Poštnina plačana v gutovini. — Bi« Poetgebilhr bar bez&klt.
Leto XXVII.
Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (za Inozemstvo 110 lir), za 'h leta 50 lir, za '/< leta 25 lir, mesečno 9 lir, Te
TRGOVSKI LIST
Plača ln toži se v Ljubljani.
Številka 50.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23 Tel. 25-52. tfprava; Gregor čičeva ul. 27. Tel. 47.61. Rokopisov ne vračamo.
Časopis s« trgovin«, Mumtrllm. •»«* In dmmmrnlif
nicl v Ljubljani št. 11.963.
Izhaja ,V8ak .toTek
Ljubljana, torek 20. luni/a 1944
Preis - Cena l 0'80
Posebno sodišče za črnoborzijance in navijalce cen
Službeni list je objavil naslednji razglas:
Da se zavaruje brezobzirno pobijanje črne borze, izdajem na osnovi pooblastila, podeljenega mi v členu 7. naredbe Vrhovnega komisarja z dne 19. oktobra 1943, naslednje izvršilno določbi*:
Clen 1. — Črnoborzijance in na-vijalce cen sodi načeloma Posebno sodišče za javno varnost po predpisih, ki veljajo za to sodišče.
Clen 2. — Te izvršilne določbe stopijo v veljavo z dnem 1. junija 1944. Uporabiti se morejo tudi na kazenske primere, ki doslej še niso pravnomočno razsojeni.
Trst dne 31. maja 1944.
Vodja pravosodnega oddelka Vrhovnega komisarja na operacijskem ozemlju >Jadransko primorje«:
Dr. Paul Mesainer s. r.
Poziv trgovcem
Trgovci in zadruge v Ljubljani so po navodilih posebne okrožnice Pozvani, da do 10. julija t. 1. predložijo »Prevodu« nov seznam odjemalcev racioniranih živil. Le oni potrošnik, ki bo najkasneje do 30 junija t. 1. oddal pri svojemu trgovcu glavo živilske nakaznice, j družinske nakaznice in vseli drugih dodatkov in ki ga bo trgovec [vpisal v seznam, bo redno oskrbovan z racioniraninii živili. Vsako : naknadno vpisovanje bo odklopljeno.
Seznam odjemalcev, katerega : bo trgovec predložil »Prevodu«, bo j veljal kot stalni in bo vsako spre-jmembo v njem vpisal le »Prevod«. jZato se mora vsak nov potrošnik [zglasiti pri »Prevodu«, Novi trg 14/II, soba 12, predno dvigne /Jv.ila, da se pripiše k trgovcu, h kateremu bo želel. Prav tako je z do datki ali katero koli drugo spre-Imembo.
Trgovci in zadruge-razdelj&vald jracioniranih živil v Ljubljani, so i i,'oz.ivaA°’ ^a gotovo do 24. junija , prijavijo zalogo krušne, koruzna - in ržene moke, ki bo predvidoma »ostala koncem junija za prodajo v
' Uuliju t. 1.
Trgovec, ki te prijave ne bo i točno napravil in pravočasno od-1 dal, ne bo dobil živil za j
' Nedovoljeno pridobivanje >	delavcev
- L ^ Prejšnji številki smo objavili opozorilo Pokrajinske zveze delo-< a ja cev, da je nedopustno prido-
i va i si delavcev od drugih pod-'j s plačevanjem višjih mezd, *akor pa so določene v mezdnih
pPorazuniij],
1 1 Doclatno ^ temu opozorilu še poi otamo, da je nemški svetova-
- r P!‘nfu ,P°k raj inske uprave i KIzval P°kra,|.nsko zvezo deloda-, jalcev, da nadzoruje mezde pri
jodjetjih in da od časa do časa pre. ■ fleda mezdne ureditve. Vsak pri. “er izigravanja veljavnih predpi-iOV 'in mezdnih sporazumov se pora javiti nemškemu svetovalcu, j £veza industrijcev in obrtnikov po-* žlva delodajalce, da ji sami javijo J n mere, ki bi bili po njih mnenju nasprotju z veljavnimi predpisi.
Odprema blaga v železniških vagonih
Združenje industrijcev in obrt-p oj je prejelo obvestilo, da je
- f ‘lik Stab, oddelek za prevoze in 31 omet« izdal odredbo, da mora
pošiljatelj, ki nalaga blago na
Premiie in zamenjave na Jugovzhodu
Da se poveča oddaja kmetijskih pridelkov in & tean zboljša prehrana prebivalstva, se uvajajo v mnogih državah vedno bolj premije in zamenjave blaga. Tako tudi na Jugovzhodu in smo na to opozorili že v »Trgovskem listu« z 25. IV. Dodalno k temu članku naj navedemo danes nove podrobnosti, kakor jih posnemamo po »N. VViener Tagblattu«.
Plačila v naravi so bila poleg mezdne plače v kmetijstvu v navadi v mnogih deželah 'že v mirnem času. V sedanjih časih, ko je izgubil denar mnogo na svoji vrednosti oz. ko se za denar ne more kupili tega, kar bi človek želel, so poslala plačila v naravi in zamenjave tem bolj običajne. Posebno pa so premije in zamenjave potrebna, kadar je treba dati kmetovalcu vzpodbudo, da poveča svojo proizvodnjo, da si more za izkupiček za oddane pridelke, nabaviti to, kar potrebuje.
Iz tega razloga je uvedla premijski sistem za oddajo kmetijskih pridelkov Slovaška. V splošnem pa se je zadovoljila z dovoljevanjem kmetijskih produkcijskih premij.
Na Hrvatskem so šli dalj in uvedli državno sankcionirani za-menjevalni sistem, ki gre v svojih posledicah najdalje in zato tudi že
kaže nevarnosti, ki jih more pomeniti za narodno valuto. Veliko nazadovanje proizvodnje kmetijskih pridelkov ter industrijskih izdelkov, transportne težave in razne druge ovire so prisilile zasebno gospodarstvo', da je krilo svoje potrebščine vedno bolj s pomočjo zamenjave. Zaradi vedno večje razlike med uradno določenimi cenami in cenami na črni borzi pa so tudi kmetovalci vedno raje oddajali svoje pridelke le za njim potrebno blago. Za uvedbo premij in zamenjave je bila torej dana trdna podlaga. Novega sistema so se zaceli posluževati hrvat-ski uradi že spomladi 1. 1943. Direkcija državnih monopolov je dala v ta namen ministrstvu za kmetijstvo in prehrano na razpolago monopolne predmete kakor sol, tobak, cigarete, cigare, cigaretni papir, sladkor, vžigalice itd. Kmetovalec, ki je oddal več kmetijskih pridelkov, kakor pa mu je bilo predpisano, je dobil za presežke oddanega blaga poleg predpisano c&ne še določeno količino monopolnih predmetov. Država je s tem izgubila v nekem pogledu kontrolo nad gospodarstvom z živili, zamenjevalna trgovina pa je prešla v znatni meri na zasebno gospodarstvo.
Na Madžarskem je tako imenovani Jurcsekov načrt izhodišče za oddajni načrt, po katerem je zvezana oddaja kmetijskih pridelkov s pravico nabave industrijskih izdelkov. Nameravajo dodeljevati blago na podoben način, kakor je uvedeno dodeljevanje blaga za oddane kmetijske pridelke. Ni pa še določeno, do kakšne
vagone, skrbeti, da razen z običajno svinčeno plombo zavaruje dostop v vagon tudi z močno žico in lesenim kolom, ki naj zapira vrata neposredno pod streho vagona, tako da voza ni moči odpreti brez orodja in lestve.
mere se bo razvil naturalni zame-njalni sistem. Deloma prevladuje mnenje, da bi se poleg državnega dodeljevanja obutve in obleke kmetovalcem moralo rešiti to vprašanje s samopreskrbo z zopetno uvedbo domačega obrta. Tako so
— kakor prej za konopljo in lan
— sedaj uvedli tudi za oddano volno posebne premije v blagu. Kmetovalec, ki odda 20 do 50 kg volne dobi do 3 metre volnenega blaga, za vsakih 25 kg volne pa še en meter blaga.
Na Bolgarskem se omejuje dovoljevanje naturalnih premij v prvi vrsti na rastlinska olja, ki so važna za prehrano prebivalstva in za izdelavo mila. Oddane peške buč, sončnic, melon, itd. se plačajo ali v gotovini, večinoma pa z milom. Sadilci tobaka morajo n. pr. oddati od vsakega dekarja zemlje 5 kg tobačnega semena in dobei za to 1 kg moke in 150 g mila.
Pred nekaj dnevi se je uvedel premijski sistem tudi v Srbiji in Banatu. Ta sistem je podoben postopku, ki se je v Generalni guberniji že dobro obnesel. Novost tega sistema je, da se dajejo do-
mačim delavcem v vojno važnih obratih za posebno zadovoljive storitve tudi predmeti za osebno uporabo. Zlasti v rudarskih in premogovnih podjetjih se dajejo te premije. Pri tem se upošteva dosežena mesečna količina proizvodnje. Ves načrt upošteva tudi razpoložljive količine blaga. V kmetijstvu se dajejo premije za oddano klavno živino, mast, kože in krzna, volno in les.
V agrarnih deželah Jugovzhoda nudi zamenjava blaga marsikatere prednosti, ki v industrijskih državah ne bi bile mogoče. Krog oseb, ki so navezane le na denarne dohodke je tu manjši. Kjer je zarne-njalna kupčija potegnila v svoj krog široke plasti prebivalstva, kakor na Hrvatskem, more ta kupčija pritiskati navzdol na cene na črni borzi. Trajen uspeli naturalnih premij in naturalne zamenjave pa se more dosegi le, če se doseže, da kmetovalec ne prodaja več svojih pridelkov na črni borzi, kamor se je do sed a j rad zatekal, ker je na črni borzi z lahkoto dobil zneske, da je mogel plačati vse svoje dolgove.
Iz svetovnega gospodarstva s čaiem
Vojna je tudi v svetovnem gospodarstvu s čajem povzročila velike spremembe in z gotovostjo se lahko računa, da ne bo ostalo pri angleškem vodstvu tega gospodarstva. Staro angleško vodstvo je že močno omejeno, upravičeno pa tudi prej ni bilo, ker je središče proizvodnje čaja Azija, dočirn je potrošnja koncentrirana v Evropi.
L. 1938. je bila svetovna proizvodnja čaja okrog 500.000 ton, glavni proizvodniki pa so bili Indija (202.000 ton), Ceylon (105.000 ton), Java 80.000 ton), Formoza (13.000 ton), Japonska (54.000 ton), Kitajska (nad 41.000 ton) in Rusija (okrog 18.000 ton).
Svetovni uvoz čaja pa je bil istega lerta okrog 450.000 ton in je prišlo od tega na samo Veliko Britanijo okrog 230.000 ton, na samo Nemčijo nad 8000 ton, na Nizozemsko okrog 13.000 ton, na vso Evropo blizu 294.000 ton, na Ameriko pa 60.500 ton.
Za razdelitev proizvodnje je bil l 1933. sklenjen mednarodni dogovor, ki je veljal za največje pro-i/.vodnike in izvoznike čaja Britansko Indijo, Ceylon in Nizozemsko Indijo, od I. 1938. pa tudi za Bri-
tansko Vzhodno Afriko. Mednarodni odbor je vsako leto določal izvozne količine. Od pridelka leta 1933./34. je bilo za izvoz določenih 85%, od naslednjega pridelka 87.5 odstotka, od pridelka 1. 1938739. pa 92.5%. V začetku vojne je bilo za izvoz določenih 95% pridelka, nakup in razdelitev čaja pa je prevzelo anglešiko ministrstvo za pVe-hrano, ki je seveda temeljito spremenilo način razdeljevanja. Pri starem ključu razdelitve seveda tudi zaradi transportnih ovir ni moglo ostati.
S pridobitvijo Jave je dobila Japonska pod svojo kontrolo skoraj 50% svetovne proizvodnje čaja, Združene države Severne Amerike in nevtralne države pa so zgubile svojega glavnega dobavitelja čaja ter so zdaj navezane predvsem na dobave, ki jih dopušča angleško ministrstvo za prehrano.
Tako je bilo mednarodnega odbora za čaj dejansko že v začetku te vojne konec, slabe izkušnje, ki jih imajo zdaj USA in nevtralne države pri preskrbi s čajem, pa gotovo ne bodo dopustile, da bi se po vojni spet uveljavil angleški monopol v svetovnem čajnem gospodarstvu.
Bilanca
nevtralne Portugalske
»Das*Reich« prikazuje, kako je Portugalska v svojem gospodarstvu odvisna od celinske Evrope in kako bi zgubila svojo najboljšo gospodarsko oporo, če bi se bila dala zapeljati v sedanjo vojno na strani Anglije in Amerike. Mali deželi, ki ima okrog 7 milijonov prebivalcev, sploh ne kaže vmešavati se v vojne spore velikih, če ni sama napadena, pri Portugalski pa pridejo v poštev še naslednji zelo važni gospodarski razlogi, da ostane v dobrih odnošajih z deželami celinske Evrope.
Iz Amerike in Anglije Portugalska ne dobiva toliko premoga, zemeljskega olja in industrijskih izdelkov, kolikor jih potrebuje, in tudi v mirni dobi je bila navezana na te dobave iz dežel celinske Evrope, ki so prevzemale tudi znaten del njenega izvoza. Zdaj med vojno uma velike ovire celo pri prometu s svojimi kolonijami in ko je imela lani zelo slabo letine, ni bilo pomoči iz Anglije in Amerike, pač pa so se potrudile dežele celinske Evrope z Nemčijo na čelu, da so ji nudile, kar je
najbolj potrebovala. Ce v Ameriki in Angliji ne bi potrebovali volframa iz Portugalske, bi se gotovo še manj brigali za promet in blagovno izmenjavo s to deželo.
Gospodarske koristi Portugalske od čezmorja in celinske Evrope so razvidne iz pregleda portugalskih zunanje-trgovinskih partnerjev iz leta 1929, ko je bila svetovna trgovina na višku, in iz vojnega leta 1942. Deleži trgovinskih partnerjev pri portugalskem uvozu in izvozu so navedeni v odstotkih:
Uvoz	Izvoz
1929 1942	1929	194.2
Anglija	26.9	12.5	23.4	29.1
LISA	13.4	12.1 ,	7.2	5.7
	40.3	,24.0	30.0	34.8
NemSija	15.1	12.(1	11.0	24.4
(»talu celinialka				
Evropa	32.7	19.G	35.8	20.0
	47.8	32.2	40.8	45.0
iport. ikokmlje	7.9	22.8	12.7	11.4
ostale čezmor-				
ske dežele	4.0	20.4	9.9	8.8
	100.0	100.0	100.0	100.0
Z Anglijo ni bilo tudi v dobi najŽLvahnejše svetovne trgovine niti polovice prometa, ki je bil dosežen z deželami celinske Evrope, pri tem pa se Portugalska doma že dolga leta bori proti nadvladi angleškega kapitala. V zadnjih letih so nacionalizirali sicer precej podjetij, ki so bila v angleških rokah, domena angleškega kapitala pa so že vedno portugalske kolonije. Zdaj med vojno dobiva Anglija iz portugalskih kolonij marsikaj, kar je Portugalski postalo nedosegljivo, a bi ji bilo zelo potrebno za domačo potrošnjo iin za zamenjavo na evropskih tržiščih.
Glavno 'izvozno blago Portugalske so vino, pluta, ribje konser-ve, smola in posušeno sadje. Za to blago so sfcer že stari, odjemalci v čezmorju, po izkušnjah sedanje vojne pa bo Portugalska po vojni gotovo svojo zunanjo trgovino v večji meri prilagodila trgom evropske celine, ki so se (izkazali tudi kot zanesljivi dobavitelji takrat, ko je čezmorje odreklo.
Revizija socialnega zavarovanja na Madžarskem
Že nekaj let se slišijo na Madžarskem razne pritožbe proti ustanovam socialnega zavarovanja. Zavarovanci se najbolj pritožujejo zaradi nedostatkov pri bolniškem zavarovanju in pri zdravniški službi, češ da je površna in slabo organizirana. Delodajalci pa grajajo birokratizem, ki se je razpasel v panogah socialnega zavarovanja, ki se je močno podražilo zaradi prevelikega in neokretnega upravnega aparata.
Nova madžarska vlada je u|>o-števala pritožbe od obeh strani, ter uvedla revizijo socialnega zavarovanja. Samouprave zavarovalnih ustanov so bile ukinjene, vodstvo j« bilo poverjeno vladnemu komisarju in v upravnih odborih so bile izvedene osebne spremembe. Ukinjen je bil tudi dosedanji sistem premij in honorarjev za zdravnike bolniškega zavarovanja.
Zavarovalne ustanove bodo popolnoma reorganizirane, pri čemer pa delodajalci ne bodo več imeli odločilnega vpliva na ustroj in gospodarstvo socialnega zavarovanja. V upravnih odborih reorganiziranih zavarovalnih ustanov bodo v večji meri ko doslej zastopani in upoštevani zavarovani nameščenci in delavci, od katerih so tudi največje dajatve.
Stran 2.
»TRGOVSKI LIST«, 20. junija 1944.
Štev. 50.
Gospodarske invazijske skrbi
Prva posledica, invazije bo za angleško gospodarstvo najbrže restrikcija premogovne potrošnje, kakor se poroča iz Londona.. V kakšni meri bo to občutila industrija, zaenkrat še mi mogoče povedati. Po vsej verjetnosti pa bodo najbolj zadete nekatere konsumne panoge. Če bi se še dalj časa uporabljale pri vojaških operacijah tovorne ladje, se bo pokazalo tudi veliko pomanjkanje prevoznih sredstev in zaradi tega bo zelo trpela angleška aprovizacija. V resnici tudi že angleški listi razpravljajo o pomanjkanju tonaže, zaradi česar bo močno oviran tudi angleški Izvoz. Oficialna propaganda z napovedanimi pomožnimi ukrepi teh dejstev ne more spremeniti.
Pomanikanie
v Romuniji
Nasadi cikorije na Jugovzhodu
Na Madžarskem letos niso dosti storili za povečanje nasadov cikorije. Vendar bi pri dobri letini bilo dosti cikorije za domačo potrošnjo. Cena za 100 kg zelenih korenin cikorije je bila določena na 12.50 pengo. Na Hrvatskem bo
Po zadnjem izkazu Romunske narodne banke se je povečal obtok njenih bankovcev od 181.0 milijarde lejev dne 25. marca na 198.2 dne 1. aprila, 201.7 22. aprila in na 208 milijard dne 29. aprila. Obtok bankovcev, ki je znašal ob začetku 1. 1944. približno 100 milijard, je tako' zelo narasel zaradi finansiranje vojne. Zvišanje davkov in razpisano prisilno notranje posojilo se namreč zaradi kratkega časa še nista mogla popolnoma uveljaviti, dočim pa je bilo vojno finansiranje tako nujno, da se ni moglo odložiti. Zato ni preostalo nič drugega, kakor da se je vlada zatekla k Narodni banki. To nikakor ne zaželeno sredstvo vojnega finansiranja je bilo tem bolj nujno, ker se je pojavilo na romunskem finančnem trgu veliko pomanjkanje gotovine, ki ovira tudi trgovsko delavnost. Vlada je skušala pomanjkanje'’ gotovine odpraviti s tem, da je zvišala obrestno mero za 4 do 5 odstotkov nad obrestno mero Narodne banke. Malo pa je upanja, da bo to sredstvo poma-
letos zaradi izrednih razmer proizvodnja cikorije manjša in ne bo krila domače potrebe. Cena za 100 kg zelene cikorijine korenine je bila določena na 1 kg kristalnega sladkorja, poleg tega pa dobi proizvajalec za vsak katastralni joh še 10 kg kavinega dodatka. V Romuniji, kjer so nasadi cikorije omejeni na Sedmograško, se je saditev normalno začela. V sedanjih razmerah pa ni gotovo, če se bodo moglo dogovorjene površine obdelati s cikorijo. Cena je bila določena na 905 lejev za 100 kilogramov zelenih korenin cikorije. Prevozni stroški pa se morajo plačati še posebej.
galo, ker je nastala stagnacija na kreditnem trgu ne toliko zaradi obrestne mere kakor pa zaradi male varnosti kapitalnih naložb. Odkar so se začeli bombni napadi, ljudje ne iščejo več delnic in drugih vrednostnih papirjev kot jamstvo za kredite. Iz istega vzroka so tudi nepremičnine izgubile del svoje vrednosti kot jamstvo. Široka javnost se boji kapitalnih naložb in kopiči gotovino. Posledica tega je, da narašča potreba po gotovini v trgovinskih in industrijskih »podjetjih, ker se zaradi transportnih težkoč blago teže oddaja. Gospodarski list »Argus« priporoča zato zasebnim bankam, naj dajo trgovini in industriji potrebne kredite in naj ne vodijo malenkostne kreditne politike, ki mora podmi-nirati gospodarsko siilo dežele, a tudi zmanjšati vrednost od njih nakopičenega denarja. Nihče ne zahteva od bankirjev, da bi bili junaki, piše list, toda manjšemu l-iziku bi morali dati prednost pred velikim rizikom.
Denarništvo in zavarovalstvo
Poostrena davčna kontrola v Romuniji
Proizvodnja
volframa
Danske gospodarske perspektive
Direktor Danske narodne banke je govoril na letni skupščini danskih podeželskih bank o gospodarskih perspektivah Danske po vojni. Naglasil je, da se bo moralo dansko gospodarstvo predvsem urediti na visoko proizvodnjo, ker samo na ta način bo mogoče postopoma odpraviti od vojne narekovane omejitve. Zato je potrebno, da ta tendenca prodre v vse gospodarsko življenje. Zlasti pa mora Danska gledati na to, da ostane konkurenčno sposobna in da doseže isto raven ko druge dežele. Če se bo vse to storilo, potem ste bo mogla tudi ohraniti veljava danske krone. Da se bo moglo prebivalstvo zaposliti na daljšo dobo, se morajo proizvajalne naprave urediti racionalno. Tudi kapitalne investicije morajo biti čim bolj produktivne, da bodo dale delo tudi za kasnejšo dobo ter blago za domačo potrošnjo in za Izmenjavo z inozemstvom.
V Združenih državah Severne Amerike so nedavno odpovedali premije za domačo proizvodnjo volframa ter tudi omejili njegov uvoz. Iz tega se da sklepati, da so se nabrale velike zaloge in da se bodo spet znižale cene te kovine, kar se je že nekajkrat zgodilo.
Industrija pridobiva volfram že od konca 18. stoletja iz rud volfra-mita ali sheelita. Velikih ležišč volframovih rud v srednji Evropi ni. Največ jih je na Pirenejskem polotoku in na Balkanu, po vsej Ameriki (največ pri San Pedro na Kubi), v Aziji (Kitajska, Koreja, Indokina, Burma) ter nekaj v Avstraliji. L. 1938. je znašala svetovna proizvodnja volframa 22.315 ton in je prišlo od tega na Azijo 74.5 odstotka, na Severno Ameriko 3.5 odstotka, na Južno Ameriko 7.5%, na Evropo 6.5%, na Avstralijo 2%, na Afriko pa 1 %i. Največji izvoznik volframa je bila nekoč Kitajska, zaradi vojne z Japonci pa se je njen izvoz močno skrčil. Tudi Portugalska je nekaj let izvažala velike količine volframa, zdaj so pa njena ležišča volframovih rud že močno izčrpana.
Kako manjše ležišče volframove rude premore v Evropi skoraj vsaka država. Med prvo svetovno vojno je nastalo mnogo tovarn za pridobivanje volframa v Angliji in Ameriki. Nemci so pridobivali volfram v saškem rudogorju tudi iz žlindre starih cinkarn, po vojni pa se je potrošnja volframa naglo zmanjšala in cene so katastrofalno padle. L. 1918. je prišlo polovico svetovne proizvodnje volframa na Ameriko, v naslednjih dveh deset-
letjih pa sta dajala Kitajska in Indija štini petine svetovne proizvodnje.
Volfram Ima med vsemi kovinami najvišje tališče: 3380° C. Zaradi tega se je uveljavil v razsvet-ljavni tehniki. L. 1903. sta prijavila kemika Aleksander Just in Franjo Hanaman, kasnejši profesor zagrebškega vseučilišča, patent pod naslovom: Način izdelovanja žarilnih nitk iz volframa ali molibdena za električne žarnice. Ta izum je mejnik nove dobe v raz-svetljavni tehniki. Volframove nitke za žarnice so tanke tudi do ene stotinke milimetra. Volframova nitka je poslala v pokoj Edisonovo ogljeno nitko in tako je danes volfram na področju električne razsvetljave neomejen gospodar. Za svetlobo 16 sveč se porabi pri stari Edisonovi brezzračni žarnici z ogljeno nitko 90 vatov, pri žarnici z volframovo nitko pa samo 15 vatov. Tako je znižana poraba električnega toka pri isti svetlobi na eno šestino.
Še v večji meri kakor krom, vanadij in molibden se volfram uporablja za okrepčilo1 jekla. Pri vrtanju jekla se razvija taka vročina, da se rezila svedra zmehčajo in ne režejo več. Ce pa vsebuje jeklo, iz katerega je sveder, volfram, se lahko vrta brez vseli motenj.
Da prepreči davčne utaje, je napovedalo romunsko finančno ministrstvo strogo davčno kontrolo. Za radii bombnih napadov se namreč davčnim kontrolnim organom mi, posrečilo ohraniti potreben kontakt z industrijskimi in trgovskimi podjetji, kar je pomnožilo davčne utaje. Da se te v bodoče preprečijo, se bodo namestila nadzorna moštva iz uradnikov z zasedenega ozemlja. Ta moštva bodo zlasti kontrolirala plačevanje šestodstotnega izrednega obrambnega davka, ki se mora plačati od vsake prodaje z nalep-ljenjem kolkov. Vsa trgovska in industrijska podjetja si morajo nabaviti te kolke vsaj za dva meseca.
£
Gospodarske vesti i
Bančno društvo v Beogradu, Čigar glavni delničarji ,so dunajska Cred.it-anstalt-BankvereijL, Deutsche Bank, Commcrzbank in Reichskreditgesell-schaft, je moglo za lani znova izkazati povečanje svojih poslov, zlasti v blagovni kupčiji. Promet se je povečal za 110 odstotkov. Banka je stopnjevala finansiranje za vojno gospodarstvo važnih podjetij in povečala svoje žetvene kredite. Zaradi lanske rekordne žetve v Srbiji so bila potrebna večja gotovinska sredstva. V celoti je dala banka kredite v višini 1.8 milijarde din.
Komunsko finančno ministrstvo je
dobilo pooblastilo za kovanje kovancev po 500 lejev. Novi kovanci bodo iz zlitine srebra in bakra.
Turški notranji minister pripravlja zakonski načrt o ustanovitvi mestne banke, ki naj bi. skrbela za obnovitvena dela. Sedež banke bo v Ankari. Od celotne glavnice v višini 100 milijonov turških funtov naj bi vplačale 40 °/o podeželske uprave, 30 °/o mesta in 30°/o vaške občine. Ministrski svet pa naj bi imel pooblastilo, da zviša delniško glavnico banke.
Trpiisiti rcgisisr
SCHNEIDER & VEROVSEK
Trgovina z železnino
llUBLUHi
N* DR0BN9
HA DEBELO
Spremembe in dodatki:
J. Blasnika nasl. univerzitetna tiskarna, litografija in kartonaža v
Ljubljani^ d. d. Vpiše se prokura, podeljena Marku Prepeluhu, Do-brilova 22.
Dr. Tli, & G. Bdhme, javna trgovska družba, tovarna v Ljubljani, Obratni,predmet odslej še: Izdelovanje pripomočkov za usnjarsko industrijo.
»Saturnus«, d. d. za industrijo pločevinastih izdelkov v Ljubljani. Vpiše se prokura, podeljena inž. Sušniku Avgustu, tehničnemu ravnatelju v Ljubljani.
Občni zbori
D. d. Fr. Premrov in sin ima
3. redni občni zbor 30. junija ob 11. v družbeni pisarni, Rimski trg 8/1. Vsaj 10 delnic se mora položili z nezapadlimii kuponi najkasneje šest dni pred občnim zborom v družbeni pisarni.
Slaščičarna-kavarna
PETRIČEK
Ljubljana
Palača Dunav. Tol. 42-80, 41-89
Pri poroč a se:
A. J A N E Š
d e I i k a t efs na trgovina
Ljubljana, Ulica 3. maja
♦
1'oglavnik je imenoval predsednika; zagrebške obrtne zbornice Josipa Duiča za vodjo poklicne Zveze obrt-! nikov, tajnika Delavske zbornice v Sarajevu Zdravka Belamariča pa za vodjo poklicne Zveze zasebnih nameščencev.
Da se prihranijo gonilne snovi, je’
madžarska vlada zelo omejila avtomobilski promet.
Zaradi večjih tiskarniških stroškov, podražitve surovin in poročevalskega, materiala se je v Romuniji zvišala cena za posamezne časopisne številke od 7 na 10 lejev.
V Romuniji je bilo tani 7005 zadrug, ki so imele 1,549.000 članov.
iz Moldavije poročajo o ugodnem stanju posevkov. Kmetijski načrt ho dosežen do 90 odstotkov.
Iz pristanišča v Izmiru se je izvo-zilo v preteklem letu blaga v vrednosti 04 milijonov turških funtov. Od tega je odpadlo na tobak 40 milijonov funtov. Uvoz čez izmirsko pristanišče je zaradi vojne zelo nazadoval.
V Turčiji so začeli izdelovati igralne karte. Prodajo je prevzel Rdeči polj mesec. Karte izdeluje niouopolska uprava.
Uvozni predpisi se bodo v Turčiji
spremenili. Uvozna dovoljenja ne h« več .izdajalo trgovinsko, temveč zunanje ministrstvo. V bodoče bo razdeljevala uvoženo blago država.
Švica je v prvem četrtletju 1944 uvozila 83.141 lor vagonov blaga v vrednosti 374 milijonov šv. fr. prop 84.842 vagonom v vrednosti 481,7 mi-, lijona šv. fr. Istočasno je izvozila 9470 vagonov blaga v vrednosti 350,1 mili
pc
in
tel
lir
dc
Pl
ut
pc
kr
Zi,
39
pr
jil
19
sv
Sit
trt
jona proti 7772 vagonom v vr
ednosti
lž zadružnega registra
Pri Kreditni zadrugi bančnih, zavarovalnih, trgovskih in industrijskih uradnikov »e je izbrisal član upravnega odbora Goltnajer Ciril, vpisal pa član upravnega odbora trgovski uradnik Cesnik Ivan v Ljubljani.
Pri Kmetski posojilnici ljubljanske okolice se je izbrisal član upravnega odbora Škrbec Franjo, lesni trgovec v Ljubljani.
374,9 milijona v prejšnjem letu. Pa* sivnost švicarske trgovinske bilanc? je padla od 106,8 na 23,9 milijona šv.1 frankov.
Velesejem v Barceloni je bjl 10. I m. slovesno oborjen v imenu držav-, nega poglavarja od trgovinskega in industrijskega ministra.
Danski brodarji sporočajo, da je de sedaj zaradi vojnih dogodkov izgub (jena ena tretjina danskega trgovini skega ladjevja. Potopljenih je bil* najmanj 183 danskih ladij s 395.001 hrt. Pri tem je izgubilo 1186 danski! mornarjev življenje.	\
Švedski državni dolg, ki je znaša. 30. aprila še 10.06 milijarde švedski! kron, je do konca maja padel na 9.91 milijarde švedskih kron.
437 švedskih firm in koncernov jt bilo dosedaj vpisanih po izjavi anglf škega državnega podtajnika v zumf njem ministrstvu na črno li&to.
Načelni nasprotnik vsakega držav nega načrtnega gospodarstva predsej nik ameriških trgovinskih zborni Johinston Se je odpeljal v Moskvo, d? ugotovi, če bi bile po vojni kupčij1 s Sovjetsko Rusijo mogoče.
Avstralski ministrski predsednik j1
zv, n II od nji pr
se
z
ve
'h'
Jih
toi
i-j'
na
nil
sui
objavil, da se bo obrok surovega m« sla znižal od 8 na 6 unč, t. j. od 22
na 173 gramov. Obrok se je mora znižati, ker je proizvodnja zaradi pd manjkanja delovnih sil nazadovali Poleg tega je padlia zaradi visoki! mesnih cen tudi proizvodnja mleka.
ret
Sli
loč
lisi
ur<
Zvišani dohodki turških carin in monopolov
Turško ministrstvo za carine il monopole je objavilo, da so v zad njih osmih mesecih dohodki carif in monopolov presegli proračun / za 60 milijonov turških funto| Monopolska uprava je izvedla ' zadnjem času važne investiciji Tako je uredila v šestih kraji' velike vinske kleti, ustanovila I eno tovarno za zamaške, zboljšali je tehnične naprave v tobačni t4 varni v Istanbulu, v načrtu pa ii« ustanovitev druge tovarne za v-Žt galice ter več tovarn za proizvod njo nikotina, špirita in sadneg! sirupa.
št.
pri
obi
l*ji
za
1
cm vot 101 M, žas ka 4. 1 12Č kos nil 43 i bot 656
kos
taBiani & Jurjovec
manutakiurna trgovina
£juftljana — Stritarjeva ulica štev. 5
loži 'Gaj fslo’ Si zdi l C nar ja v F
1 se
zve
194
Gradišče
tovarna bonbonov in peciva
Fiir das Konsortium »Trgovski list« nls Verlag
Za konzorcij »Trgovski list« kot izdajatelj: dr. Ivan Pless — Schriftleiter — Uredil ik: Aleksander Železnikar Za tiskarno »Merkur« d. d.: Otmar Mihalek. — Alte — vsi v Ljubljani.
Fiir die Druckerei »Merkur« A. G.^j g