VelmzaTM
slmteka dnevnik tdvuŠtmh tiarah
I- VeU*sa mleto « • •	$6.00
Zm pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7,00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
IftBIlMBaBBiHH
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian DaHj lO the United States.
I«ro>id every day except Sundays and legal Holidays, 75,000 Reade
fXJJELFOJI: C0RTULKDT 8870
Entered a* Second Clmm Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, H. Y.t under Act of Congress of March 3. 1879
NO. 247. — ŠTEV 247.
TELEFON: OORTLAJTDT 2871
NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 01, 1926. — ČETRTEK, 21. OKTOBRA 1926.

VOLUME XXXIV. - LETNIK XXXIV
DELAVSKI POLOŽAJ V ILLINOISU
Zaposlenost v industrijah Illinoisa se je izdatno povečala. — Mezde soJ poskočile za tri odstotke v primeri z letom 1922. — Predsednik Coolidge je proti nižjim carinskim pristojbinam. — Delavne v Florido!
ci
CHICAGO, 111., 20. oktobra. — Zaposlenost v tvornicah illinoisa se je tekom septembra meseca povečala za 2.2 odstotka ter je dosegla s tem najvišjo točko izza maja meseca 1924. 37,000 oseb več kot ob istem času preteklega leta je zaposlenih sedaj v raznih tvornicah.
Višina plač in mezd v tvornicah znaša sedaj približno tri procente nad povprečno višino leta 1 922, ki služi kot temelj za ugotovitev številke indeksa, a je še vedno za pet in pol odstotka pod višino septembra meseca 1923.
Prosti urad za preskrbi j en je dela je preskrbel tekom meseca septembra delo večjemu številu delavcev kot v kateremkoli drugem mesecu izza časa, ko je bil urad ustanovljen. Kljub temu pa je bila ponudba delavcev še vedno večja kot pa povpraševanje po njih. Oficijelno je bilo I 23 prosilcev za vsakih sto prostih mest.
Delavske prilike v večini industrij so bile majhne in povečanje zaposlenosti je bilo posebno v se-zijskem delu. Tvor nice za konserve so pomnožile svoje delavske sile za 283 odstotkov. Tvornice candyja za 43 odstotkov, strojarne <za 1 37 odstotkov in izdelovalnice krzna za 45 odstotkov.
Železna in jeklarska industrija sta pomnožili število svojih delavcev z amalo več kot kot en odstotek. Isto velja glede predilne industrije. Temu nasproti pa je bilo v kolarskih napravah odslov-1 j enih skoro pet odstotkov delavcev, in v tvornicah za avtomobile dva odstotka.
Izključno le krojaška industrija med devetimi glavnimi industrijami kaže zaposlenost pod višino septembra preteklega leta. V splošnem je zaposlenih šest odstotkov in pol imanj delavcev v tej industriji kot pa v preteklem 'letu.
Uradniki strokovnih organizacij v Floridi so poslali v New York poročila, v katerih svare delavce, naj ne pridejo v Florido v upanju, da vlada tam pomanjkanje delavcev in da se dobro zasluži.
John Coughlin, tajnik centralnega strokovnega in delavskega sveta za New York, je objavil včeraj vsebino pisma, katero je dobil od W. Cle-mentsa, predsednika Miami Central Labor unije glede delavskega položaja v Floridi.
— Mi imamo več kot dovolj ljudi v vseh industrijah, — se glasi v cirkularju, ki je naslovljen na vse delavske organizacije dežele. — Najemnine in življenski stroški so izvanredno visoki, in kdor nima dovolj denarja, da se preživi preko zime, naj ne hodi v Florido.
Manifest, katerega so podpisali bankirji in industrijalci šestnajstih dežel in v katerem zahtevajo, naj se odpravi vse carinske omejitve; je povzročil v Angliji in Nemčiji številna priznanja, v Franciji pa lahne dvome.
V	newyorskih krogih domnevajo, da ne pome-nja manifest nikake zahteve, da se uveljavi prosto trgovino *n nikakega* poziva na naslov Združenih držav, naj znižajo svojo varstveno carino. Neki bankir na Wall St. je rekel, da so ameriški bankirji podpisali manifest le v namenu, da pokažejo evropskim bankirjem in industrijalcem svojo dobro voljo, da pomagajo.
V	Berlinu so razni vrednostni papirji poskočili za trinajst točk.	>
Večina berlinskih listov sluti v manifestu priznanje bankirjev in posojevalcev celega sveta, da je v sedanjem času svetovna trgovina na slabih nogah in da je treba iskati vzrok za to v glavnem v gospodarskih klavzulah versaillske mirovne pogodbe.
L Rojaki, naročajte W slovenski
se na "Glas Naroda", največji v
PRISTAJALISCE NA ODPRTEM MORJU
NORVEŠKA ZAVRGLA PR0HIBICIJ0
Norvežani so zavrnili prohibicijo tekom splošnega ljudskega glasovanja. — Odločno je proti prodaji pijač z 21 odstotki alkohola. — Prchi-bicija je bila uveljavljena leta 1919 z malenkostno večino. — Istotako kot v Ameriki.
ummjmsim

UNOC.WOOO A UHOEHWOOO. N. v.
Slika nam kaže ameriško bojno la djo "Langley spuščajo aeroplani in prist ajajo na nji.
ki je tako preure jena, tla se lahko z njenega krova
Gen. Obregon naj bo predsednik Mehike
Agitacija za povratek generala Obregona je pridobila na moči. — 200 poslancev in 45 senatorjev se zavzema za predlogo, ki bi očistila pot zazopetno izvolitev Obregona na mesto predsednika.
Aretacija v zadevi poštnega ropa«
V bližini Wilkes barre, Pa., je bil aretiran neki moški v zvezi s poštnim repom v Elizabeth. — Sledovi krogelj na avtomobilu.
MEXICO CITY, oktobra. — Predlog meni ustavo na
Mehika, 20. da se izpre-
AVILKES BARRE, Pa., 15. okt. V premogarski naselbini Moea-naqua, ki se nahaja v bližini tukaj šnjega kraja, je bil včeraj aretiran neki San Const a uro, v zvezi z roparskim napadom na poštni avtomobil v Elizabeth, X. J. Tukaj-, šnja policija je našla na cesti za-
+ , -- t , , pnseen avtomobil, ki je kazal sest tak način, da bo I . .. . , .. '	„
i . t i	^ ■	! vdolbin kroge h. Licenene plošče
dovoljevala zopetno izvolitev) ... . , „ J	1
so bde iz države Pennsvlvania. a
predsednika, a pod pogojem, da premine vsaj en termin med časom, ko se umakne ter se nato zopet poteza za urad, je povzročil,, včeraj v poslansk zbornici burno i30 Pf1Sel kma,U sam na lm,ic.ijsk.°
Delavski voditelj Eugene V. Debs včeraj umrl.
Zadnjih pet dni je bil nezavesten. — Podlegel je bolezni na ledicah. — Pokojnik je bil star 70 let.
OSLO, Norveška, 20. oktobra. — Zaključne številke glede predvčerajšnjega ljudskega glasovanja o prohibiciji niso še na razpolago, a zaenkrat, vse kaže, da pomenja glasovanje odločilno zmago mokračev. Upajo, da bo znašala večina proti prohibiciji najmanj 120,000. Sedanja postava izključuje pijače, ki imajo več kot 2 1 odstotkov alkoholne vsebine.
V Oslo je bilo oddanih 1 03,400 glasov proti prohibiciji in le 1 5,400 za prohibicijo.
Čeprav so poročila iz vseh delov dežele kazala, da se je pojavila odločna izprememba v javnem mnenju, prekaša vendar zmaga mokračev vsa pričakovanja. V splošnem govorjeno, kažejo vsi iztočni in severni okraji Norveške ali odločne proti-prohibicijske večine ali pa vsaj odločilne napredke v to smer, dočim so vzdržali suhači svoj opri jem iztoku in zapadu, čeprav s precej zmanjšanimi veči
CHICAGO, 111., 20. oktobra. — Znani prvoboritelj soeijalizma v Združenih državah, Eugene V. Debs, jt< umrl v nekem sanatoriju v tukajšnji bližini.
Zadnjih pet dni se ni zavedel.
Dva zdravnika sta bila neprestano ob njegovi smrtni postolj: Xjegovo telo je bilo ledeno mrzlo kljub temu. da je znašala njegova
pod sedežem so našli dve plošči 1 temperatura 304 stopinje, iz New Jersey a, ki sta "bili izstav-i 1'mrl je v enoinsedemdesetem
ljeni na San Constanza. Slednji
debato. Predlogo so vložili prijatelji prejšnjega predsed. Obregona. ki ga skušajo napotiti, da se zopet poteza za urad predsednika.
Prijatelji generala so dobili obljube dvesto poslancev, da bodo podpirali predlog, a manjšina v
stražnico, po avtomobil, a je b takoj aretiran. Njegov brat se nahaja v ječi radi roparskega napada v Plymouth, Pa.
Komaj je policija v Elizabeth proti jamščini $2000 izpustila aretiranega "Williama Gleasona ki je
. , . . ... ,. v	bil prijet v zvezi z roparskim na-
poslanski zbornici odločno pro- padom v Elizabeth, ko je bil are-
ti odredbi.
Poleg obljub večine poslancev so dobili prijatelji in pristaši Obregona tudi obljube 45 senatorjev, da bodo glasovali za predlogo, kadar bo predložena senatu.
Ilordel Mangel, poslanec iz dr-ŽHVjg^ Guanajuato, in eden prvotnih revolucionarjev proti Por-
tiran že nadaljni moški koč osumljenec. Po ostrem zaslišanju pa je bil aretirani zopet izpuščen.
Malo po polnoči, je telefoniral neki neznanec v policijski glavni stan v Elizabeth, da je pokazal neki tujec v neki gostilni 11a Summit Ave. v Jersey City velik zavoj bankovcev. Rekel je, da je ta
firiju Diazil. je izjavil včeraj, da ! denar i»o<?oče del poštnega plena bi bila v Mehiki, kjer je držav- j v Elizabeth. Brzojavili so takoj Ijanska organizacija v slabem sta-1 policiji v Jersey City, ki je poslala sto mož v dotično gostilno.
nju, zopet na izvolitev Obregona nevarna.
— Ta načrt skuša upravičiti gotova skupina z napačno domnevo, da predstavlja povratek Obregona narodno potrebo. Današnji položaj pa je sličen onemu v dneh Diazovega režima, ko so pristaši Oaxaca Indijancev dvignili krik zopetne izvolitve, ki je imel za posledico ustanovi jen je diktatorstva države Oaxaca.
Splošno mnenje je očividno. da je general Obregon sicer neke vrste mehiški Napoleon na bojnem polju, da pa ni zadostno uspešni državnik, da bi vodil mehiški narod v vznemirjenih političnih časih.
Mirno pa je stalo tam šest gostov, ki so izjavili, da ne vedo ničesar o telefonskem klicu.
Stavka premogarjev v West Virginiji.
MORGANTOWN, Va., 20. oktobra. — Stavka, že tretja, katera je odredila United Mine "Workers izza 1. aprila, se vrši sedaj v tej pokrajini. Premogovne družbe trdijo sicer, da imajo dovolj ljudi, da nadomestijo stav-karje. a unijski voditelji vedo, la bo z vsakim dnem bolj občutiti posledice stavke.
Žena oslepila
svojega moža.
Žena je baje iz ljubosumnosti oslepila svojega moža. — Težka obtožba *je dvignena proti Mrs. Mverson.
letu svoje starosti.
Podlegel je bolezni na ledicah.
Kolike izdajo ženske za lase?
Mrs. Freda Meyerson, s Clara St., Brooklyn, se mora zagovarjati pred poroto v Kings County sodišču proti obtožbi, da je oslepila svojega moža, Izidorja Meyerson. izdelovalca ženskih oblek.
Kot razvidno iz obtožnice ter pridejanega komentarja pomožnega okrajnega pravdnika Joseph Gallagherja. je bil motiv za dejanje blazna ljubosumnost Mrs. Meyerson, ki je deset let starejša od svojega moža in ki se je jezila nad prijaznim obnašanjem Meyersona napram od jemal kam. <Siasi se. da je Mrs. Meyerson že preje "po-
CIIICAGO, 111. 20. oktobra. — Z uveden jem moderne frizure pri ženskah ter mode kratkih las se je neizmerno dvignila frizerska industrija, ter se računa, da zaslužijo brivci na ta način vsako leto $150.000.000 več, kot v prejšnjih časih, ko so ženske nosile še dol<re lase.
Pet milijonov žensk in deklic obiskuje redno brivnice, a moški so še vedno glavni gostje brivcev, ker puste v brivnicah vsako leto
.$750,000.000.
Moški izdajo vsako leto 100 tisoč dolarjev izključno le za obrazno masažo.
svarila svojega moža, da ga bo o-slepila, če bo nadaljeval s svojimi pozornostmi. Meyerson pa je izjavil, da je njegovo obnašanje izključno trgovska prijaznost.
V obtožnici se glasi, da je Meyerson oslepil, ker mu je žena vr-glav obraz vrelo vodo, pomešano s kislino.
nami.
o
Totalna prohibicija je bila uvedena na Norveškem potom začasnega vladnega odloka ob izbruhu svetovne vojne. Leta 1919 se je vršiio splošno glasovanje z resultatom, da je 489,01 7 ljudi, moških in žensk, glasovalo za prohibicij in 304,673 proli prohibiciji, ki je postala vsled te ga trajna.
Od onega časa naprej pa niso bile srečne izkušnje naroda glede delovanja prohibicijske postave. Pojavila se je redna trgovina" vtihotapljan ja žganih pijač iz Nemčije. Ladje, zaposlene s tem delom, so imele za poveljnike prejšnje nemške častnike podmorskih čolnov. Z odločnimi odredbami, ki so vključevale zaplenjene tovora in ladij, poleg težke globe ter zapora, se je oblastim posrečilo zmanjšati vtihotapijanje žganih pijač do gotovega obsega, a država je imela pri tem velike stroške.
Leta 1923 so zaplenili carinski uradniki in policisti 624,183 litrov žganih pijač. V prihodnjih dveh letih so tozadevne številke nekoliko padie. Ceni se, da operira na Norveškem nekako tisoč
nepostavnih žganjekuhov.
*
Splošno ljudsko glasovanje glede prohibicije je bilo predlagano v prestolnem govoru, ki je bil pre-čitan pri formalnem otvorjenju državnega zbora v januarju. Pred tem pa je bilo opaziti že živahno agitacijo za preklicanje po9tave, ki prepoveduj alkoholične pijače, ki imajo več kot 2 1 odstotk
Pred sedmimi leti je bila sprejeta postava, ki je prepovedovala vse pijače, vsebujoče več kot 1 4 odstotkov alkohola. Postava pa je bila izpremenjena leta 1 923, ko so povečali odstotek alkoholne moči na 21 odstotkov.
e ov.
Seznam
To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je tr^bn poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah.. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mesto.	»
Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno ie, ako boste vpoitevali srojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo.
	Dinarji			Lire	
Din.	.... 600 ....	$ 9.45	Lir ...	... 100 ____	. $ 4.95
Din.	.... 1,000 ....	$ 18.60	Lir ...	... 200 ....	. $ 9.60
Din.	---- 2,500 ____	% 46.25	Lir"...	... 300 ..	$14.10
Din.	.... 5.000 ....	$ 92.00	Lir ...	... 500 ....	. . $23.00
Din.	.... 10,000 ....	$183.00	Lir ...	... 1000 ____	.. $45.00
Za poSIlJatve, ki presegajo Desettlsoč Dinarjev ali pa DvatteoS Lir dovoljujemo poseben znesku primeren popust.
Nakufla po bnajnnea ražnnsmo s* stroške H—.
Izvrftnjemo v najkrajftem
Posebni podatki.
Pristojbina n Izplačila ameriških dolar. Je? v Jugoslaviji in Italiji znaša kakor sledi :za $25. ali manjl znesek 75 centov; od $25. naprej do $300. po 3 cente od vsakega dolarja. Zm vetje svote po pl»
FRANK SAKSER STAJE BANK
82 Cortlandt Street	p*«*! oobtlandt h&t	New .York, N. Y.
GLAS NARODA, 21. QKT. 1920
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank Bakaer, president.	Louia Benedik, treasurer.
PImm of buunaoM of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortiandt	Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
"QLAS NABODA" "Voice of the People"
_leaned Every Day Except Sundays and Holidays.
Za telo leto Petja Ust ta Ameriko
. 4* Kanado —____$6.00
ta pol leta_______..$3.00
Za četrt leta_______ti30
Za New York ta celo leto_ $7.00
Za pol leta_________$3.50
Za inotemstvo ta celo leto_$7.00
Za pol leta_________$3.50
Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement.
'Olas Naroda" izhaja vsaki dan itvzemši nedelj in pravnikov.
PREDSEDNIK IN NJEGOVA ZENA KOT
QOSTA

Dopisi bres podpisa in osebnosti se ne priobcujejo. Denar naj se blagovoli poiiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, proximo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.
'OLAS NARODA", 82 Cortiandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortiandt 2876.
EUGENE DEBS
Včeraj zvcV-er je umrl v Elnilnirst, 111., Eugene V. Debs, voditelj ameriških socijalistov.
Rojen je bil 5. novembra 1855 v Terre Ilaute, Ind.. ter je bil v svojih mladih letih železniški kurjač.
Zadnjih trideset let je bil voditelj soeijalistienega gi banja v Združenih državah.
Prvo večjo vlogo v ameriškem razrednem boju je x-gral leta 1894, kot voditelj železniearskega štrajka.
Za s t ran svoje delavnosti je bi) pa r mesecev kasneje prvič aretiran. Ignoriral je 44injunction" sodnika Win. H. Tafta, poznejšega predsednika Združenih držav.
Tedaj se je bil vprvie pobližje seznanil s kapitalistično oblastjo ter je pričel spoznavati potrebo političnega u-dejstvovanja delavskega razreda.
Skoro istočasno je bil izvoljen predsednikom bratovščine železniških kurjačev ter je vodil tudi veliki št raj k, ki je bil zaključen šele leta 1897.
Debs je bil zadobil brezmejno zaupanje v napredek ameriške delavce.
Ustanovil je posebno krilo socialističnega gibanja, ki je bilo znano pod imenom "Debsova skupina ki je dosti pripomogla k ustanovljenju soeijalistične stranke v Združenih državah.
Debs je bil petkrat predsedniški kandidat socijali etične stranke. On sam je največ pripomogel, da je soci-jal i stična stranka v svojem cvetočem razmahu razpolagala z milijon glasovi.
Ko je izbruhnila svetovna vojna, je bil Debs njen največji nasprotnik.
Svojega stališča ni izpremenil niti tedaj, ko se je Amerika vmešala v svetovno klanje.
Svoj naznačilnejši govor je imel dne 1(>. junija 1918 na konvenciji oliijske soeijalistične stranke v Canton, O. Govoril je proti vojni.
Vlada ga je pozvala na odgovor.
In odgovoril je, da ne prekliče niti besedice, kar jo rekel v Clintonu .
Vsledtega je bil obsojen na deset let ječe. Dalj časa je preživel v zvezni jetnišniei, nakar je bil leta 1921 izpuščen na prosto.
Debs se ni nikdar omejeval samo na političen boj.
Njegov cilj je bil tudi združiti delavski razred na ekonomskem polju.
Plod tega njegovega delovanja je bila soudeležba pri ustanovitvi Industrial Workers of the Word.
Svoje tozadevne načrte je razložil v svojem velikem govoru leta 1905 v New Yorku.
Nadalje se je zavzemal za proletarsko diktaturo v liusiji ter za ustanovitev velike unije socialističnih sovjetskih republik.
•Ameriški delavci imajo z njegovo smrtjo nenadomestljivo izgubo.	v
O
.?• : ? H
CN = £RMOOO & UKOCMOrOOD^H^r/
Ko se je pred kratkim poročil maganer washin ^tonskega baseball-skega kluba "Senators", Stanley Ravnimi Harris z Miss Mary Elisabeth Sutherland. sta bila kot častna gosta navzoča tudi predsednik Coolidge in njegova žena. Na sliki vidite ženina in nevesto.
samo izjemo. V dramatiko spadajo dramatični proizvodi: — Žaloigre, veseloigre, burke, komedije in tragi-k< »medije.
Tragikomedije so igre. pri katerih se morata gledalec in poslušalec smejati in jokati obenem.
Smeh in jok se vrstita drug za drugim. Morata se vrstiti, — le taka tragikomedija je dovršena in nekii j velja.
Po dolgotrajnem prizadevanju^ z velikimi stroški, z groznim gobezdanjem, z velikimi kritikami, debatam.', kletvinami in blagrovanji se je tudi v Ameriki spočela izvrstna in dovršena tragikomedija.
Predstavljajo jo štiriindvajset ur na dan, že na<! pet let, v vseh ameriških mestih, vseli vaseh, po vselil prostorih.
Nekateri se jokajo, nekateri se krohota jo na glas, Ico jo gledajo.
To smešno in žalostno igrft je spočel poslanec Volstead.
Imenuje se — Proliibicija.
Novice iz Slovenije
Samomor 11-letnega dečka.
Xa «»brhu pri Toplicah se je o-besil 11-letni dečko Joško Besal, in sicer iz strahu pred kaznijo, ker je z dežnikom udaril po glavi svojega sošolca. da se mu je poce-dila kri. Dečko ima namreč stroge starše.
— Lansko leto se je v bližini o-bcsil vojak domačin, kasneje nato starček, ki se je naveličal prenašati bridkosti sveta.
Sploh se je v tamkajšnji okolici izvršilo zadnje f-ase mnogo zločinov. Svetovna vojna z vsemi zle-mi posledicami vpliva strašno na nedoraslo mladino.
šali in naredili luč'.* ob 2 ponoči je namreč neki orožnik vstal in prižgal luč ter se odpravil v službo. Vlomilec je v naglici pobral za 75.50 Din. znamk in priporočenih pisem, med katerimi je bil« tudi pismo za poštno hranilnico. Oeividno je mislil, da se v pismu pošilja denar hranilnici, a se je kruto varal. Napraviti je moral
Peter Zgaga
Človek res ne ve. o čem bi pisal.
Vse je tako navadno in vse tako vsakdanje.
< > romunski kral jici 1 Navadna novica. Kam bodo pa hodili evropski pot en t at i če ne v kisel obraz, ko je zapazil prazne Ameriko?
lističe, ki so za pošto vrednostni, za druge pa kvečjemu za v peč.
Ukradena hranilna knjižica.
Pred kratkim je nekdo ukradel v Ljubljani posestniku Francetu i Kočevarju iz Dornie pri Smleilni-Izum goriškega Slovenca. ku hranilno knpižieo z vlogo 12 Adolf Kočevar iz Gorice je iz-itis°r' Din- Zdrzni že par je nato našel pripravo, ki se z lahkoto na-, v Par (lneh dvignil iz .Tuiroslnvan-stavi ali odstavi na kolesa vseli ■ ske hranilnice na več imen zne-vrst avtomobilov in preprečuje,j sek 4U;0 Din" ker ni mo-el <lvi-da bi bilo občinstvo ob dežju ali ! £rnitJ nae,lkrat vs<1-;; zneska. V na blatnih cestah oškropljeno oci | n«daljnili dnevih pa bi trotovo iz-inimo vozečih avtomobilov. Pri- ? l'1 vso vlogo, da ni medtem Ko-prava estetiki avtomobila prav |	tatvine opazil in obvestil
nič ne škoduje, nasprotno isto o- j rožnike v Smledniku, ki so opo-lepšuje, kajti ne skrije niti četr- zorili nato l»ranilnico. Tat na je
moral nevarnost izvohati, kajti odslej se nI pokazal v prostorih
hranilnice.
Elizabeta Petovar umrla.
Sprejem, ki ga je doživela v Ameriki, je bil nad vse veličasten. Pa kaj sprejem — v Ameriki so dolarji. Ko so jo sprejemali, se je kraljica klanjala. In klanjala se je — morda nehote in ne vede — najvišjemu svetovnemu poglavar-
dolarju.
*
H čem naj pisem ?
O prohibiciji? Prohibieije so že vsi do sita siti. Posebno tisti, ki imajo tako trosto pijačo, da bi jo morali skoro z žlico zajemati in jesti.
Tisi i. ki nimajo pijače, prokli-njajo prohibicijo. Tisti, ki imajo dobro pijačo, pa na vse pretege hvalijo prohibicijo. ali pa ne črb-nejo niti besede.
Dopisi*
tine kolesa. Naprava služi za vse ceste, bodisi lepe deželne/ ali zelo slabe, lahko zadene do 25 cm visoke predmete. Lahko se pogrez-ne s kolesom vred v blato do iste
in večje globine: napravi to nič ^ Ivannjkovieh pri Ormožu je .
vi i - ,	i - • - , ,j; ,i vi - . ,,	ki je pobegnila od svojega po-
ne skodu ie. ka ]ti v tem slu<-a ni se f 11 (l111 umrla hhzazeta Petovar.	7	.	J 1
!, i • -	-	, starnesra milijonarja?
sama potisne nazaj, kolikor po- '-ena bivšega poštarja m velepo-'
trebno in se vrne zopet avtomatič- s< stnika Leopolda Petovarja t.>r
no v normalno leiro. Tznajdba jeJ!uati sirom domovine znanega rn-
že patentirana za Anglijo in ko- doljuba in narodnega bona Lov-
lonije.	i »"rt Petovarja. Pokojniea j»- bila
j doma iz Središča iz ugledne Ko c-
Najdeno tmulo novorojenčka. : varjeve rodbine. Imela je odprto
Dne 27. septembra popoldne jn|Rr,,p ^di za vse reveže daleč na-
Sava naplavila na desni breg v i okr<>g. Kot zavedna Slovenka je	. . .
,.	.i	--i	i sta no opominja )0 tega m oneira
Radečah truplo novorojenčka, do-' svoje otroke vzgojila v narod-j	■ „ '. r
•i	• ' „ ,	. i nem duhu	, notri dem . pri tem pa trepecejo.
bro razvito tlete zenskeira spola. 111 ,nmu-	. . ... ...	,
1	i, i. • i i •	i da bi ne bila nnhova slava v tej
Trn pel ca so se držale še iztrehni- bolehala je dalje časa na slad-!. ...... J
noma sveža. »"»Kiepa se. da je
d< te takoj ]io rojstvu vrženo v Sa-| toflria (1° tedna je hirala ter kom". vo ter je ležalo v vodi le 3 dni. 11,0 P°dlegla zavra t ni bolezni. Pestijalno mater zasledujejo se-j
daj orožniki.	Himen.
i
! Dne fi. oktobra se je poročil dr. Vlom v pošto Slatin-Radenci. i Kohert Zaloker z ]\Iileno ?raz. lle. V noči od 30. septembra na 1. oktobra so neznani vlomilci vlo-
Xo. čem bi pisal '
^Iorda o šestnajstletni ženici.
J listih navaja vzroke, zakaj je i pobegnila od njega. < >n previdno J molči. Najbrž nima vzroka, zaradi katerega naj bi ostala pri njem.
Torej o čem naj pišem 1 O dragih rojakih, ki me nepre-
pelca so se držale še iztrehni- 1'Oteiiaia je dalje časa na slad-	.	. "
er je bila popkovina še popol- ko"» Složni kateri vsa ztlravni- ko,oni "»javljena.
.a sveža. Sklepa se. da je bil, ^ veila ni mogla odpomoči. Od Ah na., p,sem oU*Uh. k.
AMERIŠKA TRAGIKOMEDIJA
Evropejci očitajo Amerikancem, da nimajo posebnega zmisla za umetnost.
Razen par častnih izjem, naprimer Poe-a in Mark Twaina, res ni Amerika produeirala dosti, kar bi se moglo meriti s tujezemskim mojstri.
Čut za industrijo in finaneo, za praktičnost in ma-t^rljaHzem je najbrž preveč razvit, da bi bilo kaj prida prostora in časa za nego lepih umetnosti, kot so slikanje, pisateljevanje, glasba, dramatika, ples itd.
Posebno dramatika je velika reva v Ameriki. Z eno
Farrell. Pa.
Sedaj se dogotavljajo zadnja tlela pri našem novem Domu, tako da upamo, da bo vse dogotov-ljeno. izvzemši kegljišča. Za keg-lišče moramo še malo počakati, da si smo dobili že več ponudb od raznih družb; ko bo kaj prilične-ga, bomo kupili ter ga postavili, za sedaj pa naj še malo počaka.
Nadalje je bilo sklenjeno na seji, da se vrši dne 30. t. m. ma-škeradna veselica, v korist Doma. Na Seji so bile razpisane tudi tri nagrade, ki jih bosta dobili dve najlepši maski ter ena. ki bo naj-grša. Zato maskirajte se, ker nagrada vam ne odide: če ne boste najlepši, boste pa najgrši. Začetek plesa je ob 8.30 zvečer, ob 10. se bodo dale nagrade. Zato bodite vsi ob pravem času tukaj; vstopnina za moške je 75c, za ženske pa 25c. Sviral bo najboljši orkester, kar jih je v tej okolici. Privedite svoje prijatelje. Vstopnice se že dobe pri tajniku, zato sezite po njih.
Redne seje našega Doma se vršijo od sedaj naprej vsako prvo nedeljo v mesecu, in ne več vsako tretjo, kot dozdaj. Zapomnite si. da se vrši prihodnja seja našega Doma dne 7. novembra ob enih popoldne. — Imenik darovalcev ob priliki naše otvoritvene proslave bo v kratkem priobčen. — Vse delničarje opozarjam, da jih bomo v kratkem obiskali: ker so nekateri že precej zaostali, zato nam bodo oprostili, ker jih bomo zopet nadlegovali.
Frank Kramar.
Niles, O.
V	tekočem letu sem čital dopise v Glas Naroda iz Girard, O., da se slabo dela. No sedaj je prišel čas, ko se dobro dela. Ohio Leather Works delajo s polno paro. Girardsko mesto gradi most za en milijon in pol dolarjev. Kontrakt ima neka kompanija iz Clevelanda. Delajo 8 nr. Plača je na uro od 75c do $1.00.
V	meseen decembru bo imel en šap zaposlenih 900 delavcev. Pla-
če so vsakovrstne. Organizirani zidarji imajo na uro $1.02^. zidarski pomagači 75 c na uro.
V	železnih tovarnah so ravno tako vsakovrstne plače.
Torej cenjeni čitatelji (ilas Naroda iz tega vidite, da ni v tukaj šnji okolici slabo. Dela je dosti, kdor hoče delati.
V	Nilesu, O. bo Carnegie družba dejala kanal, ki bo dve milji in pol dolg.
Tukajšnje jeklarne delajo 00 do procentno.
Sedaj se -delajo načrti za o-gromni kanal preko Johnstowna do Pittsburgha. Preračunano je. da bo veljalo <lelo sto in en milijon dolarjev.
Pozdrav čitateljem Glas Naro da!
Joseph Copicli.
mili v pošto Slatina-Radenci. Z drogom so iztrgali železno palico iz križa na oknu in potem skozi odprtino splezali v poštni urad. V poslopju stanujejo tudi orožniki. Kako predrzna postaja vla-milska sodrga. dokazuje najbolj dejstvo, da jih ni prav nič motilo, da se niti 10 korakov od prostora, kjer je bil izvršen vlom. nahaja o-rožniška kasarna. Vlomilec s^ je po prihodu v urad lotil najprej mizniee pri pisemski pošti, iskaje denar. V trenotku. ko je brskal « za denarjem, mu je zakričal po- a w- f
KAŠELJ IZGINE,
razdrazenje in hrapavost se odstrani z pravočasno rabo zdravila
me so-
vražijo, ali o tistih, ki me ljubijo?
Prvih je toliko, da bi sto takih kolon ne napolnil z njihovimi imeni. drugih pa tako bore malo. da bi jih lahko na prste seštel. fPrve dam za fajfo tobaka, drugih pa ne za ves svet1!.
S Severa's | Cough Balsam.
Je pri ljub! eno zdravilo tekom zadnjih 45 let; vsledtega je preiskušerso.
Ali naj zinem katero o modi ? Stapaj. Zgaga, bodo rekle ženice. O modi pa — čim manj je. tem boljše in lepše . . .
Ali o GrdiniSe ne izplača. Mož trdno ostane pri tistem o čemer je sklenil, da ne da. Iti ne
bo dal
ne bojte se! Nikdar ne
Cena 25 in 50 centov.
Vprašajte zanj v lekarnah.
. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS. I0WA
, bo dal . . . nikoli ne.
» Ah naj pišem o dekletih? P«h — še manj . . .
Po mojem osebnem prepričanju ! so vse enake: niti dobre, niti sla-

magač : "Zbeži, orožniki so nas sli- Sqqq

Orkan usodepoln za japonske ladje.
LONDON, Anglija. 20. oktobra. ( Soglasno z nekim poročilom iz To-! kija, je bilo uničenih enajst la-j dij tekom nekega viharja na se-i verni obali Japonske. Med ladjami je bil tudi parnik Kaitsu Ma-ru, ki se je potopil s številnimi
potniki.
Cenen sladkor za Evropo
RIO DE JANEIRO, Brazilija, lf). oktobra. — Da se odpomore krizi, ki je nastal^ vsled prevelike produkcije, bo poslala Pernam-buco Sugar Grovers organizacija v Evropo en milijon vreč sladkorja. Družba upa, da bo ta odpoši-ljatev četrtine pridelka v inozemstvo zopet uveljavila normalne cene sladkorrja. Ker so produkcijski stroški v Braziliji večji kot pa na Cubi, pričakuje družba, da bo morala prodajati v Evropi z izgubo.
Umrle so
v meseeti septembru v mestu Celju* 3 os^be, v celjski javni bolnici pa 13 oseb.
zanimanje vse družine
od 20. do 30. oktobra, od 11. dop. do 11. zv.
Električna in Industrijalna
be. — vse takole tjaveudan.
No. če o nobeni stvari ne iz-plača, pisati, se pa izplača izpre-govoriti par besed o Vinski trgatvi ki jo bo priredilo Samostojno društvo v soboto zvečer v Arlington Hali na 8. cesti v New Yorku.
Prijatelj Mušič se sicer straho-niii vprašuje "Kako bo?"
Nikar naj ne bo v strahu. Jaz vem. kako bo, jaz vem, da bo izvrstno.
Samostojno le malokdaj nastopi. kadar se pa odloči za kako prireditev, prekosi vsa pričakovanja.
Vztrajni člani so preskrbeli vse potrebno, da se ne bo nihče dolgočasil.
Sodnik bo imel čez glavo dela, istotako tudi biriči, kajti naš naro^ je kot volk na ženitev in na grozdje.
Komur ne bo šlo vse tako gladko izpod rok kot domneva, naj samemu sebi pripiše.
V soboto se bodo sestali stari znanci ki se niso videli že več let.
Večer bo prisrčen, zabava neprisiljena.
Vstopnina ni pretirana.
Godba bo dvojevrstna : v veliki dvorani bo igrala ^odba na pihala, po raznih kotičkih pa godba na meh.
Zabava bo trajala pozno v noč, kar naj izrabijo za izgovor vsi tisti. katerih še zjutraj ne bo domov.
Vinska trgatev bo slehernemu udeležencu ostala v trajnem s minu.
OLAŠ N ARODA 91 OICT. 1026
Ud:
Maupassantov grob.
</
ctKiovan original
Ij ne pozna setlan '•asih skrbno prebi-spominu to, kar je In tedaj se mi zdi [okojniki nekje p/a-lakor ga živinu mi
se spomnil dneva, toraj slučajno preži-rolstojem. Spomnil [egovih besed in nje-Vprašal sem se: iz oči velikega starin oduševljen? In govoril:
> j p govori! o Mau-fijegovi povesti ali neznatni poemi •
Napotil sem se dalje. Občinstva je bilo malo.
fcirečal sem drugega čuvaja in ga vprašal, kje je Maupassan tov grob.
—	Sami ga ne boste našli, — mi je odgovoril. — Takoj vam pokažem pot. — Namignil mi je, naj mu sledim.
Grob je bil daleč v ozadju, v petnajsti ali dvajseti vj^ti, kjer ni nobenega lepega spomenika.
—	Tam, — mi je pokazal čuvaj ►dva stebrička z verižico počez in odšel. Na stebričkih je pritrjena l»loš<"ica z napisom: "Guy de Maupassant". Spomenik je precej nizek in ni iz mramorja, niti iz gra nita. marveč iz navadnega cemen ta. Spodaj je pritrjena na steb l ičku druga ploščica, podobna odprti knjigi. Na levi strani je letnica 1850, na desni pa 1893. To je vse.
Ob Maupassantovem jrrobu duši človeka spočetka neka čudna teža, podobna bridki zavesti, da so položili enega največjih mož f ja nekam v kot in da ni bilo denarja za dostojen spomenik. Potem se pa duša v tej tišini umiri in človeku postane jasno, da bi irrob, spomenik in kraj. kamor redko stopi kateri njegovih junakov, nedvomno ugajal celo Mau-passantu samemu, ako~ bi ga mo gel videti.
Knjiga dveh strani pove več, kakor če bi bilo teli strani sto in sto.
In še enkrat mi je prišlo na misel, kako lepo je. da na grobu enega največjih pisateljev ni nobenega jokajočega angela ali bronastega genija z bakljo.
Po čudnem naključju so z leve in desne strani Maupassantovega groba pokopane ženske.
Bog in ženske so ljubile tega ril kr;itl{T>	i rno^a usoda je hotela, da ni bilo
Vprašala sva drugega sivolase- m°ri niti sredstev, da bi postavili
zagoneten umor župnika
sem sanjal o dveh živega Cammila n posetiti Maupas-isem verjel, da bi In naenkrat me je tanesla usoda v Pariz. Takoj sem hotel izpolniti davno željo — stopiti na pokopališče in se pokloniti manom avtorja povesti, ki bi lahko nosile naslov: Na zemlji.
Sam ne vem, zakaj sem domneval, da je grobnica \-elikega Francoza v Pantheonu. Toda bivši ruski novinar, star Parižan, mi je povedal, da je Guv de Maupassant pokopan na pokopališču Pere La-chaise. Dvomiti nisem smel in d?
lašel dotični grob, sem čno, inteliger t ko, naj me spremi. ,s»'iii šopek svežega sv/ * "e podzemske Želez-išča je samo nekaj ©kopališču me je )ta in bogastvo spo dno sva vprašala u-£ uvaja, ki je služil ■u najmanj dvajset b pisatelja de Mau-,
ji s! — je ortgovo-
ga čuvaja, in dobila sva isti odgovor. S spremljevalko sva se zaT-i.i deno spogledala. Sklenila sva nato vprašati"nekega civilista izmed onih, ki so prišli na grobove svojih sorodnikov.
Stopila sva k navidez inteligentnemu in lepo oblečenemu gospodu, ki je naju s svoje strani vprašal:
—	Ivdo je pa bil ta Maupassant T
Pojasnila sva mu.
—	Ah, da, da, zdaj se pa že spominjam. Seveda, pisatelj. Za njegov grob pa res ne vem. Najbolje bo, če stopita v pokopališki urad. Tam vama takoj povedo in pokažejo grob.
No, v uradu so naju zadržali dobrih deset minut in dva izmed tistih, na duši in telesu tesno zapetih uradnikov, ki jih je znal Maupassant tako Vpo opisati, sta skrbno pregledaia tri ali štiri debele knjige v usnjenih platnicah. Pogledala sta tudi splošni alfabetni seznam, pa nista našla nobenega Maupassanta. Nato sta nama oba nasvetovala, naj vprašava načelnika pisarne, sivolasega starčka, ki je pomežikal, pomislil in dejal:
—	Pisatelj Guv de Maupassant vendar ni pokopan tu. marveč na pokopališču Montparnasse.
In z^pet sva se s spremljevalko spogledala. Zahvalila sva se šefu in odšla iz pisarne. Bil je december, toda ciprese in vrbe - žalujke na grobovih so zelenele in dehtelo je sv*že cvetje, ki so ga prinesli sem živi svojim dragim mrtvim.
Natihem sera sklenil posetiti Maupassantov grob v Montparnas-si! v delavnik in brez spremstva. Tako sem tudi storil.
Pokopališče Montparnasse se mi je zdelo bolj skromno. Ozka ulica ga deli v dva dela. Primeroma še mlad čuvaj mi je takoj povedal, da počiva Maupassant v manjšem delu pokopališča, kamor se pride čez ulico. Tu sem srečal več dam v žalnih oblekah, toda nobena ni vedela, kje je pisateljev grob. —
pevca lepote in ljubezni v isto vrsto ž njegovimi zakletimi sovražniki — meščani.
Ponosen in sam svoj je bil umetnik, ponosen in osamljen je njegov grob.
Te dni so pokopali v Krueem-btirku na Češkoslovaškem umorjenega župnika Rohlika, ki je vodil ondotno župnijo že od leta 1902. 65-letni dušni pastir je bil med ljudstvom zelo priljubljen. Pred d vema letoma je vzel k sebi svojega nečaka 27-letnega Ladislava Rohlika, ki mu je pomagal pri delu. Strie je bil ž njim vedno zadovoljen. Dne 25. septembra je odšel župnik kakor običajno na izpr^hod in se ni več vrnil. Nekateri prebivalci iz Krucemberka so slišali iz bližnjega gozda, kamor se je napotil župnik, strel, za katerega se pa ni nihče zmenil. Šele čez nekaj dni so našli v gozdu žup-nikovo truplo. Truplo so prepeljali v župnišče, in ko so ga preoblačili. so ljudje opazili, da je ne-'•ak skrivaj potegnil iz župnikove suknje neke listine. Ivo je moral inladenir- te listine oddati, so ljudje opazili več luknjic in takoj je bil nečak osumljen, da je strica ustrelil. Enake luknjice so bile namreč tudi v suknji, telovniku in perilu. Nato so opazili krvave, modre lise tudi na levi strani župnikove ga trupla.
Poklicani zdravnik je takoj u-gotovil, da je bil župnik ustreljen z risanico. Pri obdukciji trupla se ie izkazalo da je i « tla nesrečna žrtev v telesu nad 40 svnčenih zrn. V /upnikovi lovski puški je pa manjkal en naboj. In ker je bilo znano, da je streljal župnik s svojo puško samo v svojem lovskem revirju, je bilo takoj jasno, da je moral to pot streljati nekdo drugi.
Na podlagi teh indicij so orožniki Ladislava Rohlika aretirali in zaslišali. Mladenič je umor odločno tajil, toda v njegovem zagovoru je bilo mnogo protislovij.
NAJVEČJI TURBINSKI GENERATOR
»t- m -1 i i trmr
UNDSftWOOO * UNDERWOOD. M. T
»lika nam kaže jiajvečji turbinski generator, katerega je pred kratkim izdelala New York Edison Company. Generator ima 60,000 kilovatov ter lahko producira 80.000 konjskih sil.
Južna Afrika hoče več pravic.
Minstrski predsed. Hert-zog iz Južne Afrike je pozval imperijsko konferenco, naj izboljša status vseh dominijev. Cosgrave se je izognil cerimoni jam -
grozna tragedija
Prebivalce vasi Lanžhota pri Breclavi na Moravskem je razburila te dni velika tragedija, ki se je odigrala v hiši sester Menšiko-vih. Sestri sta živeli skupaj s svojo materjo. Obema je že dlje časa dvoril neki oženjeni kmet iz sosedne vasi. Zahajal je dan za dnevom v Lanžhoto in se usiljeval sestrama, toda vse njegovo prizadevanje je bilo zaman. Videč svoj neuspeh, je začel besniti in groziti obema svojima srčnima kraljicama z osveto. In res se je na grozen način osvetil.
V Lanžhoto je prišel že nekega dne zvečer in se potikal okrog vasi vso noč. Zgodaj zjutraj je vlomil v hišo sester Menšikovih, kjer je naletel v veži najprej na starejšo sestro. Potegnil je iz žepa revolver in jo ustrelil v glavo, da se je zgrudila mrtva na tla. Po strelu je nastal ropot v sobi, kjer sta spali mlajša sestra in mati. Videč, da se je izdal, je planil morilec v sobo in ustrelil tudi mlajšo sestro v hipu. ko je hotela vstati. Zadel jo je v sence in tudi ona je obležala na mestu mrtva. Po krvavem činu si je pognal morilec kroglo v srce. BI je takoj mrtev. Vzrok trojnega umora je bila ljubosumnost.
deklica v kataleptič-nem snu
V Nottinghamu na Angleškem spi že skoro celo leto dni 17-letna deklica Doris Iventon. Dne 1. oktobra 1925 je poslušala z bratom radio-koncert. Ko je godba končala je zapadla v katalcptično stanje.
Roditelji so čakali par dni, potem so poklicali zdravnike, da jim povedo, kaj pravzaprav pomeni ta spalna bolezen. Toda medicinci niso vedeli sveta. Priporočili so staršem samo to, naj pazijo na svojo hčer in naj jo puste ležati, dokler se sama ne prebudi iz sna.
Sedaj se baje pojavljajo znaki, ki kažejo, da se bo Doris v kratkem prebudila. Njeni svojci sklepajo to iz pregibov njenih rok. Če jo kdo nagovori, ga deklica razume in ko se je oče zadniič pošalil ž njo, se ji je na licih pokazal smehljaj. Kakor je bil čuden začetek njene, bolezni, tako se tudi sedaj kažejo nenavadni znaki, ki so menda dokazi njenega bližajočega se konca. Deklica je legla po ra-diokoncertu pred enim letom na zofo in je zaspala. Sedaj upajo, da se bo na podoben način prebudila in vstala iz postelje, ko se bo njena okolica tega najmanj nadejala.
Eksplozija ubila delavca
Sejanje riža z aeropla-nom.
SCRANTON, Pa., 20. oktobra. Tekom eksplozije v Du Pont smodnišniei v Moofie, deset milj od tukaj, je bil ubit en delavec, a drugi so našli nepoškodovani.
WINNIPEG, Manitoba, 20. okt. Manitoba poljedelski department je odredil, naj nasade s pomočjo aeroplana divji ria v močvirjih severnega dela province. Profesor Jackson, ki je vprizoril v preteklem letu preiskavo ni našel nobenega divjega riža sever, od 53. stopinje širine, in po njegovem mnenju je to vzrok, da pridejo divje race tekom rižne sezije na jug.
LONDON, Anglija, 20. oktobra. Prvi sestanek imperijske konference, ki je bila otvorjena včeraj tukaj, da razpravlja o skrajno resnih problemih, tikajočih se angleškega imperija, bi bil dan splošnih cerimonij in priprav, če hi ne nastopila general Hertzog, ministrski predsednik Južne A Trike. in Oosgrave. predsednik Irske proste države.
Ognjeviti južno-afriški voditelj iii izgubil niti trenutka, da opraviči vse one proroke, ki so izjavljali. da bo postala Južna Afrika "enfant terrible"' te konference.
Trski predsednik Cosgrave pa je takoj motil harmonijo, ko je predložil ministrskemu predsedniku Bahlwinu pismo, v katerem je izjavil, da se ni mogel udeležiti razkritja spominske plošče v Westminister Abbey za angleške vo-' jake. ki so padli v svetovni vojni, ker je bil prepričan, da bi bila njegova navzočnost neprimerna vspričo dnblinske velikonočne vstaje leta 1910. katere se je on aktivno udeležil.
General ITertzog. ki ni pustil, (la bi bil prvi dan konference posvečen pozdravnim govorom, jej imel odločen govor, v katerem je: pojasnil poA-sem določno, da ni Južna Afrika, čeprav še vedno lo-! jalna popolnoma zadovoljna s sedanjim stanjem v angleškem imperiju in da je za trdno sklenila izpremeniti to stanje, če le mogoče. General Ilertzog je vrgel svojo govorniško bombo kmalu potem, ko je ministrski predsednik predsednik Baldwin pozdravil njega in ostale načelnike dominijev na Downing Street ter obrazložil naporno delo, ki čaka konferenco.
Govor Hertzoga je sicer dosti jasno razkrival nezadovoljstvo Južne Afrike, a je bil manj jasen, ko je moral povedati, kaj hoče pravzaprav Južna Afrika. Isto velja glede gotovih odstavkov govora canadskega ministr. predsednika Mackenzieja.
Nadaljno presenečenje prvega dne konference je predstavljalo pismo predsednika proste irske države, Cosgrava. Pri cerimonijah v Abbev ga je zastopal neki njegov podtajnik. V pismu je rekel:
— Dobro znano je po vsej Irski, da sem bil jaz in najmanj en na-daljni član izvrševalnega sveta aktivno udeležen pri sovražnostih, j ki so se pripetile v Dublinu aprila meseca 1916 med veliko vojno in tekom katerih je bilo dosti mrtvih na obeh straneh. Jaz nočem razpravljati o okoliščinah o-nega časa, a precej trpkih besed
Revolucionarji ogrožajo Šangkaj.
Čete iz Čekianga sc prikorakale do razdalje 20 molj od mesta. — Policija straži inozemce. — Čang Tsolin hoče strmoglaviti Sun Cuan Fanga, načelnika petih provinc.
ŠANGHAJ, Kitajska. 20. oktobra. — Revolucijonarne sile iz (>-kiang province so prodrle včeraj do razdalje dvajsetih milj od tega mesta. Inozemske okraje, ki imajo osem tisoč belih prebivalcev, je zastražila policija za vse eventual-nosti. Obrambne sile maršala Sun Cuan Fanga so slabotne po številu. ker niso dospela ojačenja iz Nankinga in Sučova.
Stališče branilcev je neugodno ter obstaja možnost, da bodo napadeni z boka. Vozeč se po reki, so se zmuznili vstaši ob C'ekiangu mimo čet. ki straži jo železnice v Ilanokov in kmalu bi se jim po-1 srečilo zavzeti Mingkong. Izstavljene v razdalji treh milj od mosta. so pričele ogrožati okolico Šanghaja.
Inozemski listi so razkrili tako-zvano zaroto mandžurskega diktatorja Cang Tsolina. da strmoglavi maršala Sun Cuan Fanga.
je padlo takrat. Med svojimi državljani jih imamo dosti, ki so izgubili takrat svoje sorodnike.

'ski majnarji se vračajo na delo.
Nadaljnih 20,000 angleških premogarjev se je vrnilo na delo. — Poro Čila o neredih. — Priprave za nadaljno in-zivno kampanjo.
LONDON, Anglija, 20. oktobra. Število premogarjev, ki delajo danes v premogovnih poljih kaže povečanje za <koro dvajset tisoč, kar je več kot nadomestilo poro-čani odpad v ponedeljek, ki je znašal 17,700 premogarjev. Sedaj je ne delu večje skupno število
premogarjev? kot ob kateremkoli času izza prekinjenja obratovanja v angleških premogovnikih. Ofici-jel no je bilo objavljeno, da znaša skupno število mož. zaposlenih v rovih danes 238.66H.
Včerajšnji odpad povzroča velike skrbi voditeljem premogarjev. ki nameravajo vprizoriti nadaljno intenzivno propagandno kampanjo, da ustavijo |*)vratek delavcev na delo. Trdijo, da še ved no lahko preprečijo splošno obnovljenje dela in da lahko nadaljujejo z bojem do Požira.
Ponesrečen vijolinist.
Fritz Kreisler. slavni vijolinski virtuoz. je bil lahno poškodovan pri neki avtomobilski nezgodi na Irskem.
jugoslovanska'
katoliška jednota
Minnesota
(Mlina nepristranska slovenska podporna jednola v Ameriki. Nobeno vmešavanje v verska ali politična vprašanja. Slo procentov BRATSKA organizacija j. eno blagajno in enjm ge*lom: VSI ZA ENEGA. EDEN ZA VSE. Nad sto odstotkov sohentna, ima približno devet sto listu- dolarjev premoženja in sedemnajst tisor članov v obeh oddelkih. Zavaruje za bolniško podporo, poškodbe in po-smrtnino. kitajte njeno glasilo "N o v o Ilobo", širite pravo bratsvo in pristopajte k pravi bratski podporni organizaciji JSK.I.
Osem članov zadostuje za novo društvo. Pišite no pojasnila na glavnega tajnika: — Joseph I'ishler, Ely, Minn.
HARMONIKE
Dobri igralci pravijo, da so stare KRANJSKE HARMONIKE najboljše na svetu.
V zalogi imam S vrstne, 'A krat uglašene, nove in stare Helikon harmonike, prodajam po najnižji ceni.
Kot strokovnjak garantiram In vrnem denar, fe ne boste zadovo'jni, ali pa pošljem druge. Sprejmem vsakovrstne harmonike v zameno in jih popravim. — JOHN WEISS 614 Seneca Avenue,	Brooklyn. N". Y.
JADRANSKA P0DUNAVSKA BANKA
Beograd, Dubrovnik, Kotor, Kranj, LJUBLJANA, Maribor in Split.
ČISTO JUGOSLOVENSKI ZAVOD
~Delniška glavnica ......................................................Din 120,000,000
T loge na hranilne knjižice in tekoče račune .......... " 200,000,000
Na vloge plača najugodnejše obresti, nakazila izvršuje najhitreje
in najtocnejše.
Zahtevajte od Vašega bankirja, da Vam izda ček ali money order na
JADRANSKO PODUNAVSKA BANKA
ali ped njeno zaščito na 380 njenih vez in afilacij v Jugoslaviji. Vaše pošiljke adresirajte:
jadransko podunavsko banka
LJUBLJANA,	JUGOSLAVIJA
največja razprodaja v zgodovini! še nikdar prej ni bilo kaj takega!
20 KOSOV PRVOVRSTNE ZLATNINE. URA -—KUKAVICA, VREMENSKA HIŠICA, TER KRASNA, rRVO VRSTNA PRISTNA ŽELEZNIŠKA ŽEPNA URA S POKROVOM IZ BE-
LEGA ZLATA. VREDNO $č35.00. PO NAŠI PO SEIiNI TVORNIŠKI RAZPRODAJI
1. Krasna pristna, iz Črnega Gozda importirana ura—— kukavica. Ročno izdelana, umetniško za vršen orehov obod; prvovrstno veliko medeno kolesje. Izboren Casomer in lep okrasek za vaš dom.
3. Pristna pozlačena kravatna zaponka, beli briljantni kamen ter Tepo ubružen saf*r.
3.	Pristna pozlačena krvatna zaponka.
4.	Dva kosa. Pristna Gillette britev in ena klinja.
6.	Novo patentiran avtomatičen obroč za ključe. Varno bodrial skupino kljuPev.
7.	Ženska zapestna ura. Oglate oblike, črn svlien trak, z belo modno posrebreno zaponko.
8 Dva para izbornlh pozlačenih zapestnih gumbov. Najnovejšega, uzorca. Jako znani.
10.	Prvovrstni samopofnilni fountain oen. Pristno 14K pero.
11.	Krasen platinsko izveedn prstan. Za moške ali ženske. Z lepim kamenskim briljantom. Na okvirju so slike francoskih igralk. Nekaj Cisto novega ifi jako zanimivega.
12.	Importrana vremenska hišica. Zgrajena v obliki hišice. z dvema likomaj moškim in žensko, ki kažeta vreme 8 do 24 ur vnaprej. Ce se pripravlja dež, pride ven moški z dežnikom, če bo lepo vreme, se pa pojavi smehljajoča ZAGOTOVO IZKORISTITE TO NAJVEČJO PONUDBO V
žfnska. V sredi je toplomer s Fahrenheitovim merilom.
13. Troje v enem. Pristna usnjata listnica. Prvovrstno i m por C-rano zrcalo. Fin žepni glavnik iz trdega gumija.
16.	Pristna calabash pipa. Iz finega calabash lesa.
17.	Novost vseh novosti. Avtomatični nažigalec smotk. Popolnoma podoben pristnemu revolverju. Potegnite za peteiin kot da bi hoteli ustreliti, pa se avtomatično prižge. Veliko šale s to čudov.to vsakdanjo potrebščino.
18.	Pozlačeni iepni nož. Z dvema lepima jeklenima kll-njama.
19.	Pristna pozlačena vvaldemar verižica. Krasno Izdelana ter garantirana za IX) let.
20.	Pristna železniška ura s pokrovom iz belega zlata. Ena najbolj znanih in najbolj priporočani* ur v deželi.
Krasna 12 velikosti, tankega uzorca; aristokratlčen pokrov iz belega zlata.; umetniško izdelana in e&raitirana M dvajset let. Ima vse kamne in pristno železnJSko kolesje. Dobro uravnana, pravilno urejena ter garantirana, da bo kazala pravilen čas. Z lepim, pozlačenim kazalom izgleda kot ura za $50. Samo ta čudovita ura Je vredna kakih $20.00. Naša posebna tvornISka ponudba, dokler ne prodamo 500 skupin, bo samo $9.95 za vso skupino SO kosov kot so naslikani in omenjeni ?goraj
ZGODOVINI. POZNEJE BO CENA TE SKUPINE $35.00.
NAROČ-ITE DANES! NE POŠLJITE DENARJA! Pošljite samo ime in naslov in 35 centov v znamkah za delno pokritje pošiljalnih stroškoc. Plačajte našo posebnj tvorniško ceno $9.95, ko dobite to čudovito skupino 20 kosov. Mi jamčimo, da boste popolnoma zadovoljni s to čudovito razprodajo, če ne, vam bomo pa vrnili talcoj ves denar ou centa. Ne čakajte. Pošljite svoje naročilo danes.	m
BARGAIN JEWELRY CO., 747 N. Hoyne Avenue, Dept. 152,
CHICAGO, HL

82 Cortlandt Stmt, FRANK SAKSER STATE BANK, New York, N. V.
—izvršuje nakazila,--odpremlja potnike. -
GLAS. NARODA, 21. OKT. 1926
NO C.
ZGODOVmSKI BOMAK. Za "Glas Naroda" priredil G. P.
(Nadaljevanje.)
za-
DRAGI P5L.
m Iferofl*;:-


—	Nisem poznala vaše cesarske visokosti, — je odvrnila v dregi, — in tujce se odklanja.
Pred par tedni, ko se je peljala mlada grofica iz samostana v Moskvi k svojemu stricu, je križala njeno pot lovska družba. Eden kavalirjev, sedečna čudovito krasnem arabskem konju, se je ustavil pri vratih, njenega voza, skočil iz sedla, odprl vrata ter zahteval poljub kot cestnino. Elizabeta pa je tako strašno zakričala, da so hlapci pognali konje ter odvedli voz s konteso.
—	In če bi sme spoznali ? — je vprašal Peter.
Elizabeta je molčala.
—	Vajen sem razočaranj, — je rekel prestolonaslednik trpko.
—	Knezi fcredo samotni skozi življenje.
Elizabeta je dvignila k njemu svoje lepe, sinje oči. Veliki knez se ji ji zdel danes povsem drugačen kot takrat na zasneženi ve liki cesti, opojen od mrzlice lova.
—	Vaša cesarska visokost govori zelo resno, — je odvrnila v zadregi.
Peter je napravil korak proti njej. Njegova roka je tako močno oprijela ročaj meča, da je postala bledp.
—	Lepa ste, Elizabeta Romanovna, — ji je zašepetal. — Meni je utripalo srce, ko sem vas zagledal.
Tam v skupini gospodov, je zrl Voronzov pozorno na maršala Razumovskija.
—	Vi se tresete grof T — ga je vprašal.
—	Malo manjka, da se bom sesedel, — je odvrnil Razumovski s stisnjenimi zobmi. Napravil je par korakov naprej ter si drznil prekiniti prestolonaslednika. — Ponižno prosim vašo cesarsko viso kost, da se smem umakniti, — je rekel z naporom.
Ozlovoljen vsled motenja se je obrnil Peter proti njemu.
—	Meni se zdi, da ste izrabljeni, maršal, — je odvrnil ostro. Ko pa je ob istem časa zapazil, kako pozorno so oči Nariskina opazovale njega in konteso, je ukazal na kratko: — Grof Nariškir^ poma gajte mu.
Njegov pogled je sledil obema, ko sta odhajala ter se vrnil nato k Elizabeti. Nekaj otroško odkritega, mehkega je ležalo v njegovih očeh in s še bolj pritajenim glasom ji je rekel:
—	Ko boste danes zvečer položila glavo k počitku, kontesa. potem molite tndi za ruskega velikega kneza, — pod pogojem,vda verujete v molitev.
Elizabeta se je presenenečena ozrla vanj.
—	Ali vaša cesarska visokost ne veruje T	^
Peter se je trdo zasmejal.
—	Meni so poklonili v Rusiji čisto novega boga, — je odvrnil.
—	Dolgo sem ga iskal, a nisem našel tukaj nič drugega kot pekel.
—	Cesarska visokost, — je zajecala Elizabeta.
—	Da, — je rekel Peter, — jaz sem krivičen. Sedaj mi je poslalo nebo vendar angelja . . . Vaš stric me je malo ljubil, Elizabeta. Upam, da ne boste stremela za njim.
PreplaSena je zrla v tla.
—	Nobenega vzroka nimam, da bi sovražila vašo cesarsko visokost, — je odgovorila strahoma.
—	Tn nobenega vzroka da bi me ljubila?
Ničesar ni odgovorila.
—	Elizabeta, — je prosil gorko, — ali ne govori prav nobena stvar zame v. vašem srcu t
Na razstavi v Philadelphiji vzbujajo veliko pozornost trije psički, ki so last Mrs. M. S. Reynolds iz New York City. Dosedaj so odnesli še na vseh razstavah prvo nagrado.
Gino Romani:
Aldi
pogledal. Vedno sem bil sovražnik
med inteligentnim človekom m preprosto glupo žensko, žensko iz nižjih slojev, se mi vidi smešna.
Alda je poslušala te besede in je čutila, da ji ginejo moči. S težavo se je privlekla do konea obed-nice in se je naslonila na stol. A tu se ji je zameglilo pred očmi, zgrudila se je in udarila z glavo ob os-stri rob stola.
Pritekli so z vseh strani. Tova-rišice so jo prenesle v njeno sobo.
Sirota Alda. preveč se je izmučila, delala je zadnje čase noč in dan! — je pojasnjeval dežurni zdravnik. — ITudo rano ima na glavi.	,
Prišli so tudi ostali zdravniki.
—	Rana je težka. Kako se je mogla tako iidirifi' Arnnldo, poglejte, kaj mislite vi? — je govoril eden izmed članov komisije.
Arnaldo je stopil bliže in je pa-zno pregledal glavo.
—	Težko diha, zelo težko. Poglejmo srce! — Tn prislonil je gla-
sal je Aldi, da pride v njeno mesto	vo na njene prsi. Pod lahko blu-
in jo je prosil, naj ga počaka na	zo ji je zašumel papir. Segel je
postaji. Toda Alda ni šla na po-	ponj in izvlekel list. stajo, temveč ga je čakala v bol- Ko ga je videl, je ostrmel. Bilo
niči. Drhtela je po vsem telesu, ka	je njegovo zadnje pismo, je vstopil v njeno sobo in se raz- XWe mo?el	zakaj
govarjal z njenimi bolniki. Bil je	se je .Arnaldo Manzi tako zavzel
Kretanje paraikov - Shipping
H*tn; Thurlnjl«.


ina sreča.
Polom njihove hiše je prišel neverjetno brzo. Najprvo konkurz očetove trgovine in njegov beg v svet. Potem nenadna smrt materina in smrtni padec brata avijati-čarja. Vse te udarce je Alda hrabro prenesla. Plakala je samo, ko
je zapustila penzijonat, v katerem j prav takšen, kakšnega si j« zasipa rttitev mUtfc' W*Smce. in
slila: pravi vitez iz ljubavnih ro^ihče ni vedel, da je Afnrtldo Man-
Lz
Tudi v tem slučaju ni ničesar odgovorila. Z mrkim usmevom je nadaljeval:
—	Vidite, kontesa, knezi hodijo samotno skozi življenje.
Se vedno je molčala, tudi ko je priklonil glavo v slovo ter dostavil :
—	Le eno stvar ne pozabite, da nosim vašo sliko globoko v svojem aren in da se bom boril za vas do zadnjega diha.
Zopet se je Elizazeta globoko priklonila pred njim. Njen stric jo je odpeljal do hodnika ter se nato vrnil.
—	Ali mi hoče vaša cesarska visokost, — je rekel s popolnoma izpremenjenim glasom, — nokloniti veliko milost ter me poslušati par trenutkov?
Peter se je sovražno ozrl vanj. Slutil je nesrečo. Že več let nr izmenjal s kancelarjem nobene zaupne besede.
, * " l
Prestolonaslednik in kancelar sta bila sama, prvi predstavljajoč bodočnost Rusije, drugi pa sedanjost, dva smrtna sovražnika, prir pravijena na bojni pohod.
Za trenutek je molčal Voronzov, a nato pričel/
—	VaSa cesarska visokost, — je rekel s svojim impozantnim mirom, — ali ste culi o onem zločinu, *ki se je zavrsil v pretekli noči v moji kili?
—	Povrino.	1 1	: ■
—	Dva mojih ljudi sta bila ubita in dva težko ranjena, -daljeval Voronzov.	^	^ ^
Peter je zrl brezbrižno nanj.
—	Koliko tlaČanov imate?	' * "
—	Več tisoč, — je odvrnil kancelar z očividnim odporom.
—	No, — je odvrnil Peter, — potem jih boste lahko pogrešali par.
Molče sta si zrla v oči. Prvi pohod je bil izvojevan, udarec in parada. Drugi se je pričel.	V \
—	Storilca so »poznali, — je rekel Voronzov Se bolj mirno — Orlov je, zvesti oproda vaše cesarske visokosti. Težko se bo pokoril za to.
—	Zavzel se bom zanj pri carinji z dobro besedo, — je odvrnil Peter malomarno, z očividim zaničevanjem.
—	Tudi njeno veličanstvo je do skrajnosti ogorčeno, — je dostavil Voronzov razburjeno.	j	( \
Peter se pa ni dal spraviti iz svojega miru.
—	In kako je izvedela za ta dogodek? — je vprašal nalahko.
—	Jas *em imel čast poročati veličanstvu o tem, kot je mojaS dolžnost.
Peter se je poslužil finte.	'
—	In zakaj mi pripovedujete vse to? — je vprašal ter zrl preko kaneelarja na sliko bitke pri Pulta vi.
—	Drugi mož je pobegnil, — je odvrnil Voronzov, ki je zadal nadaljni udarec.
—	Tam boljše zanj, — je odvrnil Peter, ki se je navidezno še vedno dolgočasil.	f I | 4 ^ \
s -v Domneva se, da ao spoznali tudi njega. ,
V«, d^ov^o^,.	«s\
.-v^EjBEfc;: _ mili, n t—r j *
je na-

»e-i -OmtM
\
se je pripravljala za boljše dni.
Ni bila Še sposobna, da bi si sama krčila pot skozi življenje. Nekoliko starih znancev ji je ponu dilo svojo pomoč, ali ob takih pogojih, da jo je oblila rdečica. Poiskala si je službo, toda ko so ka-valirji iz mesta izvedeli, kdo je, so ji gledali brezobzirno v obraz in govorili:
—	Alda bi lahko več zaslužila s svojo lepoto in svojo mladostjo! Za drugo delo itak nisi!
Večkrat ji je prišlo tedaj na misel, da bi končala svoje življenje, ki je komaj začelo. A spomnila se je svojih sanj o bodočnosti, •ki so bile tako lepe in tople. Spomnila se je tolikerih zgodb nesrečnih deklet, ki so na koncu koncev vendarle našle svojo srečo. A ni si smela priznati, da prinaša to srečo dekletom največkrat mož, ki jih ljubi. Ali njega na Aldinem obzorju še ni bilo.
Beda je bila čedalje večja in kakor rešitev ji je prišel nekega dne v roke oglas, v katerem je bolnica na deželi iskala mlade strežnice.
Sprejeli so jo v službo. Brzo se je privadila novemu poslu in novi družbi. A to ni bilo lahko. Ostala dekleta, mlada kakor ona. nekatera tudi lepa, so prišla iz siromašnih rodbin in so bila vajena težkega dela in težkega življenja. Mehanično so opravljala vse, kar so jim ukazali. Duševnega življenja skoro niso živele in vse tiste grozote v bolnici so jih malo ganile. Kolikokrat v življenju so srečale mnogo večjo bedo in mnogo večje trpljenje. Nasprotno pa je Alda trpela obenem s svojimi bolniki. Trpela je tudi v družbi svojih novih tovarišic, ki so se je ogibale, ker so čutile, da ni ptica iz njihove jate.
V časopisu, ki je izhajal v bližnjem.mestu, je čitala nekega dne oglas. Mlad zdravnik je zaradi dolgega časa na deželi iskal inteligentne mlade dame, s katero bi si dopisoval. Alda mu je pisala toplo pismo in tako se je začelo med njima dopisovanje, v katero je vlila Alda vso svojo nežnost in vso svojo toploto. Toda nikoli ni hotela povedati svojega pravega i-mena in naslova, dasiravno ji je mladi zdravnik nekega dne poslal svoje ime: Arnaldo Manzi.
—	Zelo me zanimate in zato bi vaa želel videti. Morda ste stari; tedaj bi vam s spošfovaiijem poljubil roko. Če ste grdi, bi pozdravil vaše toplo srce. Č*e pa ste lepi in mladi. . . Ni dovršil pisma.
Alda pa je odpisala:
—	Mlada sem, lepa. Iz vaših vrstic čutim, da me ljubite, in to me dela srečno. In prav zato vain ne morem nikoli povedati, kdo sem. Vaša pisma so storila, da sem pozabila mučno življenje, ki je moj 4elež. Če bi vas poznala, sem prepričana, da bi si želela ostati za vselej poleg vas. Čutim pa tudi, da bi bilo to nemogoče. —
Zdravniška komisija je obiskovala bolnice po deželi, in tako je tudi Arnaldo Manzi prišel v bolnico, v kateri je služila ■ Alda. Pi
manov. Ali-do nje .se je obrnil sa-' zi p]akal kakor otrokj Ho je Alda mo z nekoliko besedami.	j izdihnila. V bolniškem seznamu je
Potem so se zbrali vsi v obedr stalo; da je umr^a zaradi fane na niči. kjer so pri-edli: dobro ju- „lavi >rihč.e razen Arnalda ni ve-žino. Alda je sama prosila, da bi del, kalco strašna je morala biti
rana v srcu dekleta, ki je do poslednjega trenotka verovalo v boljšo usodo.
Matematični fenomen.
V italijanskem mestecu Castel-nuovo di Zorto so odkrili nov ma-
stregla gostom in se je neprestano vrtila okoli Arnalda Manzija. — Govorili so o tem in onem, dokler ni Arnaldo nenadoma vprašal u-pravnika bolnice:
—	Kje bi mogel videti vaša dekleta iz boljših rodbin ? Ali je danes v mestu kakšna zabava?
In da bi pojasnil svoje vprašanje, je povedal vso istorijo o svo- [ t^atjčm fenomen v osebi Augu jem dopisovanju z Aldo.	- | sfa	Možu je 34 iet in zna
—	Kaj pa, če to dekle ni iz komaj čitati in pisati, ker je ob-boljše rodbine? Ali bi jo imeli vi iskoval samo tri razrede osnovne kljub temu radi, če je, recimo ši- j š0le. Matematične naloge pa re-vilja, tipkarica ali morda kaka šuje z izredno lahkoto. Vlada v bolniška postrežnica. ki slučajno. Rimn, ki je bila*opozorjena na ta ume čitati in pisati? — se je sme-j slučaj, je odposjala v Castelnuo-jal eden izmed zdravnikov.	vo posebno odposlanstvo, da izpra-
—	Eli, v takem primeru — če- ša moža in ji sporoči svojo sodbo prav se mi zdi skoro nemogoče, da' o tem nenavadnem pojavu. Če so bi bilo dekle, ki piše tako inteli- j njegove zmožnosti res tako feno-gentno in toplo, navadna usluž-J menalne kakor se govori, se bo benka — v tem primeru se razu- mož izšolal na stroške italijanske-me samo po sebi. da je ne bi niti' ga ministrstva.
C. oktobra:
La. Bavoia. Hamburg.
23. oktobra
Paria, Uavr«; Leviathan. Cherbourg; Olympic. Cherbourg; Berlin, Cherbourg. Bremen.
27. oktobra:
Aqultanla, Cherbourg; Geo. Washington. Cherbourg, Bremen; Columbus, Cherbourg, Bremen.
£•. oktobra:
Deutachland. Hamburg.
•«. oktobra:
Majestic. Cherbourg: Do Gnuse. Havre; Luetaow, Bremen.
2. Novembra:
Reliance. Cherbourg. Bremen. S. novembra;
Berengaria, Cherbourg; Roc-bam-beau, Havre; Pres. Roosevelt. Cher* bourg. Bremen.
I novembra:
France, Havre; Homeric, Cherbourg-, Muenchen. Cherbourg. Bremen.
novembra: Derffllnger, Bremen.
10. novembra:
Mauritania.. Cherbourg;
Cherbourg. Bremen.
Republic,
12.	novembra: Cleveland,
13.	novembra: Parla, Havre;
bourg; Olympic, C Bremen.
IS. novembra:
Suffren, Havre,
17. novembra:
Aquitania. Chert* lag, Cherbourg. 3r
19. novembra:
Msxtha. Washing* p hal la., Hamburg.
SO. novembra:
Majestic. Cherb
Cherbourg, Bremen
84. novembra:
Berengaria. Chi Havre; George bourg, Bremen.
26.	novembra:
Albert BsJlin.
27.	novembra: France, Havre
bourg; Berlin. CI
1. decembra:
Mauretama, Ch< sevelt. Cherbourg,
^-MAJCCHEJiA VDZMJA v JIMOftUVUO
COSULI
[DIREKTNA SMER
POT OVAN JA
fKratka železniška vožnja* do dems po zmerni ceni.
I Odpluje proti Trstu In Dubrovniku:
M42THA WASHINGTON
19. NOVEMBRA - 7. JANUARJA
BHE8IDENTB WILSON
3} DECEMBRA — 25. JANUARJA
[ VpraSaJte za. cene in prostore v bllin]t ajreoturl. PHELPS BROS., 2 West ft t, N. Y.
Nezgoda v kamnolomu.
18-letni Friderik Rosek je pri Sv. Florjanu pri Rogatcu streljal v kamnolomu. Pri tem delu je bil tako nesrečen, da mu je odtrgalo tri prste leve roke in si je rani še desno roko in desno oko.
DOMAČA ZDRAVILA
V	zalogi Imam Jedilne dlfiave,
K naj po v o Ječmenovo kavo in lm -
portirana domača zdravila, katera pri porota mgr. Kna.Jp v knjigi —
DOMAČI ZDRAVNIK Plfilte po brezplačni cenik, v katerem Je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi.
V	ceniku bodete naSll Se mnogo drugih koristnih stvari.
Math. Pezdir
Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y.
VABILO
—n a
Vinsko Trgatev
katero priredi
slov. samostojno bolniško podp. društvo
za Greater New York in okolico, ink.
v soboto, dne 23. oktobra, 1926
v ARLINGTON HALL,
8. cesta (St. Marks Pl.) med 2. in 3. Ave., New York, H. Y.
Igrala bo izvrstna godba pod vodstvom prof. Pershak-a in tudi občinski godec bo ta večer vsakemu na razpolago.
Veselični odbor je uredil izvrsten program in izbral najboljše moči za občinski nrad pod vodstvom izkušenega župana, ki bo znal držati najboljši red natanko po naročilu občanov,
Viničarke bodo jako okusno oblečene in občinski sluga ter navlašč za ta večer povabljeni sodnik bosta pripravljena z županom vred, da se bodo ženi*be točno in hitro vršile. Vsak bo prišel takoj na vrsto. Tudi onim, ki bodo želeli razporoko, bo ta večer post rečeno.
Vsakdo bo dobil pri vstopu tiskan program, da se bo vedel po njem ravnati. V njem bo našel dovolj vsakovrstnega razvedrila in izbral si bo sam, kar bo smatral za najboljše. Za« to opozorimo vse rojake in rojakinje iz Greater New Yorka in okolice, da ta večer ne bo nobenega manjkalo. Vsakemu že naprej zagotovimo, da mu ne bo žal, da se je vdeležil te izvan-redne prireditve.
•. \ Občinska dvorana z vsemi posameznimi uradi bo vsemu občinstvu vsakčas na razpolago in vsak bo točno in uljudno postrežen. Za vse to bo skrbel župan z vsem svojim uradni-stvom. ,
Tabimo vse brez izjemet zato prosimo, da vsak, ki dobi to vabilo, pove o tej Vinski trgatvi svojim prijateljem in prijateljicam, da se udeleže dne 23. oktobra te zabave in prebijejo! par ur z nami v veselju t» zadovoljstvu.
NA VESELO SVIDENJEl
ODBOB
Brezplačno onim, ki trpe vsled mrzlice in naduhe.
Brezp'a£na poskušnja metode, katero more vsak rabiti brez neprilike in izgube £asa. Imamo nalln. kak j kontrolirati naduho % W'mo, da poskusite na naft raCun. Nlf ae de, ako je to fte dolga bole sen. ali pa M jo pojavila Be-le pred kratkim,ako je eenena mrzlica ali pa krcolCna naduha. naroČiti morate brezplačno poskuftnjo natega načina. Na to ae no sleda, t kaki klfml thrlte, ne gleda so na vaio starost alt opravilo, ako vaa muči naduha ali Andi ca, naJ način vam bo takoj pomagal Posebno telimo poslati onim, ki se nahajajo n^vldes ▼ obupnem stanju, kjer niso pomagala vsakovrstna vdihavanja, brizganja, zdravila opija, dimi. "patentirano kajenje** itd., telimo pokazati vsakomur. da Je ta novi na£tn določen, da vstavi vsako težko dihanje, vso broponjo in vse strašne napade takoj.
Ta brezplačna ponudba Je prevafoa. da bi Jo zanemarili. Piiite eedaj ter Jo takoj pričnite. No potljlte denarja. Poftljlte kur >n daneo. Niti poBtnlne n* pla"«»»
B EZPl-AČNI POSKUSNI KUPON
FKONTIER ASTHMA Co., Room 191-E Niagara and Hudson Sts., Bufalo, N.Y. PoSlJite prosto poskuSnjo vašega načina


Prav vsakdo-
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI
v "Glas Naroda"*.
" I I.n
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete sdi naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem.
Uprava 'Glas Naroda*.
samo
s ogromnimi
FRANCE 6. novembra. PARIS 13. nov. — 4 decembra Havrv — Pariško pristanišča.
Katrine tretjega rtusreda. s umivalniki in tekočo vods sa t. 4 »11 • Og«l>. Francoska kuhinja In piJsJS*.
1« STATE ST..
all lokalni agentj*.
ŽENITNA
Slovenec samec, ' mirnega in trezn želi seznaniti v sv šteno in miroljub starosti od 30 do 4 ponudbe s sliko Tajnost zajamčeni na zahtevo. Naslov Hilssb-
(3x 19—21)
POZOR SOJAAil
Prosti pouk glede državljanstva in priseljevadija je vsak četrtek in petek med 1. tiro popoldne in 10. uro rvefler t ljudski šoli št v. 62 Hester & Eteaex Street, New York City.
Vprašajte za zastopnika Legije za Ameriško Državljaiurtvo.
in, NABOVA
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor Je namenjen potovati v ■tari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi ln drugih stvareh. Vsled naže dolgoletne Izkušnje Vam ml za moremo dati najboljša pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparnlke.
Tudi nedržavljafil zamorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenj^ ali permit la Washington*, bodisi z* «ho teto aU 6 tbeseoeT lq se mora €eJati prošnjo vsaj en mesec pred odpotoranjem ln to naravnost v Washing* ton. D/ C. na feseralega naselnl-fikega komisarja.
Glasom odredbe, ki je stopila ▼ veljavo 31. julija, 192« se nikamor več ne poSlje permit po poŠti, ampak ga mora iti iskati vsak posilec osebno, bodisi ▼ najbliSnji naselnl-Kkl urad ali pa ga dobi v New Toku pred od potovanjem, kakor kedo ▼ prognji zaprosi. Kdor potuje ven brez dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost.
Kako dobiti svojce iz starega kraja«
Kdor Seli dobiti sorodnike ali svojce is starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Is Jugoslavije bo prtpuSčenlh v tem leta 670 priseljencev, toda polovica te kvo> te je določena za ameriške državljane, ki Zele dobiti sem sta riše ln otroke od 18. do 2L leta in pa si poljedelske delavce.
Ameriški diavljanl pa zamorejo dobiti sem iene In otroke do 18. leta brez da bi bili Stoti t kvoto, po-trebno pa je delati prošnjo v Washington.
\ Predno podvzamete kaki korak, pišite nam.
FRANK SAXSER STATE BANK
82 COBTLANDT ST, NKW IOKK

a«.


C -j