454
Kmetijstvo.
Kmetijska družba kranjska,
Nova kmetijska podružnica za Spodnjo in Zgornjo Šiško je ustanovljena.
Začasni odborniki so: Za Zgornjo Šiško: gg. Ja-voršek, Babnik, Zakotnik in za Spodnjo Šiško: Bizjan Miha, Mavrer in Sirnik.
Prvo mestnikom je izvoljen g. Mavrer, kateremu gre v prvi vrsti zasluga za ustanovitev podružnice.
Nad 30 posestnikov se je zbralo pretečeno nedeljo v Šišenski čitalnici.
Ob V33 ur* Je pozdravil in predstavil g. Drenik kot prvomestnik čitalnice g. ravnatelja A. Pirca, se mu zahvalil za prihod in ga naprosil za predavanje, omenivši da ima zborovanje koristni namen zasnovati za Šiško kmetijsko podružnico.
V  skoraj dveurnem jasnem govoru je. gosp. ravnatelj Pire podal sliko o narodnem in naprednem kmetovanju, kazal pomankljivosti in priporočal zboljške, povdarjajoč, da treba tudi kmetovalcem si pomagati, kakor so si pomagali znani stanovi delalci itd.
Kapital je mrtva stvar, če ga delo ne oživi. Delavec je torej vreden primernega deležlta, od doneskov, katere rodijo delo in denar.
Delavcem se je zatorej marsikaj na bolje obrnilo. Poleg višje plače je z njo skrbljeno ob času bolezni, in tudi za starost in onemoglost se snujejo zavarovalnice.
Tudi kmetu treba misliti ne boljša bodočnost. To si pa kmet naj gotoveje osigura, ako vrednost svoje zemlje in svojega dela bolj spridom izkorišča.
Večji in trajni pridelek doseči, naj mu bo glavna skrb. To pa   doseže po dobrem naprednem gospodarstvu.
V  ljubljanski okolici, kakor sploh v deželi, ne kaže žita za kupčijo prideljavati in živino vzrejevati, ker se ceneje žito z Banata, Rusije, da celo iz Amerike dovaža, kakor ga je mogoče tu pridelati, in ker ima tukajšna goveja živina le bolj klaverno ceno.
Kmetijstvo v bližni ljubljanski okolici bi se moralo mnogo zboljšati, moralo bi se nekako pošlahtniti, po-vrtnariti.
Naglo razvijajoča se Ljubljana je velevažen trg za mnogotere pridelke, koji trg bi si morali okoličansko kmeti pridržati.
Glavni dohodek iz Vaših kmetij, pravi nadalje gosp. Pire, je sedaj mleko. Preti pa tej dobri kupčiji konkurenca.
Kakor notranjske mlekarne že Trst in Reko okrbu-jejo. Tako je mogoče, da pride po oddaljenih mlekarnih zadrugah mleko v Ljubljano. Da si asigurate trg za mleko, Vam priporočam že danes: mislite na svojo lastno
mlekarno. Gotovo pride čas, ko za tako mleko, kakor se v L ubljani na trgu prodaja, ne bo kupca, kar se bo v zadružnih mlekarnah dobivalo snažno, čisto in dobro mleko.
Ker je pa mleko odvisno od krme, treba živino krmiti z obilo in dobro hrano. Kolikor mogoče zboljšati krmo je torej najvažnejša zadača.
Pa doseči je le z gnojenjem.
Z mrvo odpeljete t.di one snovi —železo, apnenk, kajnit, fjsforovo kislino .i d. ka je trava izsrkala iz zemlje.
Ako teh snovij zemlja ni dovolj imela, potem je tuii tra?a slabeja krma, in če se za ono, kar ste odpeljali z travnika ne daste povračila, bo pridelek drugo leto še slabeji, ne le po množini marveč tudi po rediv-nosti in — vse te slabosti, očitale se bodo pri živini, teletih in mleku.
Tako po mačehovo ravnalo se je s travniki dokler ni »Kmetovalec" pred 15 leti prišel svariti, poiučevati in umetna gnojila priporočevatj, s katerimi edino je mogoče domači oslabljeni gnoj zboljšavati.
Umetna gnojitev je torej pokora za stare grehe. Kajnit in fosforova kislina so rastlinam neobhodno potrebni. Ker teh snovij hlevni gnoj ni dovolj imel, tedaj lih tudi pridelki nimajo dovolj.
Umetno gnojenje bo odveč, koder bode zemljišče rodilo krmo, v kateri bo dovolj krepilnih in redilnih snovij, Takrat dal bo domači hlevni gnoj zemlji vseh potrebnih snovij zadostno.
Mnenje, da je kmetovanje prav lahka naloga, je pač velika zmota, dobro kmetovanje je težavnejše in umetneje kakor marsiktero rokodelstvo.
Brihten fantiček se zuči obrta v 2 — 3 letih; kmet se ne z uči nikoli. On mora biti poleg marljivega in mislečega gospodarja tuii trgovec, da ve potrebno ob pravem času kupiti, pridelke pa dobro prodati.
Sadjoreji večjo pozornost priporočuje g. Pire. kakor lep kinč so sadna drevja domovju in kako lahko se dobro sadje v Ljubljani drago proda.
Gospod ravnatelj je končal svoj volezanimiv govor z željo, da bi nova podružnica lepo napredovala in pripomogla k naprednem kmetovalstvu.
Živahna pohvala in zahvala navzočih zborovalcev naj bo gosp. ravnatelju A. Pircu malo zadostilo za veliki trud in v povzdigo kmetijstva.