozd oddaljen, je posebno France izgubil veliko krvi ih je ves onemogel prišel domov. --o- Nesreča pri delu V gozdu nad Mariborom je imel opravka hlapec Ivan Ko-res, doma od Sv. Roka ob Sot-li. Zvrnil se je težak voz in stranska lestva ga je tako močno udarila po glavi, da mu je zlomilo tilnik in je bil na mestu mrtev. —,—o- Novo cesto Novo cesto nameravajo zgraditi na znameniti hrib Sv. Urbana pri Kamnici, ki je najlepši razgledni hrib v mariborski okolici. V poletnem ča- su obišče to zanimivo razgledno točko na tisoče turistov in domačinov. --o- Ni se posrečilo Vse so poskusili zdravniki mariborske bolnice, da bi rešili 24 letnega čevljarskega pomočnika. Ignaca Standeker-ja iz Ruš, ki si je pognal strel iz flobertovke v glavo, pa je poškodbi podlegal. Sliko namesto imena Na oiiginalno zamisel je prišel gostilničar Petač v Vižmar-jih, ki je na reklamno desko pred svojo gostilno namesto imena dal naslikati 50 dinarski kovanec, ki ga nazivljejo "petač." -o- Pod vozom Ko so vozili listje se je na slabi cesti prevrnil voz in pokopal pod seboj Alojzija Žagarja iz Kleka. Zlomilo mu je ključnico, Jz'pahWilo roko in zlomilo nogo. Zdravi se v bolnici. --o- Obvezna telesna vzgoja otrok Po novem zakonu je sedaj v Jugoslaviji telesna vzgoja otrok obvezna za vso moško mladino do 20. leta, prav kakor imajo to fašisti v Italiji. Oproščeni so od te telesne vzgoje le tisti, ki letos dovršijo svoje 19. leto. --_o- Kap jo je zadela Ko se je 261etna (Učiteljica Marija Stublova, ki je službovala pri Sv. Duhu na Stari gori, mudila pri svojih starših na obisku v Mariboru, jo je nenadoma zadela kap po levi strani telesa. Izgubila je tudi dar govora. SLOVENCI LASTNIKI GARAŽ, ki imajo prazne garfrže, bodisi za en ali več avtomobilov, in bi iste radi oddali v najem, se naj prijavijo pri Slov.-amer, klubu, bodisi pri g. Joseph Gregorichu, 1849 W. Cermak Road, ali p® pri gosp. Joe Kukmanu, 1837 W. Cermak Road, ter naj sporoče naslov, na katerem se garaža nahaja ter za koliko kar imajo prostora. Zadeva je namreč, da že mnoge slovenske družine prihajajo na svetovno razstavo z avtomobili, za katere naš klub oskrbuje prenočišča, pa tudi garaže za njih kare. Torej, kdor izmed slovenskih posestnikov ima na razpolago garažo, se naj javi klubu čimpreje in klub bo skrbel, da se bodo garaže Slovencev dajale posetnikom razstave po potrebi v najem. SLOV.-AMER. KLUB. Društvo 'SV. JER0N1MA' ŠTEV. 153, K.S.K.J., CANONSBUEG, PA. Ustanovljeno dne 19. aprila 1914. Šteje nad 200 članov v obeh oddelkih. Sprejema vse zavedne katoliške Slovence in Slovenke od 16. do 55. leta in v ml. oddelek od rojstva do 16. leta. član ali članica, ko oboli, naj se takoj javi pri društvenem tajniku in potem naj se ravna po pravilih. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v rnesetu ob 2. uri popoldne v lastnem prostoru. Odbor za leto 1933: Predsednik MIKE JF. TOMŠIČ, Box 217, Housrtan, Pa. Tajnik JOHN BEVEC, Box 16. Strabane, Pa. Blagajnik ANTON TOMŠIČ, Box 94, Strabane, Pa. Društvo sv. Jožefa ŠT. 169. K. S. K. J.. CLEVELAND. (Collinwood) O. Društvo zboruje vsak tretji četrtek v mesecu v Slov. Domu ob 7:30, Ako še niste član tega največjega društva v naselbini, se vas opozarja, da se takoj vpišete dokler niste še prestari. V društvo se sprejemajo moški in ženski v starosti od 16. do 55. leta. V mladinski oddelek pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Poleg izredno Velikih podpor za najmanjše prispevke, goji društvo tudi razne vrste športa zu mladino. LAWRENCE LESKOVEC, predsednik. FRANK MATOH, podpredsednik. GfeO. PANČUR. tainik. 829 E. 143rd Street. JOHN OMERZA, blagajnik. JOHN TRČEK, zapisnikar. Stran '4 ^ AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 3 3'. Junija 1933 * Bled in Briksen Josip Lavtižar. ZGODOVINSKA POVEST IZ 17. STOLETJA. "Samo čisto resnico!" je pritrjeval Dorn. "Naj povem do konca. Kako pametno so delali graditelji koče, da so ji naredili tako ozko lino. Medved je spravil skozi njo le rilec, nič drugega. Videl sem njegove močne zobe in si mislil, kako bi me bil drobil z njimi, če bi bil mogel do mene." "Grozno!" je vzkliknil prošt Bobek. "Ce ne govori v latinščini," se je zopet oglasil Fink. "Nič v latinščini," je poudarjal Dorn. "Naj gospodje le pazljivo poslušajo. Medved me je tako dolgo stražil, da se je naredila noč. Besno je dirjal okoli koče, cepetal s kosmatimi nogami in pihal skozi lino. Če je bil to grozen prizor podnevi, koliko strašnejša je bila še le noč! Na pogradu v koči je ležalo nekaj starih odej. Vzel sem eno in z njo zatlačil linoi v steni, da medved ni mogel gledati skozi odprtino. Potem sem se vlegel na slamo s tolažbo, da bo kosmatinec miroval, saj je bil tudi on potreben počitka. Toda še ne! Trikrat je butil ob vrata, da se je vsa bajta stresla. Menda je vedel, da drugje ne pride do mene kakor samo skozi vrata. Vmes je rjovel s tistim votlim glasom, ki mi gre še danes po ušesih. Končno je vendar prenehal, štel sem, kako dolgo bo tiho in prišel do prav visoke številke. Bržkone se je kam zavalil in zaspal, saj je znano, da medvedje radi in dolgo spijo. Tedaj so padle tudi meni oči vkup, toda mnogokrat sem se prebudil in planil pokonci misleč, da me bo zverina raztrgala. To je trajalo do jutra. Odmašil sem lino in pogledal skozi. Vse tiho. Ali bi odprl vrata?" "Jaz bi jih ne bil upal odpreti," je rekel župnik iz Bohinja. "Tudi jaz jih nisem upal," je pritrdil Dorn. "Toda na zadnje sem se moral vendar prepričati, ali me medved še čaka ali ne več. Privzdignil sem železni zapah in ga držal v roki, da bi ga takoj vrgel čez vrata, če bi bila nevarnost. Prestopil sem prag in gledal na vse strani, kje bi bila mrcina, pa je ni bilo nikjer. Naredil sem nekaj korakov naprej, da bi videl na daljavo. Nikjer nič sumljivega. Zdaj sem postal pogumen, vrgel malho okrog vratu in dirjal v tisto gošo, kjer sem izgubil lok. Pobral sem ga in tekel po najkrajši poti proti Gorju-šam, najprej skozi gozd, potem pa naravnost po strmih senožetih navzdol. Ves upehan in preplašen sem pritekel v Žvanovo vežo. Tukaj sem bil še le na varnem." "O ubogi Dorn!" je vzdihnil puščavnik Adolf. "Da, nikomur ne privoščim kaj takega," je sklepal Tomaž grozno zgodbo. "Dokler pa ne iznajdejo boljšega orožja, naj s takim nihče ne hodi v nevarnost." Gostje so z velikim zanimanjem poslušali Dorna, ki je znal tako živahno pripovedovati, da ni nihče preslišal besedice. Marsikaj so ga še izpraševali, toda kmalu je prišel čas odhoda. Gospodje so se razšli na svoja domovanja in nesli s seboj prijetne vtise na današnji sestanek. Naslednje jutro je odšel z Bleda zvezdoslo-vec Herman Fink. Več prijateljev ga je spremilo do Tržiča in mu voščilo srečo v njegovem nadaljnjem znanstvenem delovanju. 18. In zabvčal je vihar. jgpvff^-s."- -i n Pri Ribičevih se je od tistega dne, ko jih je obiskal Krištof, čisto spremenilo. Poprej so živeli v brezskrbnosti, kakor bi imeli vsega do- volj, zdaj pa je nastopalo toliko vprašanj, ki jim nikoli niso bila v mislih. Družina se je zavedala velike časti, da si je graščak Reziko izbral za nevesto, ali po drugi strani je gledala prihodnjosti nekoliko bolj resnobno v obraz 5 Se teta Mina, ki je smatrala zaročitev kot najsrečnejši dogodek, kar jih je učakala, je začela omahovati v upanju na sijajno bodočnost. Ali se bo mogla Rezika vživeti v popolnoma druge razmere? Ali bo mogla prestati nagli spremen iz preproste kmetske deklice v grajsko gospo? Kako okorno bo njeno vedenje v višjih krogih? In — ali ji bo Krištof vedno ohranil tisto zvesto, ljubeče srce? V katerem stanu so ljudje bolj srečni; v imenitnem ali v nizkem? Te pomisleke so množile še mnogoštevilne ljudske opazke, čestokrat zaničljive in brezsrčne. Poroka je bila določena na dan po sv. Matevžu 22. septembra. Bežal pa je ta čas tako naglo, kakor še nikdar poprej. Oče Miklavž ni hotel, da bi bila šla Rezika prazna od doma in da ne bi ljudje rekli: Nič ni imela. Zato ji je po svojih skromnih premoženjskih razmerah napravil toliko bale, kolikor je le mogel. Toda bile so same malenkosti, bile so reči, že itak vsakemu potrebne. Ve(^el je, da bo dobila vse drugo, kljub temu je še sam kupoval, da so naposled izdatki že prekašali Miklavževo imovino. Čeprav je bil vedno siromašen bajtar, dolga vendar nikoli ni imel. Še le zdaj se je moral zadolžiti. Zal mu je bilo, da je mladoletni Re-ziki dovolil stopiti v zakon. On sam bi ji tudi ne bil dovolil, če bi ne bila Mina tako silila v možitev. Že dvakrat sta se prepirala zaradi tega, ko poprej nikoli ni bilo prepirov v hiši. Nekega jutra pa se je Miklavž nagloma in boljše oblekel, da bi šel na grad in Krištofu sporočil odpoved. Mina ga je komaj pregovorila, da je ostal doma. Bilo je v soboto popoldne, ko je pripeljala pot Škantarjevega Jaka zopet mimo Ribičeve hiše. Namenjen je bil na otok, da bi drugi dan, v nedeljo, kaj zaslužil s svojo cerkvico. Rezika je poklicala Jaka v hišo in mu nekoliko postregla. "Odpri cerkvico," mu je rekla, "da vidim, kakšni so venčki. Če so že stari in obledeli, ti bom dala nove." Jaka je z veseljem odklenil vratca. "Tale mora biti nov in tale mora biti nov," je naštevala ter ostarele snemala s sten in zamenjala z novimi. Kar na smeh je šlo Jaku, videčemu toliko skrb za cerkvico. Tačas sta dospeli dve mladi romarici k Ribičevim in prosili, naj bi jih kdo peljal na otok. Rezika je bila takoj pripravljena za vožnjo. Odpela je mali čoln, ki je bil z verigo priklenjen ob kolu na obrežju in imel prostora za tri osebe. Na vsakem koncu naj bi sedela ena ro-marica, na sredi pa bi veslala Rezika. Ž njimi se je hotel peljati tudi Škantarjev Jaka, toda Rezika mu je rekla, da ni prostora. Saj se bo peljal pozneje z velikim čolnom, ker bo obiskalo danes še več božjepotnikov jezersko cerkev. Na vsak način pa je hotel v čoln domači va-rih, kodrasti Belinček. Pa tudi tega ni hotela Rezika vzeti s seboj. Prigovarjala mu je, da se je končno vendar vdal in poiskal svoje navadno ležišče. "Pozdravi Mežnarjeve!" je klicala teta Mina za njo. "In nikar se ne mudi dolgo. Vidiš, da so za Jelovico temni oblaki in da pride lahko nevihta." TISKARNA f Amerikanski Slovenec^ izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Društva' — Trgovci - Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred« no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. k' Amerikanski Slovenec A Sfik N 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. JM O TEM IN ONEM V NARAVI SE NE IZGUBI NOBENA STVAR Eden najpomembnejših francoskih raziskovalcev, kemik Marcellin Berthelot, je nekoč dejal: "Človeku se bo nekoč posrečilo oživiti podobo Aleksandra Velikega ali Napoleona kakor sta živela, se kreta-la in govorila, iz tiste sence, ki jo je njiju telo vrglo na kakšno skalo!" Človeška tehnika je mogočna sila in dobra polovica njenih odkritij je le sredstvo za obvladanje razdalj, za zmanjšanje prostora. Najsi ima zemeljski ekvator 40.000 km vendar ga more človeško letalo obleteti danes v pičlih 16 dneh; telefon in telegrafijo, radio in televizija krčijo zveze med najoddaljnejšimi' kraji sveta celo na minute in sekunde. Tudi čas je v nekem oziru že premagan, kajti gramofonska plošča in kinematografija nam oživljata dogajanja, ki so se vršila pred leti in desetletji. Vendar pa to premagovanje časa še ni tisto, kar je lebdelo^ Berthelotu pred očmi, ko je izrekel citirane besede. Vsi navedeni pripomočki so le pripomočki našemu spominu za pretekle dogodke, kakor knjige v knjižnici ali arhelo-ške najdbe v muzejih. Gre za drugo stvar. V naravi se nič ne izgubi in tudi podoba Aleksandra Velikega pred tisto skalo žiivi še dalje v eterskih valovih žarkov, ki so jo nekoč osvetljevali in tvorili. Če bi mogli te valove, ki brzijo s 300.000 km na sekundo, ujeti na njihovi poti z zrcalom, ki bi jih vračalo našim očem, tedaj bi začela vstajati pred nami preteklost, kakršna je bila v resnici. Kako priti do tega zrcala in kako- manipulirati z nj'im — to je seveda še skrivnost bodočnosti. -o- SAMOSTOJNI OTROCI V angleskft vasi Rodemjileu 6 km od Lewishama živi popolnoma samostojno v posebni hiši sedem otrok v starost? od 14 do 3 let. Njih starši stanujejo v drugem poslopju na nasprotnem koncu vasji. V nedeljo prihaja deca k očetu na obisk, materi poroča o dogodkih med tednom in prejema določen denarni znesek za tekoče izdatke. Ni treba misliti, da so otroci in starši skregani. Mati ima veliko opravka s posestvom, in najstarejša hčerka Pamela ji je s preselitvijo samo odvzela skrbi za deco. Pamela je gospodinja, kuha kosilo in molze krave. Njen brat, 13 leten Peter, je blagajnik, č|irva denar in piše račune. Tretji 11-letnji brat, pase živino, a v prostem času piše detektivske romane. Slednji še niso natisnjeni, a njegova 8 letna sestra je že pripravila potrebne slike, Ostali družinski člani: Filip, Patricia in Penlopa je stara komaj tri leta. Pamelina vzorna domačija slovi v okolici, in zdaj večkrat prihajajo v hišo poročevalci nedeljskih oziroma otroških listov, ki najdejo dosti snovi za svoje beležje. -o- IZ LET STARE ZAVEZE Angleški arheolog s(ir Charles Marsthon je prečital tablice iz Ras Šamare v Mali Aziji. Kraj leži ob morski obali nasproti otoku Ciper. Nove najdbe nudijo znova prepričevalne dokaze o točnosti podatkov sv. pisma Stare zaveze. Nudijo izčrpno sliko feničanskega verstva v dobi Jozue. Tu srečamo imena boga: El in Elo-him, ter popis darovanja, ki točno odgovarja Mojzesovemu obredju. Zgodovinski pomen tablic je v tem, da dokazujejo izvirnost poročil feničanskega zgodovinarja Sančuniafona, ki je moral živeti še pred Trojansko dobo, to je 200 let po padcu Jerihe ali 1200 let pr. Kr. Izročilo zatrjuje, da je bil avtor prve zgodovine Feniča-nov in Židov. Njegovi zapiski so izginil brez sledu. Ohranili so se zgolj odlomki pri poznejšem pisatelju Filonu iz Bi-blosa, ki trdi, da je prevajal iz feničanskega izvirnika v grščino. Filon je tudi označil kot glavni Sančuniafonov vir napise po "solnčnem stebrov-ju" feniičanskih svetišč. Marsikateri neverni krit|iki Stare zaveze so zavračali te podatke in celo trdili, da je bil' San-čuniafon samo izmišljena VABILO Vsi oni naši rojaki po Ameriki, ki se nameravajo udeležiti svetovne razstave v Chicagi, so uljudno vabljeni, da se čimpreje priglasijo za prenočišča na Slovensko-amerikanski klub. Nihče naj s priglasitvijo ne čaka na zadnje dni, ker takrat bo naval velik in ne bo mogoče rezervirati preno> čišč, kakor sedaj. Za praktično uporabo objavljamo spodaj tozadevni kupon, katerega izpolnite, izrežite ter ga pošljite na urad našega Kluba. — KUPON ZA PRIJAVO, ZA PRENOČIŠČA ITD,— SLOVENSKO-AMERIKANSKI KLUB, 1849 West Cermak Road. Chicago, 111. Cenjeni: — Podpisani prosim, da mi rezervirate stanovanje za časa mojega bivanja v Chicagi na razstavi. V Chicago pridem dne .................................................................................. Tam ostanem....................dni .......................................................................... Z menoj pride še ............................................................................................ Nas bo skupaj .................................................................................................. Pridemo z autojem ali železnico ................................................................ Želim za auto garažo...................................................................................... Želim, da oskrbuje hrano Kljub? .............................................................. Želim prenočišče pri slovenski družini ali na hotelu?............................ Podpis. Naslov: ...................................................................... Mesto: ........................................................................ pravljična osebnost. A tablice iz Ras-Šamare popolnoma potrjujejo Sančuniafonova, nekoliko ' poznejša poročila. -o- CERKEV SE POGREZA Iz Berlina poročajo, da je konservator dr. Dethleffen po dolgem raziskovanju ugotovil, da se stolnica v Konigsbergu polagoma pogreza. Pogreza-nje pa se vrši tako počasi, da se bo ta zgodovinska stavba ohranila kulturi še več stoletij. Seveda bo moral upravitelj paziti, da takoj popravi vsako škodo, ki se pojavi na stavbi. Že pri svojih raziskovanjih, ki so trajala od 1. 1901 do 1907, je prof. Dethleffen ugotovil, da se je vhod stolnice v teku stoletij ponižal za 1.67 metra. Vzrok tega nenavadnega pojava je treba iskati v dejstvu, da je 4 metre pod površjem en meter debeia šotna plast, na kateri sloni vse dolnje mesto in tudi stolnica v Konigsbergu. Stolnica je bila zidana pred 600 leti in je bila nekdaj katoliška katedrala. L. 1528 je vojvoda Albrecht odstopil zgradbo mestu /in ker je takratni škof prestopil k prote-stantizmu, je cerkev prešla v protestantovsko last. -o- KOLIKOKRAT UDARI SRCE Človeško srce udari povprečno 70 krat na minuto, slonovo pa samo 24 krat, mišje pa 10 krat toliko kot človeško. Srce novorojenčka bije s hitrostjo 130 krat na minuto, po enem let|U 120 krat, pri 10 letih 100 krat in 15 letih doseže človek povprečen puis. Zdravniška ; veda uči, da se v manjšem te-1 lesu snov h|itreje presnavlja. 1 Radi tega tudi srce hitreje bije 1 v manjših telesih. Pri slonu 1 udari 25krat, pri konju 35-\ krat, pri človeku 70, pni psu 1 100, pri ježu 300, pri netopirju 700 in pri kanarčku kar " 1000 krat. j -o- 1 KNJIGA O SLOVANIH " Univ. profesor Baudhuin je l izdal zadnje dni zanimivo 1 knjigo o narodnostih, kjer je posvetil precejšen del knjige ~ ekspanziji Slovanov proti Atlantiku. Ko opisuje naseljevali nje Slovanov, posebej Poljakov, v Francijo in Belgijo, 1 podčrtava posebno veliko naraščanje slovanskega življa, ki se je v zadnjih letih v Belgiji 5 podesetkratil, a v Franciji je narasejl! celo ' trinajstkratno. - Pisec ugotavlja, da bo privedli lo stalno nižanje dosedanjega . prebivalstva (na račun slovanskih narodov) do majori-zacije teh krajev po slovanskem življiu. VLITI ČEVLJI Italijanski izumiitelj Mas-cetti v Rimu je prijavil v patentiranje izum, ki omogoča vpitje čevljev po meri. Gre za elastično maso, ki se prilagodi obliki noge in se po ohlajenju z rezom sname z noge opremi z ventilacijskimi luknjami itd, nato pa po vseh pravilih — speče. ZANIMIVA NOVA POVEST, ki se imenuje ''IZPOD GOLICE" začne v kratkem izhajati v "Amer, Slovencu". Je to zanimiva povest z gorenjskih planin. Zanimive so bile stare predvojne povesti o tihotapcih, ki so tihotapili tobak in živino z bivše Kranjske na Hrvatsko in obratno. To pa je nova povojna povest o tihotapcih med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo, ki nosijo iz Avstrije v Jugoslavijo saharin in cigaretni papir, iz Jugoslavije pa tobak v Avstrijo. Vmes med tem pa se vije zanimiva romantika gorenjskih in koroških fantov in deklet. Povest je tako zanimiva, da jo bo čital mlad ali star z največjim veseljem. Vse one, ki jim je zadnje čase naročnina potekla na list, opozarjamo, da naj si naročnino pravočasno obnove, da bodo čitali to zanimivo povest, ki bo izhajala par mesecev v tem listu. Opozorite tudi druge, ki še nimajo lista, da si naroče list, da bodo čitali to zanimivo povest. ALWAYS Kitchen-Fresh! KRAFT Mayonnaise Velvet-smooth. . . piquant! A delicious blend of selected oil, mellow vinegar, choice eggs, rare spices. Mixed in smoll batches for perfect flavor. Delivered fresh to grocers every few days. Try it NOW OFFERED AT REDUCED PRICES SUCH IS LIFE— WHEN SEES mS TWJN SISTERS, GEORGE HAS AN IDEA WHAT HAPPENED TO HIS WIDE TROUSERS