LETO VII. / ŠTEV. 28 KRANJ, DNE 10. JULIJA 19S4 GORENJSKE -__iZ_________-------_.__ UREJA UREDNIŠKI ODBOR / ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / UREDNIŠTVO IN UPRAVA: KRANJ, SAVSKI BREG 8; TELEFON 475; TEK. RAC. PRI NB KRANJ-OKOLICA STEV. 624-»T«-127 / IZHAJA VSAKO SOBOTO / LETNA NAROČNINA 400 DIN, POLLETNA 200 DIN, ČETRTLETNA 100 DIN, MESEČNA 35 DIN / POSAMEZ A ŠTEVILKA STANE 10 DIN Gorenjci pripravljajo prisrčen spre* jem etiopskemu cesarju Ob neposrednih nalogah V toplih dneh, čeprav krat- Gorenjci pripravljajo etiop- kega (poletja, običajno preneha •kemu cesarju Haile Selasieju, študijska sezona in predavate- bo v drugi polovici tega me- lji imajo povsod vse manj obi- •eca prispel na prijateljski o- skovalcev. Vendar politično živ- bisk v Jugoslavijo, veličasten ljenje v tem času ne more pre- •Prejem. Pri okrajnem odboru nehati, kakor ne moremo pre- sZDL v Radovljici so te dni kiniti proizvodnje. Letos bo log: investicijska dela sb v pol- teriala iz zadnjih kongresov in nem teku, rast naših bodočih plenumov CK ZKS ter govorov komun pa je stvar temeljitih naših voditeljev, razpravljali o predhodnih priprav. odprtih vprašanjih in ukrepih, ki S kakršr.-iai koli utvarami, bi bili koristni in potrebni. To boda bon o vs<- prcb'eme Se sproti d0 torej razgovori, ki naj porekli, bi siorili precejšnjo na- enotijo in okrepijo naša strem-pako. Vsi novi ukrepi, predvsem ljenja k napredku na poti gra- lttienovali poseben odbor, ki bo morda celo bolj kot druga leta pa spremembe, ki segajo glo- ditve socialistične družbe in yodil vse priprave za sprejem. Podoben odbor so sestavili tudi na Bledu. Gorenjska se bo °b tej priliki odela v zastave in *elenje in bo s spoštovanjem 8Prejela visokega gosta iz prija- vstala pred nami vrsta vpra- boko v naše družbeno življenje, seveda graditve komun. Na sesanj, ki jih bomo reševali. Na- morajo biti temeljito priprav- rninarjih, ki bodo trajali po ša najvišja ljudska predstavni- Ijent. Zato moramo zagotoviti več dnij bomo tako zbrali bo-štva nemoteno delajo naprej, dva predpogoja: vso problema- gato gradivo iz nase prakse, ki saj morajo dovršiti vrsto pred- tiko moramo dodobra poznati bo še bolj p0vezai0 vse člane pisov s katerimi bomo še bolj in jo analizirati ves razvoj pa naše družbe> Za dobro izvedbo Oljske države. Ko bo Haile Se- utrdili ,novi gospodarski sistem, usmerjati s sodelovanjem in teh '&sie potoval skozi Kranj, mu bodo Kranjčani priredili pri seminarjev pa bo seveda Se malo, pa se bo treba lotiti podporo čim širšega kroga za- potreben predhodni študij vseh priprav novega družbenega pla- interesiranih delovnih ljudi. Za- ČIanov> ki bodo sodelovali. •rčen sprejem in pozdravili ga na. Z zanimanjem bomo sprem- to študija v poletni sezoni ne kodo predstavniki oblasti ii Političnih organizacij. V radov tekem okraju pa pripravljajo ske iz prijateljskih držav. Tudi j^^Jj^jf ^VaTpol*- *"< : ' ' ' 1 ' < 1 ljali vrsto zunanjepolitičnih dogodkov, predvsem visoke obi- bomo mogli opustiti. Celo več. Marsikdo, ki ni mogel proučiti Poletni čas je tudi uvod v uovo študijsko sezono, ki se bo pričela jeseni. Navadno se do- y&čji sprejem na Bledu. v lokalnem merilu je polno na- r5 rr>ir>tit po telefonu- Razgovor s predsednikom občine v Bohinjski Srednji vasi tov. Martinom Zupancem Trikrat sem poklical pošto v Stari Fužini, da sem končno vendarle dobil zvezo. Najprej se mi je javila Bohinjska Bistrica 21, nato pa KZ v Bohinjski Bistrici. Ko sem reklamiral na pošti, so mi pa vljudno pojasnili, naj pač položim slušalko, ker za pvih 15 sekund pogovora ni .treba plačati pristojbine. ' S predsednikom pa sva se pogovorila takole: sedenje postavljajo ob vseh gozdnih poteh, ki služijo za V lanskem letu smo t glavnem ustanavljali krajevna podjetja je začel tovariš predsednik. Tako smo ustanovni ključavničarstvo in Pekarno ter trgovsko podjetje. Na ta način smo ustvarili konkurenco, ki je bila Pri nas potrebna. Uredili pa smo tudi šolsko poslopje. Letos pa imamo precej obsežen načrt. Popraviti name-ravama , občinsko poslopje, nato dvorano gasilskega doma v Cešnjici, ki služi obenem kot prosvetna dvorana. Največja dela pa bodo letos Dri urejanju gozdnih poti. U-redili, oziroma na novo napravili bomo poti Srednja Vas—Potoki, planina Voje— Planina Grintovca in Stara Fužina—Jezero. Velika dela bodo tudi s Preurejevanjem gozd. planot v pašnike. Tako bomo preuredili v pašnike planine U-skovnico, Praprotnico, planino Grintovca in Jezero ter Planino Zajamniki. Zaradi tega se bn oolj razvila živinoreja, ki ima v našem kotu velike razvojne možnosti. Nastala bo vsekakor potreba po sirarni, ki bi Predelovala velike količine mleka s tega področja. Centralno sirarno bomo ustanovili za tri fužinarske planine. Kmetijska zadruga pa bo odprla svojo sirarno, ki bo za prodajo mleka in vseh mlečnih izdelkov v bližini hotela (»Zlatorog«. Turistično društvo je tudi Precej delavno in kaže dosti Samoiniciativnosti. Klopi za sprehode in tudi okoli jezera. Nikar pa ne mislite, da pri nas nI nobenih težav. Letos postajajo iše prav posebno velike zaradi zmanjševanj* sečnje lesa. Gradbenega materiala pa je v začetku leta tudi primanjkovalo vendar upamo, da bo letos stanje nekoliko boljše. Ustanovili smo tudi gradbeno-obrtno podjetje, ki ga trenutno še tarejo precejšnje težave, ker ne more dobiti zadostne kvalificirane delovne sile. Velik problem za našo občino je tudi odvečna delovna sila, katere je v našem kotu prav posebno veliko. Trenutno razpravljamo z Železarno na Jesenicah o tem, če bi se dalo prestaviti ali na novo ustanoviti kak obrat v naši dolini, kjer bi lahko zaposlili precej ljudi. Toda ti razgovori še niso obrodili nobenega sadu in precej truda bo verjetno treba, da bo te?a tudi dejansko prišlo. Tudi o bodočih komunah, je pri nas dokaj živahna razprava. Mnenja smo in tudi občani obeh bohinjskih občin so za združitev v eno komuno. To bi bilo najbolj pametno in tudi gospodarsko utemeljeno. Na koncu pa še napišite, je zaključil tovariš predsednik, da se vneto pripravljamo na proslavo 10-letnice ustanovitve Jeseniško-bohinjskega odreda in 10-letnlce zbora aktivistov radovljiškega o-krožja, ki bo 22. avgusta v naši dolini. Občinski odbor Zveze borcev Zali log vabi ob praznovanju občinskega praznika na proslavo 11. obletnice ustanovitve VIL SNOB ..Franceta Prešerna" ki bo v nedeljo, 11. julija 1954 ob 10. uri dopoldan v Potoku pod Blega&em [z odkritjerr spominsko plošče. Vabljeni so vsi borci Prešernove brigade kakor tudi l>orci vseh ostalih ""not, ki so se v času, NOB zadrževali v teh krajih Avtobusna zveza od jutranjih vlakov iz Škofje Loke *H nazaj zagotovljena. Vabi odbor Zveze borcev Zali log Večina gorenjskih občin praznuje v tem času svoje občinske praznike. To nedeljo bodo proslavljali svoj praznik občani selške, zaliloške in medvoške občine Preteklo nedeljo je bil praznik občine Gorice. Na sliki: prihod patrulj pred spomenik padlih borcev in talcev (Glej članek na drugi strani) 22. AVGUST - zbor aktivistov v Bohinju Jeseni letos bo minilo 10 let Organizacije ZB in SZDL od prvega izbora aktivistov ra- radovljiškega okraja Ise že pri- o kmečkem vprašanju, o vlogi teklo sezono. Ob pravočasnih dovljiškega okraja, oziroma ta- pravljajo na veliko proslavo, ki Zveze komunistov kot zavestne pripravah bodo amaterska gle- kratnega jeseniškega okrožja, ki bo 21. in 22. avgusta ob Bohinj- politične sile ter tudi o orga- dališča, razni tečaji in druge je bil v hotelu Zlatorog ob skem jezeru in bo združena nizacijskih vprašanjih. To ne akcije svojo dejavnost enako- Bohinjskem jezeru. Prvo zbo- tudi s proslavo 10-letnice usta- bodo seminarji; v katerih bi merno razvijale vso sezono in rovanje 'aktivistov omenjenega novitve Jeseniško-bohinjskega člani poslušali predavanja, pač tako še več prispevale k skup- okraja je vodil tovariš Miha odreda. Prireditve se bodo za- nega počitka pa za delovnega nočl Privedejo do aktivnosti na človeka ni povsem brezdelen, tem Področju. Prav hi bilo, da zato je prav, da izkoristimo ta- d°volj rano pripravimo vse, da ko priliko tudi za izobraževa- »o mogoče jeseni pričeti vrsto nje predavanj, ciklusov z dobro Organizacije Zveze komuni- predvidenim programom, ki bo- stov v ljubljanskem okraju ta do odgrnila drugo in zelo važno čas organizirajo vrsto seminar- plat prosvetnega dela društev jev, v katerih se bodo člani »Svoboda«. Posebno koristni bo- podrobno pogovorili o delavskem do tečaji, ki jih je zveza *Svo- in in družbenem upravljanju, bod« predvidevala že za pre- pa bodo na osnovi bogatega ma- nemu napredku. Marinko. Pred revijo gorenjske proizvodne zmogljivosti mm ■ Obiskal sem tajnika pripravljalnega odbora Gorenjskega sejma tovariša Šefica, ki mi je v kratkem razgovoru povedal« da bo na letošnjem Gorenjskem sejmu precej novih izdelkov in raznih zanimivosti. Tako bo tovarna klobukov odrezala Železarna z Jesenic, ki »Sešir« iz Škofje Loke prvič bo ob tej priložnosti proslavlja- razstavila svojo novo zbirko la tudi 85-letnico svojega ob- klobukov, tovarna pletenin pa stoja. Vendar ,tudi »Niko« iz najnovejše vzorce raznih plete- Železnikov in »Kovinar« iz nin za jesen in zimo. Kranja ne bosta mnogo zaosta- Od podjetij kovinske industri- jala. je ise bo brez dvoma najbolj Lepo razstavo glasbil bo pri- pravila Tovarna glasbil Mengša, ki letos šele prvič raz- čele v {soboto 21. avgusta. Nanje bodo povabili vse udeležence takratnega zbora in ostale aktiviste, ki so delovali na tem področju, p&iv tako pa tudi preživele borce Jeseniško-bohinjskega odreda in ostalik skupin ter čet. Po slavnostnem govoru o zgodovini prvega zbora /bo zanimiv kulturni prota gram in razsvetljava Bohinjskega jezera, naslednji dan pa stavlja na Gorenjskem sejmu. D0 zrx>r borcev odreda in osta-»Roleta« pa nam pripravlja naj- enot s kulturnim in dru-novejše modele šolskega pohi- Sim programom. V Bohinj bost v a za pouk na prostem, razen do vozili -te dni posebni avtobn-tega pa že vrsto vzorcev šolske s*-opreme. Tudi precej vrst pohištva si homo lahko ogledali. - Marmor »Hotavlje« pa se bo prvič pojavil z galanterijskimi izdelki iz marmorja. i Zadružna mlekarna iz Kranja bo pokazala obiskovalcem nove mlečne izdelke, ki flih bodo začeli pripravljati po švicarskih receptih. Precej obsega bo zajela tudi Turistična razstava, sestoječa se Rekordna proizvodnja V mesecu juniju je dosegla žična valjarna Železarne Jesenice, ki je eden najstarejši* obratov, najvišjo produkcija. Četudi obratuje omenjeni obrat že nad 60 let, toliko proizvodnje še ni dosegel. Mesečno pov- iz manjših* tU^tillC^raStev Pr6ČJe je 3500 ,t0n' V Pretekle™ Pogled na osnovno šolo v Kranju, kjer bo tudi letos Gorenjski sejem Priprave na dan vstaje Za 22. julij, Dan vstaje slo- glavna proslava tako pomem-venskega naroda, se tudi Lo- bnega dne v delavskem centru, čani vneto pripravljajo. Celot- v bližini kraja, od koder so od-no organizacijo je prevzel šli prvi zavedni delavci — bor-Mestni odbor Zveze'borcev, ka- ci v partizane. Prav zato bo terega predsednik tov. Ivo Pu- imeia prireditev tudi izrazito har^bo zastavil_ vselile, da^bo delavsko-revolucionarni značaj. ' ~ Program bodo izpolnili: dramska družina KUD »Tone Sifrer«, pevci iz Virmaš in Reteč, godba JLA in filmski žurnal z Okroglice. Istega dne popoldne bo v Loki sprejem partizanskih letošnji največji praznik slo venskega naroda lepši od dosedanjih. K 10-letnici zasedanja SNOS želi tudi Loka prispevati čim več. Posebnost letošnjih proslav je v tem, da bo centralna akade-mija na predvečer praznika fa ^ prenesena v loško delavsko sre dišče — na Trato, kjer bo ve Kranja, Kamnika, Bohinja, Tržiča, Radovljice itd. Na letošnjem sejmu bo razstavljalo skupaj 158 razstavljal-cev, od katerih je 51 industrijskih podjetij, 90 obrtnih in o-brtnikov, 13 veletrgovskih ter 4 ostala podjetja. Z urejanjem razstavnih prostorov so že pričeli ,in prepričani smo, da bo letošnji Gorenjski sejem, ki je eno najlepših tovrstnih gospodarskih razstavišč v Sloveniji, tudi dobro uspel. Saj ima za to močno gospodarsko osnovo in vse ostale pogoje, je zaključil tajnik pripravljalnega odbora ta kratki intervju. 9. seia zbora proizvajalcev Danes bo 9. seja Zbora proizvajalcev OLO Kranj, ki bo razpravljal o poročilu finančne inšpekcije OLO Kranj o finančni problematiki Okrajnega zavoda za socialno (zavarovanje. Razen tega bo tudi potrdil ne-Po" svečani akademiji katerim podjetjem zaključne mesecu pa so proizvedli 4070 ton in s tem presegli mesečni plan za 800 ton. Tolikšno produkcijo so člani žične valjar-ne zmogli doseči le z dobr« organizacijo dela, discipliniranostjo in pravo delavsko zavestjo. f bo ljudsko rajanje v veliki dvorani Predilnice. Naslednji dan lika dvorana Predilnice sprejela 22- JullJa dopoldne bo koncert lahko 800 ljudi (meščane bodo domače godbe na pihala, popol- vozili na Trato avtobusi!). Do- dne pa bo izpopolnil »Partizan« sedanje prireditve ZB so bile s pokalnim tekmovanjem v namreč zelo dobro obiskane in nogometu, večernim tekom po »o bile dvorane v mestu vedno mestu in telovadno akademijo premajhne. Prar pa je, da Je na štadionu. račune za leto 1953. Na seji bodo tudi razpravljali o pritožbi Kmetijske zadruge Skofja Loka zoper odločbo LOMO Skofja Loka glede nadurnega dela. O seji bomo podrobneje poročali v naslednji Številki našega lista. Iti vse(Uue ZUNANJE POLITIČNI FELJTON »Grajski dvor« v Radovljici pod prisilno upravo O učnih uspehih na gim-oazijah v Loki, Radovljici in Domžalah «»ismo iz kolonije v Split« • Prva nagradna križanka ZA LEPŠI IZGLED KAMNIKA Zabavna stran IZ SODNIH DVORAN J 440402 TEDEN DNI PO SVETU »■STAVLJEN JE OSNUTEK SPORAZUMA O TROJNI ZVEZI V ponedeljek je ▼ Atenah zaključila delo konferenca predstavnikov Jugoslavije!, Grčije in Turčije, ki so sestavljali skupni •snutek sporazuma o trojni zvezi. Skupni osnutek so podpisali šefi delegacij in ga bodo poslali še vladam treh držav. V razgovorih je prevladovalo popolno razumevanje in medsebojno zaupanje. AFERA MONTESI SE NADALJUJE Italijanska skupščina je ponovno razpravljala o poročilu glede preiskave o aferi Montesi. Opozicija je bila nezadovoljna zaradi pomanjkljivih informacij. Seja {je bila večkrat prekinjena, ker je prišlo do hudih spopadov in klevetanj med opozicijo in vladno večino. PRISTANIŠKI DELAVCI STAVKAJO Pristaniški delavci v južnoafriškem pristanišču Dar-van stavkajo že 3 dni, zahtevajoč zvišanje mezd za 30 odstotkov. Policija je skušala preprečiti pristaniškim delavcem, da bi zasedli doke in onemogočili stavkokaze. V medsebojnih spopadih je bilo ranjenih več stavkokazov. RAZGOVORI O JUGOVZHODNI AZIJI Pred dnevi so se začeli anglo-ameriški razgovori o jugovzhodni Aziji. Opazovalci so mnenja, da so ti razgovori posledica obiska ministrskega predsednika Churchilla Združenim državam. Sodijo, da bodo na teh razgovorih predvsem proučili položaj, ki bi utegnil nastati po sporazumu v Indokini. PREDSEDNIK GRŠKE VLADE PAPAGOS NA OBISKU V BONNU Predsednik grške vlade Papagos je pred kratkim •biskal Bonn. V uradnem poročilu o razgovorih, ki jih je imel z nemškim kanclerjem dr. Adenauerjem, so •bjavili, da sta vodilna predstavnika obeh držav ngotovila »popolno soglasnost« pri presoji političnega položaja. »Grajski dvor" - pod prisilno upravo Prebivalci odobravajo sklep okrajnega zbora proizvajalcev Na jseji zbora proizvajalcev OLO Radovljica, ki je bila pretekli petek dopoldne, so pregledali in potrdili zaključne račune 71 gospodarskim organizacijam v okraju. Večina podjetij je preteklo poslovno leto zaključila uspešno in je v celoti izpolnila svoje družbene obveznosti. Med podjetji pa je tudi nekaj takih (13 po številu), ki svojih obveznosti do skupnosti niso izpolnili. To so predvsem manjša obrtna, gostinska in trgovska podjetja. Nekatera od njih svojih obveznosti niso mogla izpolniti zaradi objektivnih vzrokov, večina med njimi pa svojih obveznosti ni izpolnila zaradi visokih režijskih stroškov in malomarnega poslovanja. Glas naših bralcev Ljudi je treba spoštovati Potoval sem skoraj po vsej niki, potrebni miru in nege, ključilo poslovno leto s pozitiv- državi in povsod sem opazil nismo navajeni na tako ravnano bilanco. skrb za delovnega človeka, za nje z nami. Zaradi tega sm<> Materialno knjigovodstvo je njegovo osebnost in dostojan- mnenja, da je potrebno t° bilo vodeno zelo pomanjkljivo. Nihče ne ve pojasniti, kje je 19 steklenic kavinega in vani-lijeva likerja, 35 litrov pelinkovca, 15 litrov žganja, 790 litrov vina, v skupni vrednosti 168.000 dinarjev. stvo. Zaradi tega me je še prav uslužbenko takoj odstraniti s posebno presenetil nekulturen takega odgovornega mesta ter drugo, ki bo imela tovariški odnos d* I Splošno negodovanje pri od- Zbor proizvajalcev je za ne- Čeprav je imel »Grajski dvor« bornikih pa je povzročilo dej-katera podjetja (hotel »Jezero« v preteklem letu 10,500 tisoč stvo, da je podjetje v prvem v Bohinju, Mestno gradbeno dinarjev prometa, je zaključni četrtletju letošnjega leta zabre-podjetje na Jesenicah, Remont- račun pokazal 176.000 dinarjev dlo že v več kot pol milijonsko no podjetje v Kranjski gori itd) poslovne izgube. Komisija je izgubo. Za ilustracijo, kako predlagal, naj posebna komisija ugotovila da bi na podlagi tako brezbrižno so doslej poslovali v še enkrat pregleda poslovanje velikega prometa moralo biti tem podjetju, maj navedemo še slabšalo zdravje in je začel kr- mestu že dva mostova, od ka vaveti. Ko so njegovi tovariši bolničarko o tem obvestili, z in brezobziren odnos nekaterih postaviti uslužbencev Mladinskega okre- boljši in vališča v Goricah do bolnikov, nas. Navedel bom le primer edine V. V. bolničarke v Okrevališču Anice Zitko, ki nesramno žali in vpije na bolnike. Kako ona pojmuje svojo vlogo in dolžnosti, nam zgovorno pove naslednji prime. . , , ^ Ob tovarni celuloze v Gori' Okoli desetih zvečer se je ne- čanah je most) ki je že dotra' kemu bolniku nenadoma po- jaL pred njim sta stala na istem Da ne bo prepozno.., v preteklem Jetu in ugotovi podjetje rentabilno. Ker pa v en primer. Komisija je v de- stvarno stanje. Za gostinsko podjetju nihče ni vedel, kdo pi- cembru preteklega leta napravi- podjetje »Grajski dvor« v Ra- je in kdo plača, so nastali večji Ia analizo povprečnega iztržka nam^n™; da bl Ra PrePelJali primanjkljaji, ki so seveda o- za prodano vino. Ugotovila je, da S-SJtT'"iLJSlf^Sf!110^.*0 nemogočih, da bi podjetje za- so za liter belega vina iztržili dovljici, pa so odborniki pred lagali prisilno upravo. rameni tako, da so terih se je prvi podrl pred voj' no, drugi pa med okupacijo. Ta dva mostova tvorita sedaj nekak podvodni jez. Zaradi te' ga jeza je zemlja v dolžini V 114 dinarjev, za črno pa 134 dinarjev. Vsakdo pa, ki je v decembru pil v »Grajskem dvoru« lahko potrdi, da ga je plačal 14. julij praznik selške občine Kdo ne pozna te lepe vasi v so pustili ležati ob cesti v sva- Selški dolini. Precej velika je rilo ljudem, naj prenehajo s so- in je važno gospodarsko in kul- delovanjem Is partizani. Žrtve turno središče. V času osvobo- so nato pometali na dilne vojne je darovala mnogo jih odpeljali nazaj v Begunje, življenj in skoraj ni vasice na Kraj, kjer so bili ustreljeni, je področju njene občine, ki ne bi postal nam vsem nekaj svetega, mignila tovariši morali sami oditi na okrog 10o metrov izpostavljena Golnik po avtomobil. Ko je av- delovanju vodne sile, ki je od- tomobil prispel, so jo prosili, če nesla že 8 arov njive) ki ga lahko kdo od njih pospremi je tik OD vodi. v nevarnosti je od 180 do 220 dinariev liter ?a Golnik- Odgovorila je, da bo tudi hiša št. 48 v Goričanah. Nastaja torej vprašanje, kdo Ve t l*™ Te odšla naza-i *Pat- Tako i* Komisija Okrajnega ljudske- kamion In JLffSS^S * ^ m°ral P°Zn° P°n°Či na G°lnikU Je sic*r *» leta 1952 ^JSLSSS^u*1"!^ iskati nek0ga' ki bi mu poma" Pregledala teren in ugotovila- se s var pleda sodiš?u ^ MJW P1"™™ da >e pomoč res P°trebna' tod3 Za tak odnos do bolnikov je zaradi pomanjkanja finančni*1 saj je prepojen s krvjo naših , nezdravih razmerah in o bila omenjena bolničarka na sredstev je ostalo vse na mrtvi ---------* -- brezvestnem poslovanju v zadnjem skupnem sestanku kri- točki. »Grajskem dvoru« je pisal naš tizirana ne samo od bolnikov, Sedaj, po dveh letih še Wg Ust ze pred nekaj meseci. temveč tudi od dr. Furlana To- bilo nič storjenega. Ali je leto* bi Be stvari odvozlale že tedaj, da kot izgleda to ni prav nič denar na razpolago? Nekaj bo bi se morda lahko izo"-" zaleglo, saj ona svojega odnosa treba ukreniti, sicer bo pre' silni upravi in kar je še važne- do bolnikov ni spremenila. pozno! je — izgubi. v Okrevališču smo sami bol- C. J. bratov, ki so darovali za domo vino — svoja življenja. Prav na tem mestu so organizacije ZB Selške doline postavile leta 1950. veličasten spomenik vsem borcem in talcem Selške doline. Naše praznovanje se bo pričelo v petek, dne 9. julija, svoj višek pa bo doseglo v nedeljo, dne 11. julija ob 9. uri dopoldne na partizanski svečanosti pri spomeniku v Dolenji vasi. Zato vabimo vse ljudstvo, predvsem pa svojce padlih talcev, kakor tudi vse borce, ki jih vežejo spomini na težka vojna leta pod Ratitovcem in Blega-šem. Obiščite nas v čim večjem številu, da se skupno oddolžimo spominu vseh tistih, ki so žrtvovali življenje za svobodo. Priprave na lesenicab Selca doživela bojev med junaškimi Da bo dobil prvi jeseniški partizani in fašisti. Prva taka praznik, t. j. 1. avgust, tudi zu- čam- saJ ie svečanostim priso iz Selc sta oče in sin Luznar, nanji poudarek, so pričeli Je- stvoval» okrog 2000 ljudi, ki so ju prepeljali iz (skofjelo- seničani temeljito urejati mesto Ze v soboto popoldne je ških zaporov in ju 1. septem- in okoliška naselja. Vsepovsod otvorila praznovanje kranjska bra 1941. ustrelili na koncu va- belijo in pleskajo hiše, obnav- godba na pihala. Ob treh je gi. ljajo fasade, odstranjujejo ne- bila slavnostna seja občinske- Prebivalci selške občine pa primerne napise itd., itd. Mest- ga ljudskega odbora, na kateri so se dogovorili, da bodo tudi na komunala skrbno urejuje je govoril o razvoju narodno- oni praznovali svoj občinski ulice, ceste, parke in nasade, osvobodilnega gibanja v občini praznik. Za ta veliki dan so Na prostoru za Kazino pa pri- okrajni poslanec tov. Ivo Maj- izbrali 14. julij. Se danes ni pravlja Železarna nov park z dič. Na seji so odborniki z pozabljena groza, ki je prevzela raznimi paviljoni za bife, god- navdušenjem sprejeli sklep, da vse ljudi, ko so v Dolenji vasi bo in ples. Skratka, Jesenice se tovarišem: Leopoldu Zorzu- privezali h kolom 19 talcev iz bodo pričakale svoj praznik v tu, Francu Štefetu-Mišku in Begunj in jih postrelili. Mrtve »praznični obleki«. Stanetui Mrharju podeli diplo- Letošnji občinski praznik so proslavljali v Goricah na tradicionalen, partizanski način j Nad 2000 ljudi na zaključni svečanosti , Preteklo nedeljo so Goričani ma častnih članov. obiskale vseh 16 vasi v občin* ze tretjič praznovali svoj ob- Po slavnostni seji so odbor- in skupno s prebivalstvom obu- činski praznik. Proslavljali sb niki in partizanske patrulje dile spomin na partizanska le' ga na že ustaljen, slavnosten počastili spomin padlih borcev ta. Naslednji dan, v nedeljo p» način, saj je občina Gorice med in talcev. Komemoraciji pri so se patrulje zbrale nad Za' prvimi občinami v okraju in spomeniku padlih v Goricah je logom in improvizirale napad tudi v Sloveniji proglasila svoj prisostvovalo tudi precej do- na Gorice. Nato so se patrulje- mačinov in gostov, med njimi katerim so se priključili $0 republiški poslanec tov. Lovro člani PAZ, RK in gasilci, raz' Cerar, podpredsednik OLO vile sprevod, ki je krenil mi' Kranj tov. Dušan Horjak, org. mo častne tribune. V paradi ]e občinski praznik. Na zaključnih svečanostih v nedeljo 4. julija, so se zbrali skoraj vsi ob- Pred očmi svetovne javnosti so se v zadnjih štirinajstih dneh kot na filmskem platnu zvrstili žalostmi dogodki. Filmsko platno rje bila mala, skoraj nepoznana srednjeameriška državica Guatemala. Dogodki so bili epilog spora med mogočno ameriško družbo »United fruit« in guate-malsko vlado. Slednja je namreč z agrarno reformo odvzela »Fruitu« nekaj nad 225.000 ju-trov neobdelanega zemljišča. Za mogočno ameriško družbo s« je zadeva končala z obveznim, skonstruiranim »happv •ndom«. Varnostni svet je že pred koncem te sodobne politične drame sramežljivo zatis-nil oči, [poštena svetovna javnost pa je z upravičenim nemirom sledila dogodkom, ki so bili spričo tako hrupno prokla-miranega načela o enakosti sodelovanja, samoodločanja in neodvisnosti, navadna farsa. Začelo se je, ko je priplula v fuatemalsko pristanišče ladja »Alfelli« s češki™ orožjem. (Mimogrede povedano, guatemal-ska vlada si je nabavila to o-rožje zato, ker jI ga ZDA niso hotele prodati.) Sosednji Honduras (v katerem ima ^United fruit« velike plantaže) in Ni-caraqua sta takoj prekinili diplomatske odnose s »komunistično« Guatemalo. G. Dulles je pohitel z izjavo, da Guatemala močno ogroža (z dvemi milijoni prebivalcev in vsega 10 tisoč vojaki!) varnost ameriških držav. Vlada ZDA je takoj zahtevala haj medameriška organizacija pretrese, kakšne sank-eije bi bilo treba izvajati proti »sovjetski« Guatemali, hkrati pa je zahtevala od vseh I držav, naj pristanejo, da bodo ameri-Ske ladje preiskovale vse ladje, KI vozijo v Guatemalo. V Ni- Banane in svoboda »Komunistična" Guatemala in „neui-konita" intervencija caraquo so prišli na »vljudnostni« obisk najtežji in najmodernejši ameriški bombniki. )In končno so iz Hondurasa in Nicaraque vdrli na guatemalsko ozemlje »guatemalski emigranti«, da osvobode »svojo« domovino. Vse to se je dogodilo slučajno — saj slučajev je v človeškem življenju na pretek, še več pa v politiki — tn to ravno v času, ko je na predsedniškem stolu v /Varnostnem svetu sedel delegat ZDA Cabbot Lodge. V noči od 18. na 19. junij so »emigranti« pod poveljstvom polkovnika Armasa vdrli v Guatemalo. Za čuda so bili odlično oboroženi in so imeli celo letala (legalna guatemalski vlada je zaman prosila ZDA, naj bi ji poslala nekaj letal!). 20. junija je o Guatemali prvič razpravljal Varnostni svet. Ker se že ni mogel izogniti razpravi o tem kočljivem dogodku, je izdal salomonski proglas, naj se »takoj konča sleherna akcija, ki bi utegnila povzročiti prelivanje krvi v Guatemali«. Ta proglas je izdal VS v času, ko so uporniška letala bombardirala glavno mesto Guatema-le! Ker ta proglas ni hasnil (zgodovina nas uči, da se agresorja ne da ustaviti s proglasi! Severnih Korejcev prav gotovo Združeni narodi ne bi zaustavili na 38. vzporedniku s proglasi!), se je Varnostni svet sešel spet 22. junija in nato še tretjič 25. junija in kdo ve kolikokrat bi VS še zasedal, če 28. junija ne bi vendarle padla Arbezova vlada in če 29. ju- nija, po padcu vlade polkovnika Diasa, ne bi vojaška junta, ki je prišla na oblast, sklenila z uporniki premirja. Komunistična partija Guatemale je bila prepovedana, »sovjetska« Guatemala zrušena! Amerika se je oddahnila! Toda zakaj? Mar res zato, ker je bila Guatemala sovjetsko mostišče na ameriških tleh? Na zadnjih volitvah je dobila KP Guatemale le 14.000 glasov in 4 sedeže v parlamentu, medtem ko sta dve največji in najvplivnejši stranki »Stranka revolucionarne akcije« in »Revolucionarna guatemalska stranka«, ki pa nista niti kominfor-mistični niti sovjetski, dobili 42 poslaničkih mandatov. Po uradni statistiki je imela KP Guatemale le 2000 članov. Ko je nek francoski novinar vprašal domačinko, če morda pozna Sovjetsko zvezo, je začudeno zmajala z glavo in odgovorila: »Ne, te gospe /pa ne poznam.« Torej kje je potem to »sovjetsko strašilo« na ameriških tleh? To "»».—»Vio so socialne reforme, ki jih je izvajala guatemalska vlada pod predsedstvom Arbenza. Guatemalec živi v bedi. Ne zna ne pisati ne brati. Stanuje v kolibah, napravljenih iz blata in trsk. Večina prebivalstva je podhranje-nega, ker ne je drugega kot koruzo in črn fižol. Da bi napravila tej bedi konec, je guatemalska vlada sprejela zakon o agrarni reformi. Agrarna reforma je bila zelo obzirna, saj je zajela samo tista veleoose- stva, ki imajo nad 90 ha neobdelanega zemljišča. Vendar je prav zaradi tega nastal spor med vlado in »United fruitom«, ki je imel tako težke in mučne posledice. Za »United fruit«, v katerem ima, kot pravijo, svoje delnice tudi g. Dulles, agrarna reforma v Guatemali ni pomenila samo izgubo 255.000 jutrov zemljišča, marveč je bil to nevaren precedent, ki bi lahko pripravil mogočno kompanijo ob vsa /zemljišča v državah srednje in južne Amerike. Kaj če bi se spomnile na agrarno reformo tudi države Haiti, Kuba, Honduras, Kostarica. ""-■•ndor in P^1'«— Mjj, kjer ima »United fruife« prav tako svoje plantaže banan? Kaj če bi siedile temu vzgledu Venezuela, kjer Američani črpajo nafto, Cile, kjer izkoriščajo baker. BrB'ill-ja, kjer ameriške družbe drže v svojih rokah plantaže kav-čukovoa itd., itd.? Ameriški fr*-pitalisti imajo v državah srednje in južne Amerike investiranega preko 5 milijard dolarjev kapitaln. In kaj bi bilo s tem kapitalom, iče bi vfl sledili guaternalskemu zgledu. Ni šlo torej samo zato, da se udari po prstih neposlušno otro-če, marveč so s kaznovanjem enega hoteli zagroziti drugim. In rezultat? Visoko doneče fraze o ameriški demokraciji, o spoštovanju neodvisnosti, o enakosti sodelovanja in o načelu samoodločbe so se razsule v prah. ZDA, ki so tako vznemirjene zaradi možnosti sovjetske ali kitajske agresije v Aziji, se naenkrat pojavijo same kot agresor. S tem so dale v roke sovjetski demagogiji močan argument, ki ima lahko težke posledice. Častni občani občine Gorice. Z leve proti desni Stane Mrha* Franc Štefe-Miško in Leopold Zorzut sekretar Okrajnega odbora sodelovalo nad 200 ljudi. Raze" SZDL tovarišica Zvonka Les- 2000-glave množice in pred' jakova in drugi. stavnikov vseh množičnih o t" V soboto zvečer so tri parti- ganizacij v občini, je tem zanske patrulje, v katerih so ključnim svečanostim priso' sodelovali domala vsi za oro- stvoval tudi republiški poslan^ žje sposobni moški iz občine, tov. Cerar. S kakovostnimi izdelki plemenitih jekel in ostalih kovinskih proizvodov se ni Železarna z Jesenic uveljavila samo na našem notranjem tržišču, temveč tudi na zunanjem trgu. Za njene izdelke se prav posebno zanimajo kupci iz držav Bližnjega in Srednjega vzhoda. Letos pa bo Železarna razstavljala svoje proizvode tudi v Otroci padlih borcev na letovanju V sredo zjutraj je skupina 80 otrok padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja iz radovljiškega okraja odpotovala na 3-tedensko letovanje na morje, katerega jim je omogočil Okrajni odbor ZB NOB. Otroci bodo letovali v Piranu in Izoli. Naslednja izmena pa bo šla v iste kraje konec tega meseca. Sao Paolu v Braziliji, ker žel* osvojiti tudi tržišče v južn"' ameriških državah. Pri teh n*' porih in prizadevanjih ji le' limo mnogo uspehov. Seminar za sindikalne funkcionari* V pondedeljek bo v Rado^ ljici celodnevni seminar za Čl3 ne Mestnega in Okrajnega »S dikalnega sveta ter člane ne katerih sindikalnih podružn1 ' katerega je pripravil Okraj" odbor SZDL. Obravnavali predvsem izkušnje iz dos«0^ njega delovanja sindikalnih °f ganizadiji, bodoče, ,delo ie'iea, družbeno upravljanje in vtš I janje delovnih ljudi za te ^1 loge ter druga vprašanja, ki je nakazal že zadnji plcn!L Centralnega odbora SZDL J goslavije. 47 3283 Kulturne novice Kamnik Letošnja gledališka sezona, ki je bila najbogatejša v zadnjih letih, bo v soboto in nedeljo zaključena z uprizoritvijo Ogri-zovičeve drame »Hasanaginica«. Delo je pod vodstvom člana SNG Staneta Potokarja dobro pripravljeno in bo gotovo nudilo velik umetniški užitek, saj sodeluje večina najboljših igralcev »Solidarnosti«. zvečer je priredila pihala slavnostni gledališču. V soboto godba na koncert na letnem To je bil začetni del prireditev, ki jih bo imela godba v počastitev svoje 75-letnice. V pr-/em delu (koncerta je dirigiral nekdanji dirigent, 73-letni Jože Bernard. V drugem delu pa so bile pod taktirko sedanjega dirigenta Remija Noža izvajane novejše skladbe. Prireditev je lepo uspela. Na gimnaziji v Loki so zaključili 9. šolsko leto Takoj po osvoboditvi je bila so prišle v Loko že leta 1358 z zavoda kaže, da se dijaki niso tudi v Skofji Loki osnovana namenom, da bi poučevale rav- uveljavljali le na fizkulturnem gimnazija, ki je pred leti dobila no deklice. S tem je želel kler področju, ampak kaže v letoš- Radovljica leta Nižja gimnazija je dosegla v šolskem letu 1953-54 sledeče učne uspehe. Ob zaključku šolskega je od skupnega števila 399 izdelalo 294 dijakov ali 73,87%. Popravni izpit ima 88 dijakov ali 22,117'- Razreda pa ni dovršilo 17 dijakov. Najboljši učni uspeh je dosegel 4. razred 01,38% ), sledi 3. raz. (7,42%), nato 2. raz. (70.41% in 1. raz. (67.6%). tudi višje razrede, tako da bo dobiti prevladujoč vpliv v lo- dala prihodnje leto prve matu- ških družinah, »preko strogo rante. Lani so zgradili novo versko in klerikalno vzgojenih gimnazijsko poslopje in je šola žena si je lahko podredil mo- ob tej priložnosti izdala jubilej- že«. no poročilo, ki je razen obi- Sele po osvoboditvi je bila čajnih statističnih in drugih po- osnovana v Loki tudi gimna- datkov prispevalo tudi nekaj zija, ki bo brez dvoma odigrala člankov, ki kažejo razvojno pot važno družbeno in politično vlo- loškega šolstva in so pomemben go v bodoči komuni, obsegajoči kulturno-zgodovinski prispevek tudi Selško in Poljansko doli- k poznavanju same Loke in no. njene problematike, kakor tudi V šolskem letu 1953-54 je bilo splošnega šolskega razvoja pri nas. Loška šola spada med najstarejše v Sloveniji: najstarejši pisani sledovi segajo že v leto 1271. (Za primerjavo: Kranj je na gimnaziji 496 dijakov (392 v nižji, 104 v višji). Izdelalo je skupno 310 dijakov, to je 62,5 odstotka; 120 jih ima popravni izpit (24,2%), ostalih 66 (13,3%) dobil šolo za dečke leta 1483, za Pa Je padlo. Med posebnostmi deklice pa šele 1878). Zanimivo minulega šolskega leta bi ome- je, da so bile šole ločene za nili dejstvo, da so se profesor- dečke in deklice in so izobrazbo Ji in predmetni učitelji gimna- Domžale Ob koncu letošnjega šolskega leta je bilo na domžalski gimnaziji 488 dijakov. Izdelalo jih je 64,15%, popravni izpit pa ima 118 dijakov. Iz teh številk je razvidno, da je letošnji uspeh v splošnem za 10 odstotkov bolj- jutro. £once Jeseniška godba na pihala po koncertu v Radovljici ženske mladine vodile izključno klarise — pozneje uršulinke, ki Megle nad Tržičem Zbudi te čudovito razkošno dež. Pripovedujejo, kako je na ritev »Sen kresne noči« na pro- strani že se čez nebo prevleče tanka, komaj opazna koprena. Kmalu prilezejo izza gora od vseh strani kopasti oblaki, sprva be-potem sivi. Zapiha mrzel Zbogom razkošno jutro! li lije svojo luč na Reki vroče. Brž so morali pi-Komaj poteče ura, sati domov po jopice in puloverje. Ljubljanski festival je za Tr-*-žič nedoseženo daleč, čeprav je Ljubljana blizu. Nimamo avtobusne niti železniške zveze za nočni povratek. Kako naj si privoščimo prenočevanje v hotelu? Sorodnikov tudi nima vsak v Ljubljani. Kaj pomaga vsa turistična propaganda, če pa organizacija odpove ob znižani železniški vožnji. Prav je, da je vožnja znižana za zagrebški velesejem, vendar bi bila tudi na mestu za ljubljanski festival. Res bo vozil poseben avtobus k operi Morani, če bo dovolj stem, če bo v avgustu bog Plu-vius pozabil na dež. zije zelo potrudili z novim 5. in 6. razredom višje osnovne šole ter s poglobljenim pedagoškim delom rešili marsikaterega dijaka, ki pa zahtevnemu učnemu načrtu gimnazije ni bil kos. S tem so dali svoj pionirski prispevek k reševanju zapletene, na vsak način pa po reformah vpijoče problematike ši od lanskoletnega. Prvih razredov je na zavodu pet. Lansko leto je bil učni uspeh v prvih razredil 53.75%, ob zaključku letošnjega leta pa 5.,5%. To dokazuje, da so se tudi pr-vošolci letos poboljšali. Spre-»lemba učnega načrta ni vpli- veter vala na povečanje števila pozi- Pred kratkim je prišla v Tr-tivnih dijakov, ker je ta od- žič kolonija reških otrok. Pn-stotek v vseh razredih enako- šli so na planinski zrak, a do-»erno narastel. bivajo za nameček še planinski Otroci kranjskega okraja na počitnicah v Splitu V nedeljo popoldan je bil na Ze 2 uri pred prihodom v Split interesentov. Kultura je namreč Jurčiča, Miška Kranjca kranjski postaji velik živ-žav. so nestrpno^ stali pri ^mihjn draga... žgarja, Ingoliča; tujih pisateljev Zadnjič je v Tržiču gostova- pa Sienkievvizca, Jack Londona, lo Prešernovo gledališče z dra- Balzaca, Buckove, J. Verneja. njem stalnem popoldanskem abonmaju v SNG v Ljubljani in tudi obisku mnogih kvalitetnih predstav Prešernovega gledališča v Kranju velik napredek. Nagrade za uspešno prosvetno delo 1. julija je bila redna seja Zveze kulturno-prosvetnih društev radovljiškega okraja. Na njej so ocenjevali delovanje posameznih društev v minuli sezoni, ki \je bila zelo plodna. Toliko gledaliških predstav, koncertov in drugih nastopov radovljiški okraj še ni beležil. Glavne zasluge za toliko kul-turno-prosvetno dejavnost nosi Okrajni sindikalni svet, ki je minulo jesen razpisal tekmovanje kulturno-prosvetnih društev in pomagal društvom s kritjem režijskih stroškov za nastope in številna gostovanja po krajih radovljiškega okraja. Zveza kulturno-prosvetnih društev je razdelila med 26 društev 1 milijon 200.000 din nagrade. S tem Zanimiva statistika ljudske knjižnice t Kranju Ljudsko knjižnico v Kranju so v prvem polletju tekočega leta obiskali bralci 14.415 krat. Izposodili so si 23.867 knjig. Med obiskovalci je bilo 5583 delavcev, 3089 nameščencev, 5284 mladine in 459 ostalih. Med izposojenimi knjigami je 17.179 leposlovnih, 4531 mladinskih, 455 poučnih, 35 političnih in 1667 o-stalih. Največ so bila brana dela slovenskih pisateljev Bevka, našega šolskega sistema. Letopis denarjem si bodo poedina društva nabavila nujno potreben inventar in tako poskrbela za še boljše delovanje v bodoči sezoni. V večini društev so najbolj delavne gledališke družine, njim slede pevski zbori in godbe. Zveza je to pot ocenjevala v glavnem Je ištevilo nastopov. V bodoče pa bo ocenjevala prvenstveno njihovo kvaliteto in idejno delovanje. more nakupiti zadostno število. Upajmo, da se bo stanje tudi v (tem pogledu izboljšalo, brž ko bo na razpolago več finančnih sredstev. E. zagledali, se je iz 143 ust iz-vil en sam vesel vzklik. V Split Skrbne mamice so se poslav- čakali, kdaj se jim too odprl ljale od svojih otrok, ki so od- pogled na morje. In ko smo ga hajali v Split v počitniško kolonijo. Skrb in (bojazen se je odražala v očeh ljubečih mater, smo prispeli točno po voznem vrisk in veselo pričakovanje redu ob 13. uri 26 min. Tudi pa sta sijala iz otroških oči. pot do našega stanovanja je Vožnja do Ljubljane ni bila po- bila prijetna, saj nam je tova- sebno nriietna Spremljajoče rišica Vida, ki je bila že na osebje je težUa skrb da se bo mestu, poslala voz za prevoz *?m°v° «ledahšče_ „i moglo ^ moralo 160 ljudi kljub večkrat- prtljage, otroci pa so kljub dol- nim urgencam na železniški gi vožnji veselo korakali do no- postaji v Kranju do Splita dre- vega doma. Nato običajen di- njativ dveh malih vagonih. V rendaj, ki pa Ise je nenavadno oklepaju povedano, kranjska hitro polegel, ko so naši kolo- železniška postaja ni -storila nisti sedli v prijetno obedmeo, tega kar je bila njena dolž- kjer jih je čakala ,prva malica, nost' Vozovi niso bili oskrblje- Potem so odšli k počitku in za- ni direktno do Splita, ampak soali kot prava Matjaževa voj- so nas že v Ljubljani postavili ska. Kaj bi še povedali našim ma- Razprava o poklicnem gledališču Ze pred leti sproženo misel o nega odbora SZDL in sekretar dodelitvi poklicnega gledališča OK ZKS tov. Mirko Zlatnar dal delavskim Jesenicam je zopet pobudo za sklicanje sestanka, obudila izredno plodna letošnja sezona ^Mestnega gledališča. Sedem premier, 78 predstav in na katerem naj bi razpravljali o možnosti reorganiziranja sedanjega polpoklicnega gledali- mo »Zašlo je sonce«. Tržičani je Knjižnico obiskuje vedno več 2(5 098 gledalcev, so dejstva, ki šča v poklicno. Sestanku so pri-niso razumeli, ali je niso hoteli bralcev vseh slojev in starosti razumeti. Žalostno je, da si žele le plehkih filmov in plehkih burk. Z Napoleonovimi huzarii Po- štovati, ker je bilo v Tržiču premalo zanimanja. Na plakatih je stala kočljiva beseda »tragikomedija«. Pa so si brihtne glavice predstavljale, da bo igra še bolj tragična kot prejšnja. Tudi cene so se zdele liTnVm. previsoke. »Za to ceno lahko vidim tri filme«, je bilo mnogo in to ne samo iz mesta Kranja in bližnje okolice, ampak iz vsega kranjskega okraja. Velika zaloga (13.029) raznovrstnih knjig je kaj vabljiva vsakemu, kdor si želi Razvedrila ali pogleda v poljudno znanost. Zal da knjižnica še ne more ustreči vsem povpraševalcem po najnovejših knjigah, ker jih ne govore o priznanem delovanju jeseniškega polpoklicnega gledališča. iPovsem naravno je, da zasluži tako delovanje najvažnejše tovrstne kulturne ustanove v vsem okraju razumevanje sostvovali poleg tov. Zlatnarja tudi člani umetniškega sveta in uprave gledališča. S predlogom tov. Zlatnarja so se čutili posebno počaščene, vendar so navedli k temu še svoje pomi- in težnjo k vse večjim uspehom sleke in predvsem podčrtali ne- tudi s strani merodajnih mestnih in okrajnih forumov. Upoštevajoč dosedanje uspehe in trud je predsednik okraj- » Miki ova Zala« je uspela pred dejstvo, da se bo vsekakor treba iše dvakrat presesti. Pohvaliti pa moramo dežurnega železniškega uradnika Janeza Boleta, ki je na prošnjo spremstva toliko časa madlego- opazk.^ Minulo soboto je uprizorila Tržiška Svoboda ima krasne Zveza prosvetnih društev ra- micam v uteho? Da je hrana načrte, tudi dramska družina, dovljiškega okraja v organiza- dobra in okusna, za kar skrbita vendar se jih malo uresniči, ciji Mestnega gledališča na Je-Minka in Vida, da so otroci Upajmo, da bo uspela uprizo pod stalnim nadzorstvom zane- odgovarjajoče pogoje tehničnega in umetniškega kadra. Dalje bi reorganizacija gledališča zahtevala popolno izpraznitev poslopja Mestnega gledališča, v katerem imajo sedaj svoje prostore nekatere ustanove oz. organizacije. Terjala bi tudi dodelitev stanovanj novemu tehničnemu in umetniškemu kadru. Nekaterim članom jeseniškega gledališča bi bilo treba omogočiti sljivih pedagoških vodij. Z na- val zagrebško postajo, da so na- mi je vedno bolničarka Ana, ki še tri ljubljanske vagone kar skrbno pazi, da otroci ne bodo priklopili splitskemu vlaku. Sedaj pa gotovo zanima vse mamico, kako smo se vozili in kako se imamo. Vožnja je bila res malo mučna in dolga, toda to smo občutili ,samo spremljevalci, medtem ko so bili naši varovanci ves (čas dobre volje. Jeseniška gimnazijska mladina na delu t Železarni Nič čudnega ni, da vlada med jeseniško mladino izredno zanimanje za železarske, tehnične in metalurške poklice. V Železarni imajo polno razumevanja za to njeno zanimanje. Takoj po zaključku Šolskega leta se je veliko gimnazijcev vključilo v neposredno proizvodnjo v Železarni. Posebno so z veseljem oriieli za delo vsi tisti, ki se hočejo po končanem gimnazij prehitro porjaveli od močnega sonca. Kopljejo se dvakrat dnevno v lepem kopališču, ki se lahko meri z najlepšimi kopališči ob Jadranskem morju. V četrtek dopoldan smo napravili (izlet na Marjan, ki je Split-čanom tako svet kod mohame-dancem Meka. Če bi Vam hoteli našteti vse dobrine, ki jih uživajo Vaši otroci v koloniji, bi moralo uredništvo »Glasu Gorenjske povečati list za najmanj dve strani. Zato je prav, da se uprava kolonije v imenu otrok-kolonistov in Vas staršev zahvali vsem, so pomagali organizirati tako prijetno letovanje našim malčkom. Kolonisti »Miklovo Zalo« v Žižkovi priredbi. Uprizorjena je bila na letnem gledališču v Ukovi. Režija je bila poverjena Srečku vpis na igralsko akademijo v senicah priljubljeno ljudsko igro Tiču, ki ima posebne uspehe v Ljubljani ter zvišati sedanji množičnih igrah z velikopo- proračun gledališča vsaj za sto teznimi inscenacijami. Režfser odstotkov, itd. Na tokratnem Tič je /pritegnil k sodelovanju sestanku niso prišli do nobenih domala vse gledališke družine sklepov. O reorganizaciji gle-okraja in razdelil glavne vlo nedeljske uprizoritve »Miklova Zala« na Jesenicah v letnem gledališču Za lepši izgled Kamnika Turistično društvo v Kamniku na mesta. Proti takim kršilcem odredb bo oblast v bodoče ostro nastopila. Posebno pažnjo je treba v sezoni posvetiti sprehajališčem. skem šolanju posvetiti študiju je na zadnjih sejah razpravljalo tehnike ali metalurgije. Prvi o najnujnejših drobnih zade- koraki v delovni svet so sicer vali, ki bi jih bilo treba uredi- težki in naporni, a brez nujno ti, da bi mesto dobilo lepši iz- Potrebne prakse pomeni človek gled. Ob glavni cesti je večina ▼ sodobni tehniki in industriji hišnih lastnikov že pred turi- *eliko premalo. stično sezono prebelila in po- Trenulno je v Železarni na pravila hiše, vendar pa jih je treba očistiti, ker so od jeseni Praksi preko 200 kovinarjev iz še nekaj, ki kvarijo skladnost zamazane z blatom. Tudi lopata Crne gore, svoje znanje izpo- in bi bile nujno potrebne po- ali dve peska okrog klopi ne bi Polnjujejo tudi tovariši Iz de- pravila. Cestna uprava je lepo lovoiUk-.h, tehniških -rcrlniih in uredila glavno cesto, pa tudi tehniških visokih šol in prav LOMO posveča stranskim ulite, da to priliko za pridobivanje cam potrebno pažnjo. Zal so Novega praktičnega /.nanja iz- nekatere vozne ceste pregrobo gled na kopališče in na celotno koristijo tudi jeseniški dijaki, nasute z debelim gramozom. Za panoramo mesta, so bile včasih Zato pozdravljamo njihovo inl- odlaganje smeti je bila dolo- celo mizice,, da so izprehajalci tfatvnost in podietnost pa tudi čena velika jama na Perovem, lahko posedeli ob njih. Tudi Desna stran Nevljice, kjer je ob regulirani strugi priljubljeno sprehajališče, bi bilo dobro zasaditi z brezami. Dalje je treba zaščititi drevje v mekinj- Tako so n. pr.: nekatere klopi skem parku in pa tisto prelepo nad postajo Kamnik-mesto potrebne popravila, druge pa bo škodila. Želeti bi bilo, da se postavijo klopi tudi ob poti na Stari grad nad pokopališčem. Na mestih, odkoder je lep raz- bukev in smreko, ki sta še ostali na Starem gradu po brezvestnem sekanju v prejšnjih letih. Pa tudi park od Doma invalidne mladine do Tovarne kovanega orodja v Bistrici je nujno potreben ureditve, prav tako sprehajališče na .Zapričah ki je zdaj zelo zanemarjeno. Po mestu bi morali namestiti več oglasnih desk za lepake, da jih ne bi z žeblji pribijali na ge članom jeseniške in javor-niške »Svobode«. Poleg tehničnega osebja jeseniškega gledališča je sodelovalo pri uprizoritvi »Miklove Zale« okrog 300 igralcev, pevcev, godbenikov, folkloristov in statistov. K sodelovanju so bila vabljena vsa kulturno-prosvetna društva radovljiškega okraja. Predvsem podjetni so bili Kroparji in Podkorenčani, ki so redno prihajali k vajam. Sodelovanje je odpovedala edino »Svoboda« iz Boh. Bistrice. Inscenacijo Marjana Pliberška, ki jo je izdelala kulisama jeseniškega 'gledališča, je omogočila Zveza kulturno-prosvetnih društev z izdatno podporo. Nastopajoči so oživili režiserjevo zamisel z, umetniško zrelim izvajanjem. Orkerstru jeseniške glasbene šole, ki je bil pomnožen z godbeniki jeseniške godbe na pihala, je dirigiral Rado Kleč. Obiskovalci so oba večera napolnili velikanski prostor in predstavo navdušeno spremljali. Reprizi v nedeljo zvečer jih prisrčno sprejeli vaščani so prisostvovali tudi gostje iz cian okrajnega odbora ZB NOB !LTr!k!.^°r°f,k!;._med,..nji"! Ivo Puhar ter ljudski poslanec tov. Igor Peternel. Zbrane je z dališča bodo še razmišljali in izdelali predlog pred priČetkom nove gledališke sezone, nakar bo o zadevi razpravljal okrajni ljudski odbor v Radovljici. Četudi obstojajo objektivne težave, so za reorganizacijo jeseniškega mestnega gledališča v poklicno gledališče precejšnji izgledi. Poklicno gledališče bi bilo za Jesenice velika ipridobitev. „Po poteh slovenskih brigad" Ze nekaj dni je na pohodu 44 otrok phcll ih borcev in žrtev fašističnega nasilja iz vse Slovenije. Pretekli teden so zapustili grobišče talcev v Begunjah in se odpravili na pot po znanih partizanskih krajih. Skupino vodijo stari borci in aktivisti, ki seznanjajo mladino z zgodovno bojev in kraji, kjer so padli in se borili njihovi svojci. V nedeljo je skupina prišla iz Krope v Dražgoše, kjer so družina treh pokolenj, ki živi ▼ hiši Miklove Zale v Rožu. Prireditev je uspela in nastopajoči so nad dobro izvedbo lahko ponosni. v«liko razumevanje organov sa- ki je ostala tudi po • regulaciji pod lipami na Malem gradu že pravkar popravljene in prebe- ■"oupravlJanja, ki v taki meri levega obrežja Bistrice, vendar davno ni več klopic, čeprav se '''''rbe za bodoči naraščal kva- se nekateri vozniki ne drže od- vsakdo rad ustavi tam ob lepem '''•vivh metalurgov. redbe in odlagajo smeti na vid- pogledu na Glav. trg in Sutno. ljene zidove. Nekdo pa naj bi skrbel, da se stari lepaki redno odstranjujejo. Dopisujte t „Glas Gorenjske" daljšim govorom pozdravil tov. Puhar. Iz Dražgoš dalje je vodil otroke po krajih partizanskih borb in zmag v Selški in Poljanski dolini tov. Igor Peternel. Skupina si je v ponedeljek ogledala zadrugo v C"*nii-ci in nadaljevala pot na Ojstri vrh, v torek proti večeru pa je je prispela v Novake na Primorskem. Tam so sprejeli otroke predstavniki in najstarejši borci tolminskega okraja. Presodite Še Ul Prva nagradna križanka Zanimive ugotovitve turistične ankete o Ucastjskth gostiinah Udeleženci ankete, ki jo je v juniju razpisalo Turistično društvo v Kranju so na vprašanje, »s katerimi gostišči v Kranju ste najbolj zadovoljni in s katerimi gostišči v Kranju niste zadovoljni«, dali naslednje odgovore in predloge. Največkrat so omenili podjetje »Delikateso«. Od 58 udeležencev jo 48 hvali, 10 pa graja. Prvi so zadovoljni s hitro in kulturno postrežbo, veliko izbiro in kakovostjo blaga, nizkimi cenami in prijetni prostori, ki so Kranju v ponos. Drugi pa menijo, da v podjetju pojema vnema za čistočo, da se pijan-čuje in da so prodajalke lene in neizobražene. , Hotel »Evropa« je v anketi obravnavan 57 krat. 43 udeležencev ga hvali in 14 graja. Zadovoljni so z lepo ureditvijo, čistočo, kulturno postrežbo in dobro hrano ter s cenami, ostali pa se sprašujejo, zakaj je »Evropa« tako slabo obiskana. Ti so mnenja, da godba ne zna u-stvariti prijetnega razpoloženja, obiskovalce pa prav gotovo odbijajo pretepi in pijane osebe, ki prihajajo v lokal zlasti v poznih nočnih urah. Gostilna »Stari Maver« je 47 krat pohvaljena in 6 krat grajana. Hvalijo odlično kuhinjo, hitro in pozorno postrežbo ostali pa želijo, da se prepove mladini kvartanje. Restavracijo »Kranjski dvor« je omenilo 41 udeležencev ankete. 29 jo hvali, 12 pa graja. Zadovoljni so z lepim vrtom In prostori, ostali pa se sprašujejo, zakaj v restavraciji ni možno dobiti tople hrane. Gostišče da-daje splošen vtis. da je Drecej zanemarjeno in zapuščeno. Gostilno »Petrček« večina —. ja. Navajajo zelo neprimerno stranišče. Mnenja so tudi, da je bila adaptacija gostilne neokusno narejena. Restavracijo i»Pri Jelenu« 31 udeležencev hvali, 8 pa graja. Prvi so mnenja, da so pri Jelenu lepi prostori, dobra .kuhinja in lep vrt, drugi pa navajajo, da je postrežba počasna in da premalo skrbe za čistočo. Gostilno »Vis« omenja 33 udeležencev, graja nijančevanje in razgrajanje v tej gostilni, slabe in neprimerne prostore ter nečistočo. Mestno slaščičarno-kavarno so vsi udeleženci pohvalili. Za restavracijo Kranj so obiskovalci mnenja, da imajo dobro kuhinjo, čiste mize in zadovoljivo postrežbo, drugi pa menijo, da je prostor restavracije prevelik in zato neprijeten ter da prepiri pijanih gostov odbijajo ostale. Gostilno »Na Bekselnu« od 20 udeležencev ankete le 4 hvalijo. Medtem ko se ostali ne strinjajo s čistočo, postrežbo, s pijančevanjem in nemoralo. Prostori gostilne so temni in popolnoma neprikladni za sodoben gostinski obrat. Restavracijo »Stara pošta« o-menja 19 udeležencev. 12 jo hvali, 7 pa graja. Zadovoljni so z dobro in ceneno hrano ter postrežbo, drugi pa navajajo, nečistočo, zlasti umazane prte. Gostilno »Pri Knedelnu« hvalijo razen enega vsi, ki jo o-menjajo. Biffe Stare se v anketi pojavi 14 krat. 5 udeležencev ga hvali zaradi dobrega vina, 10 pa navaja, da so prostori o-menjenega oiffeja popolnoma neprimerni, mračni, zatohli in neprikladni. Za gostilno »Krona« na Zlatem polju navajajo, da je skrajno zanikrna, nečista, postrežba polžja, nekdo pa je mnenja, da je »Krona« slabih gostiln. Za gostilno »Fink« so mnenja, da ima dobro pijačo in dobro postrežbo, drugi pa navajajo, da je potrežba staromodna in da gostilna ni primerno urejena. Za gostilno »Prešernov hram«, »Gaštej«, »Zlata riba«, »Pri kolodvoru«, »Ručigaj«, so udeleženci mnenja, da imajo na eni strani dobro pijačo in kolikor toliko dobro postrežbo, na drugi strani pa, da imajo neprimerne in slabo urejene prostore. Z biffejem »Kostanjevico« so trije udeleženci zadovoljni z dobro pijačo, trije pa navajajo slabo postrežbo in neprimerne prostore. S slaščičarno »Bučar« so vsi udeleženci ankete zadovoljni. Za gostilne »Kokra«, »Bene- dik«, »Pod Joštom«, »Pri Jerci«, so udeleženci ankete mnenja, da imajo kolikor toliko dobro pijačo in postrežbo, da pa so njihovi prostori slabi in nečisti. Dom na Smarjetni gori omenjata le dva udeleženca, ki sta mnenja, da je izgubil planinski značaj. Precej udeležencev ankete posameznih gostišč ni poimensko navajalo, temveč so napisali nekaj splošnih misli in predlogov o ureditvi gostinstva v Kranju. Ti predlogi so naslednji: 1. Ce hoče Turistično društvo pospeševati turizem v K-»-nju, naj izposluje, da se obnovi hotel »Stara pošta«. 2. V Kranju je zelo malo dobro urejenih lokalov. 2. Podpirati je potrebno zlasti tista gostišča, ki se dajo lepo urediti in v katerih se dobi tudi topla hrana. 4. Manjša gostišča, ki so slabo urejena in so podobna več ali manj (beznicam pa je potrebno zapreti. 5. Uspeh gostišča ni samo v tem, če posluje, ampak tudi v tem, kako posluje. Če je podjetje visoko rentabilno v slabih in neprimernih prostorih tudi zaradi tega, ker toči alkoholne pijače tudi pijanim osebam, je to za našo skupnost pravzaprav neuspeh. 6. Vsako gostišče bi moralo i-meti na zalogi tudi sadne sokove. 7. Kranju je potrebna mlečna restavracija, katere bi se posluževali zlasti tisti, ki odhajajo zjutraj na delo. 8. Straniščem se posveča premalo pozornosti. Zgornje ugotovitve so tzelo zanimive in tudi precej objektivne. Zal pa se je ankete udeležilo premalo ljudi in zato ne moremo reči, da je to mnenje vseh Kranjčanov. Ne bi " "-> napak, če bi |o tem povedali svoje mnenje še tisti, ki se ankete niso udeležili. To bi olajšalo delo komisiji, ki jo je imenoval LOMO Kranj, da pregleda stanje v posameznih gostinskih obratih in določi, kateri gostinski lokal ni primeren in bi ga bilo treba zapreti. Vodoravno: 1. razpisuje uredništvo »GG«; 14. zvonec v radiu in gledališču; 15. krava rada je...; 16. polet; 18. turški vladar; 19. znano ime kranjske tekstilne tovarne; 21. stoji poleg priiimka; 22. predlog; 23. merilo časa (2 skl. množ.); 24. da (češko); 25. tja (po domače); "27. igralna karta; 28. slepilo (2. skl. množ.); 30. občutek; 33. čutilo; 34. priznani fotoaparat (fon.); 36. del glave; 38. hlapljiva tekočina (fon.); 39. oseb. zaimek (4. skl.); 41. nov (v sestavah); 42. gospa (okrajšano); 43. žensko ime; 45. znano manufakturno in galanterijsko podjetje v Kranju; 48. Depandansa Gospodarske novice is vse držav* IZGRADNJA LUKE PLOČE Za nadaljnjo izgraditev Inke Ploče so letos odobrili investicije v znesku 300 milijonov dinarjev. Od tega zneska bodo porabili 15 milijonov za nabavo strojev za luške delavnice. VEDNO VEČ RIŽA V Vojvodini in Slavoniji *aci.1i iz leta v leto več riža. Tako bodo letos zasadili z r*'-°ni pri Slavonskem-Brodu 500 ha, v Banatu pa 70 ha plodne zemlje. PRVA TOVARNA PENICI-; LINA V Beogradu je začela o-bratovati prva tovarna penicilina v naši državi, katerega bomo uporabljali predvsem za zaščito otrok pred pljučnico, škrlatlnko, grižo in drugimi kožnimi boleznimi. Službene objave OGZ Kranj PORAST V V prvem njega leta industrijske Crni gori odnosu na ga obdobja PROIZVODNJE ČRNI GORI tromesečju letoS-je znašal porast proizvodnje v približno 15°/o v proizvodnjo iste-lanskega leta. NOVA PREDSTAVNISTA V INOZEMSTVU Tovarna »Rade Končar« iz Zagreba bo odprla svoja zastopstva v Braziliji, Čilu, Egiptu,Grčiji in Etioniii z namenom, še bolj utrditi poslovne zveze s temi državami. NOVE HIDROCENTRALE V SRBIJI V LR Srbiji bodo začele obratovati nove hidrocentrale v RaSki, Ovčar Banji in v Medjuvršju. Na ta način se bo povečala letošnja proizvodnja električne energije v tej republiki za približno !«•/#.__ Objava št. 8 Da se člani ne bodo motili, sporočamo v zvezi z zadnjo objavo v :št. 7, da pisarna posluje tudi v ponedeljkih od 7. <*n "2. ure, poleg tega še od J6. do 18. ure. (Od 12. do 23. julija pa je uradovanje prekinjeno, ker ima uslužbenka dopust. Na pomoč! Sekretar: noveljnik: v. z. Stefe Janko Šiling Joško Množični sestanki Nekaj k dnevnemu redu na sestankih o .reviziji članstva Da ne bi bilo zmed pri reviziji 'članstva, opozarjamo upravne odbore drušjev, da predelajo pravila o organizaciji in delu prostovoljnega gasilstva, ki jih najdejo v Gasilski knjižici št. 3 str. 29. /Tam so pojasnjene vrste članstva. Gasilsko društvo ima aktivne, rezervne, zaslužne in podporne člane. Aktivni Člani so tisti, ki aktivno delajo v društvu v njegovih odsekih in delujejo torej v operativnem odseku, lahko pa delajo tudi na kulturno prosvetnem področju društva. Rezervni člani morejo biti samo oni člani, ki dopolnijo 60. leto starosti ali pa zaradi poškodb ali bolezni ne morejo opravljati gasilske službe. Potem so še zaslužni člani, ki jih je zbor društva izvolil (zaradi posebnih zaslug za gasilstvo. Vsi drugi člani društva, pa so podporni člani, ki gmotno podpirajo društvo ali _na kak drug način sodelujejo pri njegovem razvoju. »O-letnica društva Predilnice ▼ Tržiču Leta 1891 je v tržiški Predilnici izbruhnil prvi požar, ki je uničil vse stroje, le tkalnica je ostala nepoškodovana. Da bi tovarno obvarovali pred novim ognjem, so ustanovili požarno brambo. Prva poveljnika sta bila predilniška uslužbenca Sa-felberger in Lamprecht, oba doma iz Švice. Potem je prevzel poveljstvo predilniški mojster Stransky. Leta 1903 je nastal požar v mešalnici bombaža, a so ga domači gasilci takoj (lokalizirali. Pozneje so postavili podtalne in nadtalne hidrante v raznih oddelkih tovarne. Imeli so ročno Wzgalno, leta 1930 pa so nabavili novo motorno brizgalno. Najstarejši živeči člani so: Janez Stucin. Ignac Lenartek, Franc Jerman, Hinko Snoj, Janez Pavlin, Avgust Osebek, Kališnik in Pepe Cundrič in drugi. To industrijsko gasilsko društvo je za 60-letnico razvilo nov društveni prapor. Praporu jje kumoval direktor podjetja tov. Žitnik. 50-LETNICA Hrušičani, ki se kaj pridno udejstvujejo na kulturno prosvetnem področju, Iso tudi dobri gasilci. Znani so predvsem po gasilski godbi, ki spada med naj pridne j še godbe na pihala. Zadnje dneve se pripravljajo hrušičanski gasilci na 50-letnico obstoja Prostovoljnega gasilskega društva na HruSici. V počastitev obletnice so se odločili povsem obnoviti gasilski dom. Z delom so že pričeli. Pripravljajo se tudi na kulturne prireditve, ki bodo 16. julija, na predvečer obletnice. 68-LETNICO OBSTOJA PRAZNUJE 11. JULIJA 1954 PGD V POLJANAH Društvo bi rado zgradilo nov gasilski dom, zato vabimo na prireditev vse prijatelje gasilstva. PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO KOVOR ima 11. julija 1954 30-letnico društva z razvitjem novega prapora. K njihovemu prazniku jim uprava OGZ tovariško čestita. IZ PODBREZIJ PGD Podbrezje si je nabavilo novo motorno brizgalno, ki jo je že uspešno preizkusilo. Vsem, ki iso pripomogli k nabavi, se društvo lepo zahvaljuje. Svečan prevzem motorne brizgalne bo na društveni prireditvi 18. julija, na katero vabimo vsa okoliška društva. GASILSKO DRUŠTVO PREDDVOR bo v nedeljo 18. julija 1954 svečano izročilo prometu gasilski avtomobil. Ob tej priliki bo tudi sektorski nastop. GASILSKI PRAZNIK V NEVLJAH V Nevljah v kamniški občini ]e gasilsko društvo proslavilo 30-letnico obstoja z uspelo sektorsko vajo, pri kateri so sodelovala ivsa okoliška gasilska društva. Tudi zabavni del prireditve s srečolovom in drugimi privlačnimi točkami je lepo uspel. Gasilska disciplina na Trsteniku Ko so člani uprave 30. maja 1954. obšli razna društva, da vidijo, kako poteka praznovanje gasilskega praznika, so u-gotovili, da gasilci v Trsteniku ne vedo zanj. Poveljnik društva je Sel Inierit les, namesto da bi posetil v vasi čakajoča zastopnika OGZ. Menda je nanju pozabil. Popravek: V poročilu o 55-letnici PGD v Cerkljah Je nastala neljuba pomota In je poveljnik društva Franc JRemic in ne Janez Kepic. hotela Kazino na Jezerskem, kjer bo izžrebanec pravilne rešitve preživel svoj dopust — tudi športno društvo v Kranju; 50. egipčansko božanstvo; 51. sij, žar; 52. skrajni del zemelj. celine; 53. razumi; 55. alkoholna pijača; 57. Gorenjska metropola; 58. športni časopis; 60. žensko ime; 61. Zveza komunistov Slovenije (kratica); 63. jeza; 65. isto kot 52. vodoravno; 67. ženski čevelj; 71. pritrdilnica; 72. predplačilo; 74. znano trgovsko podjetje v Kranju, ki je prispevalo za natečaj dobro pijačo; 75. vrsta kamenja. 76. na roki je prstov ...; 77. planet; 79. nikalnica; 81. znak za kemično prvino; 82. naprave za sejanje; 83. vrsta pohištva; 85. moštvo (tujka); 87. močan veter; 88. želi uredništvo »GG«. Navpično: 1. del telesa; 2. žensko ime; 3. »Glas Gorenjske« (kratica); 4. očka; 5. vstavi drs; 6. vinjen; 7. moško ime; 8. rusko žensko ime (4. skl.); 9. moško ime; 10. glas; 11. veznik; 12. vprašalnica; 13. luknja; 14. obvezilo; 17. oblika glagola ne-sti; 19. kapitalistične družbe velikih podjetij z enotnim vodstvom; 20. računar rentabilno- sti v zavarovalnicah; 23. udruženje likovnih umetnikov (kratica); 26. elektr. vrtalni stroj (kratica); 28. ribje jajčece; 29. nil brez »n«; 31. živalski glas; 32. rešen; 33. del pluga', 35. znan letoviški kraj na Gorenjskem, s katerim so v letošnjem letu zelo ugodne avtobusne zveze; 37. član izumrlega naroda; 38. glej 38. vodoravno (2. skl. edn.); 40. število; 42. Portugalska kolonija; 44. proti (v zloženkah); 46. parstirski narod; 47. rimski pozdrav; 48. krajevni ljudski odbor (kratica); 49. očesna leča pri daljnogledu; 53. meril* časa; 54. žensko ime; 55. skupina čebel; 56. proizvod čebel; 69. žaloigra (4. skl. edn.); 61. hudobija; 62. sanje (2. skl. edn.); 64. zemeljski plin; 66. gradb. material (2. skl. edn.); 67. sorodnik; 68. žensko ime; 8f. vzklik; 70. oranje; 71. hitro se premikam po zraku; 73. vstavi aras; 76. točke; 78. poljedelske orodje; 80. mesto v Srbiji; 82. Radenska voda treh .. .; 84. Dva samoglasnika; 85. oseb. zaimek (2. skl. edn.); 86. oblika oseb. zaimka; 87. staroslovanska pijača. V današnji številki objavljamo prvo nagradno križanko, ▼ okviru velikega nagradnega natečaja »Glasu Gorenjske«. V naslednjih dveh številkah bomo objavili še po eno križanko, tako da bo vsak, ki se želi udeležiti tega natečaja, moral streti tri (ne preveč trde) orehe. Komur bo žreb naklonjen, bo deležen naslednjih nagrad, ki so jih razpisala posamezna podjetja: 1. 14-dnevni brezplačni pen-sion za eno osebo v »Domu na Jezerskem«. To nagrado je prispevala za naš natečaj uprava Doma na Jezerskem. 2. 1 par trpežnih moških čevljev, darilo tovarne čevljev »Planika« v Kranju. 3. 1 par ženskih čevljev, dari-rilo tovarne »Planika« v Kranju. 4. — 5. blago za žensko obleko; 6. blago za žensko domačo haljo; 7. blago za moško pižamo; 8. blago za ženski kopalni kostum; 9. blago za ženske predpasnike. Vse nagrade od 4. do 9. je prispevala tovarna tiskanega blaga »Tiskanina« iz Kranja. 10. dva plašča za kolesa; 11. plavalni pas; 12. gumijasti grelec. Nagrade od 10. do 12. je prispevala tovarna gumijevih izdelkov »Sava« v Kranju. 13. Zaboj ček lepih in svežih goriških breskev, prispevek trgovskega podjetja »Sadje« iz Kranja. 14. Kompletni rezbarski pribor, darilo trgovskega podjetja »Merkur« iz Kranja. 15. Moška srajca iz popelina, ki jo je prispevalo trgovsko podjetje »Kokra« iz Kranja. 16. Strojček za rezanje mesa, darilo tovarne »Titan« i« Kamnika. 17. 3 steklenice izbranega likerja; 18. 2 steklenici izbranega likerja. Obe nagradi je prispevala »Delikatesa« iz Kranja. ' 19. 5 steklenic sortnoga vina; 20. steklenica prvovrstnega likerja. 19. in 20. nagrado je prispevalo podjetje »Vino« iz Kranja. 21. in 23. tri tolažilne denarne nagrade po 1000 din, ki jik razpisuje uredništvo »Glasu Gorenjske«. Reševalce križank opozarjamo, da seznam nagrad še ni popoln, ker nekatera podjetja še niso dostavila nagrad, čeprav so jih obljubila. Končni seznam nagrad bomo objavili hkrati s tretjo nagradno križanko. Cenjene reševalce obveščamo, da bo uredništvo pri žrebanju nagrad upoštevalo le tiste rešitve, katerim bo priložen nagradni kupon, ki bo objavlje« ob vsaki križanki. Razen tega bodo upoštevane samo vse tri križanke skupaj. Reševalci naj torej ne pošiljajo vsako križanko posamič, marveč naj rešijo vse tri križanke, jim prilože tri nagradne kupone (iz vsake številke po enega) in naj potem to pošljejo uredništvu »Glas« Gorenjske« z oznako »nagradna križanka« do vključno 11. avgusta. Žrebanje bo javno. Točen datum in kraj žrebanja pa bom* objavili v našem časopisu. I* h koncu: obilo uspeha in zabave! Nagradni kupon št. 11 NOV TIP MORSKE LAD.FK Na sliki vidite najnovejši tip morske ladje, ki se v bistvu razlikuje od dosedanjih. Novo ladjo ne .»oni j o vijaki, iki jih imajo ladje po navadi pod morsko gladino, marveč šest propelerjev, ki so montirani tako, da gledajo iz vode. Nova ladja ibo dosegla na ta način mnogo večjo hitrost. OPICE BREZ REPOV NA SREDNJEVEŠKIH SLIKAH Na evropski obali gibraltarske ožine žive magoti, ki so edine opice v Evropi. Učenjaki niso mogli dognati, ali so magoti živeli tamkaj tudi tedaj, ko še ni bilo morske ožine, ko sta bili Španija in Afrika še povezani s kopnim pasom. Tudi niso mogli ugotoviti, ali so te opice zanesli na evropsko obalo slučajni potniki iz Afrike. Mogoti so Idolgi do 75 centimetrov in visoki okoli pol metra. Zanimivo pri teh opicah je, da so brez repov. Ker pa so magoti edine opice, ki žive v Evropi, so v srednjem veku slikali vse 'opice brez repov, misleč da jih nimajo. CENTRALA NA ATOMSKI POGON V iPittsburgu so pričeli z gradnjo prve električne centrale na atomski pogon. Ta centrala je prvi objekt v načrtu velikih gradenj atomskih elektrarn in prvi primer praktične Uporabe nuklearne energije v družbene namene. Kljub temu, da strokovnjaki še ne Ivedo, koliko bo stala na ta način pridobljena električna energija, pa so mnenja, da bo veliko cenejša kot iz običajnih '.central. Za pogon te atomske elektrarne bodo uporabili koncentracijo urana 235. LEDENE SVECE Z NEBA Svetovno časopisje je že večkrat poročalo, da so na različnih krajih zemlje padale izpod neba nekake ledene sveče. Z analizo so dognali, da vsebujejo te sveče precejšnjo količino — mila. Po |tej ugotovitvi so kaj hitro zvedeli za kaj gre. Vsa velika transportna letala imajo namreč oddelke za toaleto in odprtine skozi katere voda z milom odteka. Ker letijo Ita letala po navadi v veliki višini, kjer je temperatura pod ničlo, milnica pod iztokom zmrzne in pade nato na zemljo v obliki ledenih stalaktitov. KDO JE NAŠEL V SLADKORNI PESI SLADKOR Leta 1747 je nemški kemik Margraf našel v sladkorni pesi sladkor. Vendar je trajalo polnih petdeset let, da so sezidali prvo tovarno sladkorja. Ustanovitelj prve tovarne 1 je bil 1801. leta Nemec Achard v Zgornji Sleziji. Sladkorna pesa vsebuje od 14 do 20 odstokov sladkorja. V začetku so pridobivali samo okoli tri odstotke sladkorja in leta 1840. niso pridobili nič več kot samo pet odstotkov. Kasneje pa se je s rastočo mehanizacijo pridobljeni odstotek sladkorja vedno večal. DREVESA SVOBODE Po francoski revoluciji So Francozi pričeli širom po svoji domovini saditi drevesa, ki so jih imenovali drevesa svobode. Sajenje se je pričelo 1790. leta v mestu Saint Godan Kmalu zatem je vsaka občina hotela imeti drevesa svobode. Leta 1791. je Ibilo v Parizu okoli dva tisoč teh dreves, leto dni pozneje pa po vsej Franciji nad 60.000. Francozi so ta drevesa sadili tudi v inozemstvu, n. pr. na Poljskem in v svojih kolonijah, v Senegalu. Tudi v čast bratstva so posadili nekaj dreves, nikomur pa ni znano, ali so Francozi posadili le eno samo drevo v čast enakosti. AMERIŠKI MALI AVTOMOBIL Tudi Američani so začeli s proizvodnjo in prodajo malih avtomobilov, ki imajo štiri cilindre in 42 konjskih sil. Avtomobil lahko doseže hitrost 128 kilometrov na uro. Spredaj sta dva udobna sedeža, zadaj pa je prostor za prtljago. Zanimivo je, da Amerikanci te avtomobile izdelujejo V Angliji, kjer je proizvodnja le-teh veliko cenejša. obeli sli časi Neprijetna usoda kadilcev •— namreč, da jih »nerazumni« sovražniki kajenja neprestano napadajo —'se je menda odločila že takrat, ko se je stari Sir Walter Raleigh, raziskovalec in poet angleške kraljice Elizabete L, nekega dne ukvarjal s kajenjem pipe, navado, ki jo je med prvimi prinesel v svojo otočno domovino iz Amerike, in ga je njegov skrbni sluga polil s čebrom vode v dobri veri, da gospodar gori. Od tistih časov pa vse do danes so strokovnjaki in nestrokovnjaki naprtili zapeljivemu tobačnemu zelišču vsemogoče slabe učinke na človeški orga- Moda Enostavno in okusno krojena dvodelna poletna obleka N ovi vzorci Letošnje poletje so izelo zaželene tkanine s pikčastimi vzorci, zato so svile, cretoni, šantungi in everglassi često pretiskani s pikami najrazličnejših velikosti in barv. Taki vzroci so za obleke in krila e-nako primerni. Kadar se odločimo za krilo, nosimo zraven vedno le enobarvno bluzo. Lahko si izberemo tudi drugo, letos zelo moderno kombinacijo. Za obleko kupimo enobarvno |blago, za ovratnik, man-šete in pas pa pikčasto tkanino. Model take obleke učinkuje umirjeno in elegantno. Pristoja mladim dekletom, pa tudi starejšim ženskam. Doma in na letnem oddihu bomo s tako obleko vedno zadovoljne. nizem. Mnoge obtožbe so sicer propadle, toda naraslo je število onih, ki jih v »novejšem času utemeljuje vedno več dokazov. Danes si oglejmo dvoje poročil, ki jih povzemamo po londonskem »Daliy Expressu«! -. i HLADNE NOGE Zdravniki so odkrili, da vam postanejo noge hladne vsakokrat, ko kadite cigareto in in-halirate tobačni dim. Ko celo najbolj navajeni kadilci uživajo svojo prvo cigareto dneva, pade temperatura njihovih nog za kake 2,5" C. To se zgodi, najsi ležijo ali pa hodijo okrog popolnoma oblečeni. Tudi površinska temperatura rok pade za približno 3.5° C — kajti nikotin iz cigaretnega dima oži kožne kapilare in tako zmanjša množino ogrevajo-če krvi, ki teče skozi mje. Ta hladilni učinek, ki je močnejši pri ženskah kot pri moških, traja pol ure in več; potem se polagoma izgublja, razen . 6e si lastnik nog ne prižge nove cigarete. Alkohol naj bi s širjenjen površinskih krvnih žilic spet ogrel kadilčevo kožo. Da to preskusi, je profesorica G. Roth z znane Mayo Clinic dala kadilcem piti pred inhalacijo tri male kozarčke iwiskyja. Dognala je, da cigareta, pokajena 90 minut po pijači, še vedno oži krvne žilice. Izsledki tega poskusa se torej ne ujemajo s splošno razširjenjem mnenjem, da bo popit coctail uničil učinek celovečernega kajenja. NEKAJ STATISTIK Ameriško društvo za raziskovanje raka je objavilo pred dnevi poročilo o intervjujih v letu 1952 s 187.766 zdravimi moškimi o kajenju. Narejena je preiskava o vzrokih smrti 4854 ljudi, starih od petdeset do sedemdeset let, ki so umrli v razdobju dvajsetih mesecev. Delež smrtnih primerov je bil med kadilci za 75'' večji kot med nekadilce. Poročilo tudi pravi, da je smrt zaradi pljučnega raka trikrat pogostejša med kadilci cigaret kot med nekadilci. Raziskovanja še niso {končana za moške in ženske pod petdesetimi leti. J. K. l£tir}ir)jski problcrr)i poleti Poletni meseci povzročajo gospodinjam večkrat preglavice, ker se živila v vročini kaj hitro pokvarijo. Le malo žena je tako srečnih, da imajo na razpolago hladilnik. Zato si moramo pomagati na druge načine, da preprečimo razne okvare živil. Mleko je treba prekuhati takoj, jko ga prinesemo iz mlekarne. Seveda ni dovolj, če samo zakipi, vreti mora 10 do 15 minut. Ce pa je temperatura zelo visoka, moramo ponoviti to dvakrat na dan. Surovega masla poleti ne smemo kupiti več kot 1/4 kg naenkrat. Doma ga zavijemo še v aluminijast papir in ga idamo v lončeno posodo, ki jo do vrha dopolnimo s slano vodo (125 g soli na liter vode). Vse skupaj postavimo na hladen prostor. Tudi z jajci se v poletnih mesecih nikar ne zalagajmo, če jih ne naTnera-vamo (vložiti. Hranimo jih na hladnem. Ako kateremu od njih poči lupina, ga moramo takoj porabiti, ker postane sicer hitro neužitno. Meso kupujmo v tem času vsak dan sproti. Ce ga že moramo hraniti, ga potopimo v olje in nato zavijemo v krpo, namočeno v kisu. Postavimo ga na mrzel prostor. Ribe moramo pripraviti najkasneje nekaj ur za tem, ko smo jih kupile. Ako jih nameravamo porabiti šele zvečer, jih skuhamo prej v nekoliko osoljeni vodi. Tudi nekatere vrste sadja ne prenesejo Itoplote, zato jih je treba čimprej uporabiti. To velja posebno za jagode in maline. Ce želimo osvežiti pijačo in pri hiši nimamo ledu, vzamemo večjo posodo in jo napolnimo z enako količino čiste vode in amoniijakovega nitrata. ,Na ta način dobimo hladno zmes, v kateri ohladimo steklenice z vinom, vodo ali kako drugo pijačo, kot bi bile na ledu. Lahko pa tudi steklenico zavijemo v vlažno krpo in jo postavimo pred ventilator. Pijača se