SELMO HAŠIMBEGOVIČ
Mesto in pomen zborov volivcev
Zbori volivcev predstavJjajo najbolj množično politično obliko komunalnega samoupravljanja
V politični strukturi komunaine samouprave imajo po-sebno mesto in pomcn zbori volivcev. Ta politična demo-kratska iiistitucija, ki je nastala že v prvih dneb ustvar-janja naše nove oblasti, je postala v našem družbeno-po-Htičnem razvajn splošno družbena potreba driavljanov. Zbori voHvcev so se razvili v najvažnejSo in najbolj mno-žično obliko sodelovanja državljanov pri razpravljanju o vseh vprašanjih <tp>lošnega interesa kakor tndi o delu lokal-nih orgsnov oblasti. S taki ini funkcijami kakor tudi s fnn-kcijo kandidiranja so postali zb«ri volivccv zc'o pomem-bna astanova ncposredne demokracije in najpomcmbnejša oblika neposrednega sode lovanja naših državijanov v upravljanju iavnih pos'ov. V tetn poglcdu so prerasli v ze-lo utinkovito obliko javncga mnenja, ki orgaimirano politič-no vpliva na delo lokalnih organov oidasfi. Prav zato so tudt postali najbolj mnoiična oblika koinunalnega samo-upravljanja.
široka aktivnost na vasi
Te sproine<mbe, ki jih je pri-nesla s seboj komunalna uredi-tev, so imele globljj vpliv tu.ii na d&lo zborov volivcev. Z raz-&irHv'jo funkc;j obtin in okra-jev, posebno pa s kiepitvijo vloge in položaja občine v naši tiružbeno-politični uredHvi, se je zelo dviign.il pomen in vloga zborov volivcev v funkcionira-nju fcorounalne samouprave. Ta oblika šTokega sodeJovanja dr-žavljanov pri upravljanju jav-n'h poslov je dobila še p.opo.1-nejši smJsel in potrdilo v nov> lokallni samoupravi, v kateri se je še kirepkeje in bolj enako-vredmo 'zrazJl njen poliiUinj vpjiv. Nove občtae z mnogo \eCjJmi podrofjl in bolj zaple-teno pnoblematiiko so se znašle pred zelo odgovornimi naloga-ini. Že samo to dejstvo je zahte-valo širše in aktivnejše sodek>-vanje vseh diiižbenih Ciniteljev ali š>rše sodeliovanje državlja-nov. Zato se je čutiJa povsod ži-vabaiejša in bolj šino&a aktiv-nost zborov voKvcev. Zbori vo-livcev se skJicujejo bolj pogo-slo, njihov dnevni red je vse-feinsko bolj poln in bolj aktu-alen, obisk pa je bolj množ.ič«n. Pove&ala se je iniciativa in a5t-tivnost volivcev pri kiOHikir&t-nih rezutoatih njihovega dela. Ofcrepljena aktivnost volivcev nd tenačiina samo za naselja z raz-vito krajevno problemat&o. Do posebnega tzraiza je prišia tudi V   nr.ihoM    nerazvitih   podnočjih
pri reševanju predvsem komu-nalnih vpra.šanj zaradi inobiH-zac^je lasinih možnosti. Letos je bi;lo ob&uliti zslo široko ak-tivnoot in inicia;t'VO državljaaov pH uvajanju krajevnega samo-prispevka za gpadnjo krajevraih potl, uilc, javnih vodnjaikov, krajevnib. esuševalnih prekapov in dmgih kamunalnih objektov. Važno je pripomniti, da je pr'u šlo do aiktivnosti voLivcev pi"i uvajaniu krajevnega samopri-spevka ne samo v nerazvittei, temvef tudi v zelo razvifcih ob-oinah (obtina Zrenjanin, Apa-tin in druge). Vrednost teh del znaša več 100 miHjonov dinar-jev. V nekaterih krajib. Srbije ratunajo, da bo tako rešen pro-blem poveeave s potmii vseh občtn z okrajnim srediJčem y dveh, treh letih (raa pr:mer v negoiinskem olcraju). Zbori vo-livcev so se ukvarjali tudi z di-ugimi vprašanji, kakršna so: uvedba javne razsvetljave in ureditev ulic, delo trgovinske mreže, Izkoriščanje vaških paš-nikov itd. Naši občinski od-bckri so Jetos predložilii zbonoim vo-liivcev tudi pr\'8 družbene pla-ne. Taka in podobna vprašanja so bila vzroSt, da so zbori vo-livcev postali državljaaiom bolj diostopni.
Zbori volivcev in Ijudskl odbori
Posebno vlogo pri akti-vazacijl volivcev so imeli krajevni od-borl.   Kjer  so   krajevni   odbori
dobro delali, so bdji praviiloma aktivni tudii zbori volivcev. Vsa-ka poinembna aktvnost krajev-nega odbona je vezana na po-lit'čnj vpliv volivcev. Vsi po-membnejai sklepd in hmkcije krajevnega odbora so namrei odv^sni od zavesti in pristanka državljanov zborov vaHvcev. V ta'kih primenih postajajo fcra-jevni odbori Cedalje bolj živa vez m^d voiJvci na eni strani in občinsk.imi odbori in njihovimt organi na drugi stranii. Tako so-delovanje državljanov pri raz-praviljanju in reševanju javnth poalov je skupno z aktivnostjo krajevnih odborov v mnoigih na-" seljlh dobilio obliko najbolj de-' makratičnega upravljanja, v ka-5 terem sode.luje Bkoraj vsa vas "   ali naselje.
'      Naravno je, da je taka a<ktiv-nost  zborov  volivcev   priš'a  do 1   izraza, kolikor so ljudski odborf 1   občin p&stavili in razviijali težl-šče svojJh   odnosov     in  zvea  z ¦   državJjani prav na zbore voliv-'   cev   dn' kaajevne   odbore.   Kjer 1   tega ni balo, ali kjer so se   od-1   nosi  in  zveze   amejHi samo   na '   neposredne  al'   posamezne  zve-ze, je bil šh-ši vpliv državljanov na delo ijudsJcih odhor.ov popol-noma ornejen. Zbori volivcev so bili   redlkokdaj   slol'icani,   ali   pa so se omejiili samo na izpolnltev 1   oblik,  ki   jih   zahtevajo   zakonl. Tako je bilo na primer s sklice-vanj&m zbotw volivcev v zvez.1 z dav6n'm!i predpisi ali z uved-bo   kirajevnega   sarrvopr'spe\/ka. Tu  se po  navadi  nj dajato  od-govora n'ti na sklepe zborav vo-livcev, glede dela pa s« je po-dajal abračun samo s suhimi in reg'str9kiimi  poro6i]J.   Tako  sta-nje   je   vsetekor   tudi   rezulitet slabega  dela  organizadj   Socia-1'istič-ne zveze, ki niiso  razumele pol''tičnega   pomena    furJcoion'-ranja in raavoja lokalne sartvo-uprave.
V zvezS z delom ziborov vo-livcev so se v praksi pojaviJj tudi nekateri pnotfemi, ki so veUkega pomena za nadiailjnj^ razvoj te poUtične iinst':taicije.
Prvič, dejstvo je, da so v do-sedanjd praksi doslej pri&l' bolj do iizraza zbori volivcev na vas3 kakor v mes1.u. Zato je v n* meri ttidi nefcaj objektivruh vzrokov, kak.o,r so na primer elementi tradicije, to je sklepa-nja o odnosih na vasi na zboru državljanov, kaikor tudi zaraxli bolj omejene-ga dražb?no-poM-tičnega življenja na vasi. V me-stu pa je družbeno-po.li:dčn.o živ-ljenje, ka se razvija po zelo š'-roki in razvejani mreži raznih družbenifo organi-zac-j, katere zajema.io znatno števito držav-Jjanov, mnogo bolj zapleteno in izdiferencitt-ano. V Kraljevu (meslo, kii Steje 20.000 prebival-cev) je na primer okrog 40 raz-nih dnružbeniih organiaacij io združenj, v katepih je v&lanje-nih aad 6000 državljatiov. V večjiih mest!h je dnužbeno žitv-Jjenje v tem pogledu še bolj razvu^to. Čeprav drnjžbena aktiv-nost tah organ.izacij ne more y nobenem primeru nadomestiti take abAe sodelovianja držav-ljanov pni reševanju javniih po-slov fcalkor tiidi vprašanja druž-b«nio-picrfi*ičn8 kontrole deJa or-ganov otolasti, vendar te OTgianJ-zacije s svojo družbeno alkiiiv-nostjo imajo dioločen družb&ni vpliv    nia    reševanjc nefcatenih
komunalnih in dmgih javnih poslov, ki ao važni za razvoj mesta, ^
Zato je tretoa pri skMcevaniu zborov vodiivcev posebno v vei-jih mestih tej okoilnasti posve-čatl mnogo vei pozarnosta v zvez' z odb-iro vprašanj in bolj poskrbeti za njihove boljše pri-pnave. Prav v vedikih mestiih pa je pogosta praksa, da zbore vo-IJvcev organizirajo z istim dnevni&n redom (poročila o deki oboinskiib. ljudskih odborov) na vsem področju občine ia pred-vsetn zaradi neikaterih ^ilošnih vpražanj, Jfli se tižejo ob*i«if-skega področja. Taka vprašamja ve&jna volivcev ne pozna do-volj, da bi mogli vodiia konistno isn konkretno razpravljanje. Ra-zen tega je zelo redek primer, da hi odgiovarjaiii na siklepe zbo-nov volivcev. Če ne bodo opu-still takih okvirov, bodo zbori voiliivcev astaM še nadalje na ravni, ki ne bo zadovoljiva.
Nekaj o kvorumu
Drugi prablem predstavlja vprašanje kvalificdranega kvo-ruma zfoorov vcliivcev. Ta pro-blem se .je zlasti poj.avil pri slklepth. volivcev v zvezi z uved-bo krajevnega samopiiispevika. Razen tega se na vasi še v mno-gih kraj:h uveljavjja običajna ptralksa, da na zbore volivčev prihfljajo le zastopniiki goispodar-stev. V zvezi » tem se je poja-vilo mn^nje, da bi bilo tre>ba to
, prakso sprejeiti. Zarad,i takegi pojmcnvanja je pri^lo le«5ois tudj do krš«tve zateonskih predipiscr«^ posebno pri uvajanju krajevne-ga saroopaiispevte. MJEilim, da je treba uipoštevati sedanje za-konske predpise v smisfliu naj-bolj smctmega reševanja Jcvocu^ ma pr> sprejeman>u slkiep<jv zbonov voMvcev, omeajeno m*-šljenje pa ne bi btilo jrnogoi^ sprejeti, ker se kiriia z demo* kratslkimi naček ve&ne m nj»« posredniosti.
Pri nefcaterifa ljudstoih odbo-rilh se uveljavlja m^jenje, da bi imeJii ztooiU voftivcev ob ar-ganih dmžibenega upravljanja in krajevnega odibora edrino opravJ6ilo, če W nanje preaesli vsaj nekatere ftmkcije itz pri-sitojnioeti občinskih ljudsloih od-borov. Tako nvnenje je zaloor©" Binjeno predvsem v ne-razume-vanju pamena zbosrov volivcev kot poltliične Institucije, po ka-tert državljani politiino vpliva-jo na delo lokailiiih predstavn*-škiJi telee njihiovih organov. <?e pa bi se zbori voliivcev cenšli po tom, to je da bi imeli daločerva obJastne fundkije, tedaj ba bil s to funltcijo njjfoov družbeno-piolitični pomen tnnogo tnanjži s staAišča interesiav državljanov in dnužbe. V tem prilmeru b4 t>ili da^žavljani-volivai brez takd po..itične demtfkratske instituoi-je, ka^teri v našem sistemu vlt mogoče najti bolj ustreaajoča obKke.