Poštninagplačana v gotovini.
Brezplačno, samo za člane!
UPOKOJENEC
GLASILO DRUŠTVA DRŽAVNIH UPOKOJENCEV ZA DRAVSKO BANOVINO V LJUBLJANI
»t.
Ljubljana, dne 22. junija 1937.
Leto II.
Uredništvo In uprava: MikloSICeva cesta S». 22/11. Izhaja enkrat mesečno.
Tajnikovo poročilo
na občnem zboru društva državnih upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani, dne 23. maja 1937
Kot društvenemu tajniku mi je čast poročati o društvenem delovanju v pretekli upravni dobi.
Lanski redni občni zbor je bil 3. maja.
Naš društveni predsednik je prejel po Najvišjem nalogu preko kabineta g. ministra za notranje zadeve zahvalo za uda-nostno brzojavko.
V	minulem poslovnem letu je imel upravni odbor 7 rednih sej. Na prvi odbo-rovi seji so bili v zmislu društvenih pravil izvoljeni za I. oziroma II. podpredsednika gg. sodnik apelacijskega sodišča Jakob Antloga in orožniški stražmojster Ivan Lipoglavšek, za tajnika ravnatelj zemljiške knjige Anton Spende, za blagajnika pa pisarniški ravnatelj Ivan Abram.
Preden preidem na nadaljnje poročanje, smatram za dolžnost, da se spomnimo v minulem letu 1936. umrlih 63 članov tovarišev. Imena umrlih članov se objavljajo v „Upokojencu“. Prosim, da počastimo njihov spomin in da jim zakličemo: Slava!
1.
Redno izplačevanje pokojnin.
Temu tako perečemu in globoko v gospodinjstvo vsakega državnega upokojenca segajočemu vprašanju je posvečal odbor neprestano svojo največjo skrb in pozornost. V neprestanih osebnih intervencijah na vseh merodajnih mestih in v skoro vsak mesec se ponavljajočih brzojavkah na finančno ministrstvo smo drezali in opozarjali na ta žalostni pojav.
Že na prvi odborovi seji dne 12. maja lanskega leta je odbor sklenil opozoriti zagrebško kot najmočnejše banovinsko društvo, da je nujno potrebna deputacija
vseh banovinskih društev v Beograd, predvsem k finančnemu ministru in ministrskemu predsedniku in, če je treba, h kraljevskim namestnikom, ki naj predoči na merodajnih mestih poleg drugih perečih vprašanj predvsem to nevzdržno zadevo. Iniciativo za izvršeno deputacijo je torej dalo naše društvo. Zagrebško društvo je seveda takoj uvidelo nujno potrebo take deputacije in je prevzelo nje izvedbo. Za delegata našega društva je bil soglasno izvoljen naš društveni predsednik dr. Vrtačnik. Ker je čas počitnic za tako važno zadevo že iz vzroka, ker so ministri odsotni, neprimeren, se je sklenilo, da naj se to izvrši v jeseni. Prej naj pa bo predkonferenca v Zagrebu, na kateri naj delegatje posameznih banovinskih društev pripravijo spomenico, ki sc naj predloži, in določijo najbolj primeren čas odpotovanja v Beograd. Ta predkonferenca je bila 12. dne oktobra, o kateri smo obširneje poročali v oktoberski številki »Upokojenca". O posredovanju in
o	križevi poti naše delegacije smo svoje člane obvestili v novemberski številki „Upokojenca“, predvsem tudi o izročenih predstavkah.
Nas predvsem zanima, kaj je naši de-putaciji obljubil g. finančni minister Dušan Letica.
1. Da je že sedaj izdal potrebna navodila finančnim direkcijam, da morajo že v mesecu novembru potruditi se za rednejše izplačilo pokojnin upokojencem, in da bo v bodoče ukrenil vse potrebno, da se ustali izplačilo pokojnin začetkom vsakega meseca.
2. Da bo proučil vse izročene predstav-ke in jih uvaževal, kolikor mu bodo
dopuščala sredstva, ki so mu na razpolago.
3. Da si bo prizadeval, da se že sedaj najdejo denarna sredstva, da bi se mogle vse plače in pokojnine povišati za 5% in da bo ta povišica prišla že v prihodnji proračun za leto 1937/38.
4. Da mu je osebno dobro znano, da so cene vseh življenjskih potrebščin porasle, toda on misli, da bo ta porast le kratkega prehodnega značaja. Ako bi se pa povišane cene ustalile, se bo vse ukrenilo, da se uradništvu in upokojencem pomore.
Prvo svojo obljubo je minister financ izpolnil. Od novembra dalje dobivamo svoje pokojninske prejemke redno. Upajmo, da pri tem ostane. Sicer je bila tudi medtem že večkrat nevarnost, da se pokojnine ne bodo redno izplačale. Tako je bilo društvo primorano za januar in marec t. 1. prositi brzojavno g. finančnega min'stra, da odredi pravočasno otvoritev kredita, in enkrat prositi brzojavno za intervencijo narodnega poslanca dr. Ko-ceta.
2.
Izboljšanje nezadostnih prejemkov, oziroma ukinitev uredbe o znižanju prejemkov aktivnih državnih uslužbencev in upokojencev iz leta 1935.
Kaj vse se je že o tem pisalo, prosjačilo, dokazovalo, obetalo — vse to je bilo objavljeno v raznih številkah „Upokojen-ca“. Gospod finančni minister je, kakor že omenjeno, v svojih zgoraj omenjenih obljubah izjavil, da mu je osebno dobro znano, da so cene življenjskih potrebščin porasle in da je ta porast le kratkega prehodnega značaja. Ta njegova domneva se žalibog ni uresničila, povišane cene so se ustalile, oziroma še vedno rastejo.
Značilen je članek lista „Samouprave“ proti koncu preteklega meseca glede po-
rasta cen življenjskih potrebščin. Cene so menda vzete iz dunavske banovine, ki pa se gotovo ne razlikujejo dosti od ostalih banovin. List navaja: pšenica prvovrstna kvaliteta v letu 1935. Din 100.—, danes Din 180.—, rž prej Din 90.—, danes Din 140.—, ječmen Din 70.—, sedaj Din 125.—, koruza Din 70.—, sedaj Din 100.—, svinjina živa teža Din 4.— za 1 kg, danes Din 8.—, goveje meso Din 3.— do 4.—, sedaj Din 6.— do 7.—. Sploh vsi kmetijski pridelki so za 20 do 80% dražji. Industrijski proizvodi so se podražili za 20 do 30%, obleke, čevlji in druge potrebščine za 20 do 25%. Na tem poskoku cen trpi v prvi vrsti uradništvo, vsi drugi stanovi si pomagajo z zvišanjem cen, nameščenci in upokojenci pa tega ne morejo, ker so navezani na stalne plače, ki so že davno pod življenjskim standardom. Minister Jankovič je izjavil pred kratkim, da je postalo vprašanje zvišanja plač akutno.
Ko so se leta 1935. znižale plače in pokojnine, se je ta ukrep utemeljeval s tem, da so se cene vsem življenjskim potrebščinam znižale. Toda vlada je imela smolo; tisti dan, ko se je uredba o znižanju plač in pokojnin objavila, se je v Beogradu — podražil kruh!
Narodna skupščina in senat sta čutila potrebo poslancem in senatorjem dvakrat zvišati dnevnice. Ali ne veljajo isti razlogi, ki so bili merodajni ob teh ukrepih, tudi za državne nameščence in upokojence?
Mesta izzivajo draginjo in porast cen s svojo trošarinsko politiko. Ta porast trošarin pa se točno prevali na konzu-mente, v prvi vrsti na nameščence in upokojence, fn končno država sama je uvedla nove trošarine in povišala razne takse, nekatere kar za 100%, samo svoje nameščence in upokojence pušča pri znižanih prejemkih in jih izroča propadanju in obupu.
Iz vseh teh razlogov moramo upravičeno pričakovati, da zahtevati, da gospod minister financ svojo dano obljubo izpolni!
3.
Tretje, ravno tako važno vprašanje je nesrečni
K u I u k !
Tudi o tem je „Upokojenec“ že pisal cele kolone. 13. februarja t. 1. smo poslali g. ministru dr. Kožulju naslednjo brzojavko:
»Dravska banovina je odpravila ku-luk na nedržavnih cestah in uvedla posebno cestno doklado. Zaradi nesrečnega
dostavka v noveli plačujejo kuluk samo državni nameščenci in upokojenci. V imenu 2600 upokojencev dravske banovine prosimo, da se ta nečuvena krivica v zmislu naših spomenic potom amand-mana odpravi.14
To smo sporočili dne 15. februarja tudi v posebnih dopisih obema slovenskima ministroma dr. Korošcu in dr. Kreku ter ju prosili, da naj temu perečemu vprašanju posvetita svojo pozornost in s svojim vplivom pomagata, da se ta krivica popravi.
Naš odbornik g. vi. sv. dr. Vidic je še posebej zainteresiral g. ministra senatorja Hribarja specijelno za to vprašanje, ki je svojo podporo obljubil. Upajmo, da se ta krivica, ta nonsens vendar enkrat odpravi.
4.
Železniške legitimacije.
Neumornemu drezanju in moledovanju in neštetim našim spomenicam se imamo zahvaliti, da se je dolgoletna upravičena želja z novim občim pravilnikom o voznih in prevoznih ugodnostih z dne 4. julija 1936 izpolnila in se je priznal državnim upokojencem in njihovim rodbinskim članom popust 50% redne voznine 24krat na leto. S tem je vsaj deloma bilo ustreženo naši upravičeni zahtevi.
Imamo še vse polno zahtev, ki smo jih sporočili merodajnim činiteljem v svojih spomenicah in ki čakajo rešitve. Da dosežemo vse to in še drugo, je potrebno pred vsem skupno sodelovanje s tovariškimi društvi v ostalih banovinah.
Na predkonferenci v Zagrebu se je soglasno sklenilo, da se poveri vodstvo intencij vseh društev enemu izmed društev. Prvo vodilno društvo naj bo bratsko zagrebško, kot najmočnejše društvo. Kot sosvet v važnih občnih stvareh naj bodo predsedniki ali drugi delegatje vseh društev. Sestaja naj se ta sosvet letno enkrat ali dvakrat.
Vse svoje zahteve pa bomo mogli uveljaviti le v močni enotni banovinski organizaciji. Vse ostale banovine so enotno organizirane. Žalibog, da še nima svojega društva moravska banovina in predvsem ne Beograd z Zemunom in Pančevom! V naši banovini smo državni upokojenci razcepljeni. Žalostno je tudi dejstvo, da se je ustanovilo v Šibeniku posebno društvo za „severni del primorske banovine", dasiravno obstoja agilno banovinsko društvo v Splitu. Sicer ne šteje Šibeniško društvo niti 100 članov, a cepljenje je tu. In to škoduje, saj nimajo spomenice, pred-
ložene od raznih za skupnost brezpomembnih lokalnih društev, a tudi od posameznih banovinskih društev, nobenega efekta, nasprotno zelo škodujejo spomenicam, predloženim skupno od vseh banovinskih društev, ker jim jemljejo značaj enotne volje in enotnih želja vseh državnih upokojencev.
Iz teh razlogov je izšla iz našega društva pred kratkim iniciativa, da bi se sistematičneje organiziralo delo vseh banovinskih društev in da bi se skupno in enotno vlagale predstavke po vrstnem redu njih važnosti, nujnosti in potrebnosti. Ta svoj predlog smo sporočili poslo-vodečemu zagrebškemu društvu.
Moje poročilo ni popolno, primoran sem bil delovanje upravnega odbora le ekscerpirati in to predvsem zaradi tega, ker sta na dnevnem redu še dve važni zadevi:
1. Sprememba pravil in 2. »Pravilnik posmrtnega sklada11, ki se naj ustanovi na vsestransko željo članstva.
In h koncu.
Razmah našega društva je nadvse razveseljiv.
Ob koncu leta 1934.
je bilo včlanjenih 1460 članov;
ob koncu leta 1935.
je bilo včlanjenih 1693 članov;
ob koncu leta 1936.
je bilo včlanjenih 2646 članov;
letos 1. maja pa
je bilo včlanjenih 2838 članov;
dasiravno jih je umrlo, oziroma izstopilo v letih 1935/36 in do danes 437 članov!
Ta značilni porast moramo predvsem pripisati našemu društvenemu glasilu »Upokojenec", ki uživa splošno priznanje.
Naj mi bo dovoljeno poročati tudi čisto na kratko porast vlog, oziroma prošenj društvenih članov na društvo, predvsem za intervencije pri raznih centralnih oblastvih (pri finančni, železniški, poštni direkciji, pri banski upravi) in za razna pojasnila itd. Takih je bilo v 1934. letu 210, v 1935. letu 307, v 1936. letu 628, letos do danes pa že 392.
Naj smatra vsak član našega društva za svojo dolžnost, da privabi v naš krog še ostale neorganizirane tovariše in tovarišice, da zavrača nergače in obrekovalce, ter pobija malodušnost v lastnih vrstah, tako da bomo res močna falanga, ne več glas vpijočega v puščavi, temveč kompakten in mogočen glas vseh upokojencev dravske banovine.
štev. 6
»UPOKOJENEC
I    —— 11 — I ■ "	"i	i
Stran 3.
Kuluk
Dne 15. februarja je društvo državnih upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani poslalo ministru za zgradbe dr. Kožulju brzojavko naslednje vsebine: »Dravska banovina je odpravila kuluk na nedržavnih cestah in uvedla posebno cestno doklado. Zaradi nesrečnega dostavka v noveli plačujejo kuluk samo državni nameščenci in upokojenci. V imenu 2600 upokojencev dravske banovine prosimo, da se ta nečuvena krivica v zmislu naših spomenic potom amandmana odpravi. Društvo državnih upokojencev za dravsko banovino. Taksa Din 5.— pla-Čana.“
Na to brzojavko smo prejeli potom kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani dne 4. junija t. 1. naslednjo rešitev ministrstva za gradnje:
Br. 6073/16. II. 1937.
^Kraljevski banski upravi, tehnični oddelek Ljubljana. Sporočite društvu državnih upokojencev v Ljubljani, da se njihovi prošnji ne more ustreči iz naslednjih razlogov:
Po § 38, odstavek 4, zakona o nedržavnih cestah plačujejo vsi državni in banovinski uradniki in upokojenci sploh osebno delo v denarju v znesku 3 dnevne plače (osnovne in položajne), oziroma pokojnine brez ozira na njihov spol, starost, položaj in državljanstvo.
Z ozirom na to določilo je zahteva omenjenega društva, da naj sc njihovi člani oprostč te obveznosti, neumestna in nasprotuje zakonu. To velja za vse državne uradnike in upokojence, naj se nahajajo v katerikoli banovini.
Zahteva, da se izpremene obstoječi in veljajoči predpisi potom amandmana, je neumestna in neupravičena, ker po določilih S 67 zakona o nedržavnih cestah državni uradniki in upokojenci v dravski banovini, kolikor plačajo odkupnino osebnega dela, ne plačajo srezke cestne doklade, ki jo plačujejo ostali cestni obve-zanci v omenjeni banovini.
Oprostitev samo državnih uradnikov in upokojencev v dravski banovini od plačevanja odkupnine osebnega dela pa bi izzvala slične zahteve tudi s strani ostalih uradnikov in upokojencev v državi; oprostitev vseh uradnikov in upokojencev od cestne obveze pa bi imela katastrofalne posledice za državne (banovinske in občinske ceste), ter bi se v narodu ustvarila vera, da je uradništvo stan, ki uživa posebne ugodnosti.
Po naredbi ministra za gradnje, šef pravnega odseka — podpis.
V	Beogradu, 26. februarja 1937.“
Ne bi verjeli, da je mogel ta odgovor
— —	—	—	—	— — ako bi se
ne bili prepričali na lastnle oči o tem podpisu. — — — — — opreti rešitev naše zahteve na take razloge, nam je neumevno. Ali nas — — — —	—
— — — — res ne razumejo ali nas nočejo razumeti?! Zato hočemo še enkrat razložiti pravni položaj:
Državni uradniki in upokojenci plačujejo kuluk kot odškodnino za osebno delo. Dravska banovina se je poslužila pooblastila v zakonu o nedržavnih cestah ter je odpravila sploh osebno delo na nedržavnih cestah in je zato uvedla posebno cestno doklado v svojem banovinskem proračunu v višini 5% davčne podlage. V dravski banovini torej ni več ljudskega dela na banovinskih cestah, temveč se vzdržujejo in popravljajo te ceste z dohodki cestne doklade. Ce pa v dravski banovini ni ljudskega dela na banovinskih cestah, tudi logično ne more biti odškodnine za to delo! To je menda
1	razumljivo — — —	—	— —	—
— — Kljub temu pa morajo državni uradniki in upokojenci v dravski banovini plačevati kuluk, oziroma odškodnino za osebno delo na banovinskih cestah, ker je nekomu prišlo na misel, da je v novelo k zakonu o nedržavnih cestah vrinil dostavek, da državni uradniki in upokojenci kljub temu plačujejo kuluk. Sedaj imamo torej ta neverjetni položaj, da v dravski banovini ni več ljudskega dela na banovinskih cestah, državni uradniki in upokojenci pa morajo plačevati odškodnino za osebno delo, ki je odpravljeno. Kje je tukaj logika?
Plačujejo pa ta kuluk, oziroma to odškodnino samo državni uradniki in upokojenci, ne pa tudi privatni nameščenci, kakor trgovski, industrijski, bančni, odvetniški, notarski nameščenci itd.
Povsem napačno pa je izvajanje pravnega odseka ministrstva za gradnje, da bi oprostitev uradništva in upokojencev
Poročilo o občnem zboru
društva državnih upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani, ki je bil dne 23. maja 1937. v dvorani delavske zbornice v Ljubljani.
Predsednik je ob 9. uri dopoldne otvoril pravilno sklicani redni občni zbor, prečital med živahnim odobravanjem zborovalcev udanostno br-
dravske banovine izzvalo enake zahteve tudi od strani ostalih uradnikov in upokojencev v državi. Ostale banovine namreč niso še odpravile osebnega dela na nedržavnih cestah ter tudi niso uvedle posebne cestne doklade za taka dela, zato je umevno, da v ostalih banovinah uradniki in upokojenci še plačujejo odškodnino za to delo. Naravnost deplasirana pa je trditev pravnega odseka, da bi oprostitev vseh uradnikov in upokojencev od cestne obveze imela katastrofalne posledice za državne (banovinske in občinske) ceste. Pravni odsek je tukaj prezrl, da kuluk, oziroma odškodnina za osebno delo, sploh ni namenjen za državne ceste, tako, da je taka katastrofa, kakor se je boji pravni odsek, nemogoča. Na drugi strani pa se morejo oprostiti osebnega dela in odškodnine za tako delo samo banovine, ki so pač uvedle posebno cestno doklado in s tem v zadostni meri poskrbele za vzdrževanje nedržavnih cest. Pravni odsek ministrstva za gradnje je v veliki zmoti, če misli, da bi se kdo — razen njega — našel v državi, ki bi v uradništvu ob sedanjih mizernih plačah in pokojninah mogel videti stan, ki uživa posebno ugodnost; nasprotno mora vsakdo — razen pravnega odseka ministrstva za gradnje — videti v — — — postopanju ministrstva za gradnje samo — —
—	— krivico, ki se godi državnim uradnikom in upokojencem v dravski banovini, ker morajo dvakrat plačevati kuluk, in to samo zaradi neuvidevnosti pravnega odseka.
Vse sklicevanje pravnega odseka na ostale §§ zakona je nepotrebno, ker jim nikdo ne oporeka; naša zahteva gre samo za tem, da se črta nespametni odstavek v noveli k zakonu o nedržavnih cestah, ki pravi, da morajo državni uradniki in upokojenci plačevati odškodnino za osebno delo tudi tam, kjer je to osebno deio odpravljeno in nadomeščeno s posebno cestno doklado. Naša zahteva je torej še vedno, da se z novelo ali pa z amandma-nom v finančnem zakonu dotično določilo črta in — konec bo naših pritožb!
zojavko, ki se je poslala Nj. vel. kralju Petru II., pozdravil vse navzoče, še posebej zastopnika policijske uprave in zastopnike zunanjih društvenih postojank.
Za zapisnikarja je imenoval inšpektorja državnih železnic g. Albina Adlešiča, za overova-telja zapisnika ©a gg. dvornega svetnika Bonača in višj. sodn. oficijala V. Primožiča.
Društvena kronika
Tajnik je prečital svoje obširno poročilo, ki ga objavljamo na drugem mestu današnje številke. Tajnikovo poročilo se je soglasno odobrilo.
Nato je blagajnik poročal o računskem zaključku za poslovno leto 1936, ki smo ga objavili že v zadnji številki našega glasila. Po kratki debati o blagajniškem poročilu je poročal oblastni inšpektor finančne kontrole g. Martin Kovač v imenu nadzorstva, da so se pregledali vsi računi in vse vknjižbe, da ne manjka nobena priloga in da se je našlo vse v popolnem in vzornem redu. Zato je predlagal absolutorij odboru in zahvalo blagajniku za njegovo vestno delovanje. Zborovalci so predlog soglasno z odobravanjem sprejeli.
Pri nadomestnih volitvah odborniških namestnikov so bili na predlog odbora izvoljeni naslednji člani:
Žgajnar Matej, šolski upravitelj v p. Wolfo-va ulica št. 10;
Fink Ivan, kap. v p., Gosposvetska 10/11;
Janežič Alojzija, vdova višj. sodn. ofic., Go-rupova 3;
Abram Vladimir, višj. pisarn, ravnatelj v p. Sv. Petra cesta 2/11;
Poharc Ivan, sanit. narednik vodnik v p., Zg. Siska 214;
Pelikan Andrej služitelj banske uprave v p. Med Hmeljniki 2.
Na predlog ravnatelja g. Dolenca se je predlagana kandidatna lista „per acclamationem" sprejela.
Tajnik je prečital tri predloge, ki so došli odboru za občni zbor. Prvi predlog je stavil član Mauko iz Domžal, da bi se naj priznala draginjska doklada otrokom za čas vajeniške dobe. Po kratkem pojasnilu, da se je taka spomenica že predložila, je bil predlog soglasno sprejet, da se taka prošnja, oziroma spomenica vnovič predloži na merodajno mesto. Drugi predlog kapitana v p. g. Juvanca se glasi: da naj bi se društveni člani porazdelili v 12 skupin (po raznih poklicih) in da naj bi vsaka teh skupin imela v društvenem upravnem odboru svoje zastopnika. Ta predlog se je po razpravi v odboru in na predlog g. ravnatelja Zorka odklonil, ker je upravni odbor itak že tako sestavljen, da so v njem zastopane razne panoge upokojencev. Tretji predlog g. Šumerja Hinka, učitelja v p., da naj se ustanovi posmrtni sklad z že obstoječim skladom upokojenih učiteljev, se je po daljši debati, katere so se udeležili ponovno g. predlagatelj, višji sodni oficijal g. Primožič, odbornik dr. Vidic, ravnatelj g. Vidmar, direktor Košnik, direktor Maselj, davčni upravitelj g. Trenk Vinko in dr., odklonil z vsemi proti dvema glasovoma in se je sklenilo, da se ustanovi lastni posmrtni sklad, ko je sodnik apelacijskega sodišča Antloga Jakob objasnil glavna načela pravilnika za posmrtni sklad. Občni zbor je pooblastil upravni odbor, da izdela ta pravilnik, nakar bi se mogel ustanoviti posmrtni sklad.
'Končno je prišel v debato predlog za spremembo društvenih pravil. Poročal je o predlogu višji sanitetni svetnik g. dr. Milan Papež, ki je prečital izpreinembe društvenih pravil. Z malenkostno izpremembo, ki jo je nasvetoval polic. sv. g. Mlekuš, se je osnutek sprejel brez vsake debate.
Pri slučajnostih je predlagal višji fin. svetnik Savnik, da bi se predložila spomenica glede vplačevanja v pokojninski sklad na podlagi priznane pokojnine, ne pa na osnovi zadnjih aktivnih prejemkov, ker je to krivično zlasti za tiste, ki so bili upokojeni z malim številom službenih let. Predlog se je sprejel in je občni zbor naprosil g. sv. Savnika, da sestavi besedilo te spomenice.
Policijski svetnik g. Mlekuš je predlagal, da naj upravni odbor za prihodnji občni zbor izposluje % vožnjo za člane, ki stanujejo izven Ljubljane. Šolski upravitelj Wigele predlaga, da se naj odpošlje senatorju g. Ivanu Hribarju in narodnemu poslancu g. dr. Fuxu pismena zahvala za njihovo zanimanje za težnje državnih upokojencev. Soglasno sprejeto.
Končno je ravnatelj g. Vidmar predlagal, da se izreče g. predsedniku, kakor tudi celokupnemu odboru za njegovo prizadevanje in delovanje pri-
Potrdilo o davku radi šolnine
Zaradi odmere šolnine morajo upokojenci predložiti pri vpisu svojih otrok v šolo tudi potrdilo o višini uslužbenskega davka tistega urada, ki jim likvidira pokojnino, in posebej še potrdilo Davčne uprave, če morda plačujejo tudi kak drug davek (zgradarino, zeinljarino, rent-nino itd.)
Uradi izdajajo potrdilo na prošnjo, ki jo je treba kolkovati po tar. post. 1 zakona o taksah v zvezi s točko 26 § 20, finančnega zakona za leto 1937/38, s kolkom za Din 10.—.
Za potrdilo je treba še posebej priložiti po tar. post. 3 in 4 zakona o taksah kolek za Din 20.—, za vsak uradni prepis potrdila pa po tar. post. 42 kolek za Din 10.—.
Naši člani naj čimprej zaprosijo pri dravski finančni direkciji v Ljubljani za izdajo teh potrdil in predložijo predpisane takse, da jim ne bo treba dolgo čakati na potrdila.
Potrdila o šolanju
Rodbinska doklada pripada upokojencem za otroke, ki se po 16. letu starosti šolajo, le tedaj, če dokažejo, da hodijo otroci v javno ali priznano privatno šolo v državi ali v inozemstvu in da ne prejemajo štipendije ali podpore, ki bi presegala Din 150.— na mesec.
Šolanje je treba dokazati takoj, 'ko otrok izpolni 16. leto, pozneje pa v začetku vsakega šolskega leta, ko se izvrši vpis v šolo.
Za dijake, ki so vpisani na univerzah ali njim enakih šolah, je treba predložiti potrdilo o šolanju za vsak semester posebej, ker se tam vpisuje in se tudi plačujejo takse za vsak semester posebej. Potrdilo se predloži takoj po izvršenem vipisu.
Za polnoletne otroke, ki prejemajo rodbinsko pokojnino po predpisih zakonov iz leta 1923. in 1931. in se šolajo, je treba predložiti tudi potrdilo o uspešnem šolanju koncem vsakega šolskega leta, ker jim sicer pokojnina ne pripada.
Da bi dravska finančna direkcija v Ljubljani našim članom ne ustavljala po nepotrebnem izplačevanja rodbinskih doklad ali pokojnin, naj se vsak ravna po tu obrazloženih navodilih.
Naročanje železniških legitimacij za leto 1938
Dravska finančna direkcija v Ljubljani je na kuponih čekovnih nakaznic za mesec junij t. 1. s štampiljko natisnila opozorilo zaradi naročbe železniške legitimacije za leto 1938., ki ga je gotovo večina upokojencev prezrla in ki se glasi:
znanje in zahvala, kar so navzoči zborovalci s ploskanjem odobrili. Predsednik se je zahvalil za izraženo priznanje ter za udeležbo in pozornost na občnem zboru, ter je zaključil občni zbor ob
11.	uri in 30 minut.
Na občnem zboru se je pokazalo veliko zanimanje članstva za društvo, kakor tudi lepa in vzorna sloga in discipliniranost vseh društveni-kov. Debata je bila živahna, a vseskozi stvarna in na dostojni višini.
..Železniške legitimacije za leto 1938. se morajo že sedaj naročiti. Za vsako novo legitimacijo je treba poslati dravski finančni direkciji v Ljubljani Din 20.— v gotovini in novo sliko s čitljivim podpisom na hrbtu.‘‘
Temu besedilu finančne direkcije dodajemo nekaj svojih pojasnil. Upokojenci in upokojenke, ki prejemajo pokojnino od dravske finančne direkcije v Ljubljani, naj čimprej naročijo železniške legitimacije za leto 1938. zase in za svoje rodbinske člane, da jih pravočasno prejmejo. Železniška legitimacija pripada: 1. vsem upokojencem in upokojenkam, ki prejemajo pokojnino iz državne blagajne; 2. upokojenčevi zakoniti ženi in otrokom, dokler živijo z upokojencem v rodbinski skupnosti: 3. otroci moškega spola imajo pravico do 50% znižane vožnje do 21. leta starosti, ženskega spola :pa, dokler jih vzdržujejo starši. V takih primerih je treba za hčerke predložiti potrdilo župnega urada, da so samske, in potrdilo občine, da jih roditelji vzdržujejo.
Če je mati državna uslužbenka, oče pa privatnega poklica, imajo otroci pravico do železniške legitimacije le tedaj, če je mati vdova ali ločena in jih sama vzdržuje. To je treba dokazati s potrdilom občine.
Kdor še nima nove železniške legitimacije plave barve po pravilniku o povlaščeni vožnji in prevozu z dne 4. julija 1936 in želi, da se mu izposluje nova železniška legitimacija za leto 1938., naj pošlje na čekovni račun dravske finančne direkcije štev. 10.011 zase in za vsakega rodbinskega člana po Din 20.— v gotovini in novo doprsno fotografijo v velikosti 6X9 cm. Na hrbtu vsake fotografije je treba zapisati rodbinsko in rojstno ime slikane osebe. Slike se sprejemajo le, če so osebe fotografirane v civilni obleki, v uniformi pa, če je oseba fotografirana brez pokrivala. Ze rabljene slike se ne sprejemajo in se bodo prizadetim vračale.
Dosedanjim starim železniškim legitimacijam sive barve se ne bo smela podaljševati veljavnost za leto 1938.
Po prejemu novih železniških legitimacij za leto 1938. mora vsak vrniti dravski finančni direkciji staro legitimacijo sive barve, brez fotografije. Finančna direkcija bo te stare legitimacije izročila direkciji državnih železnic.
Še nekaj o določilih novega finančnega zakona za leto 1937/38
V	zadnji številki „Upokojenca‘‘ smo objavili, da po določilih točke 3 § 94 fin. zakona za leto 1937/38 državni upokojenci od 1. dne aprila 1937 dalje ne smejo prejemati pokojnine iz državne
Posvetovalnica — informacije
blagajne in hkratu osebno pokojnino od samouprave.
Ta določila veljalo tudi za vdove, ki prejemajo rodbinsko pokojnino od samouprave in osebno pokojnino od države.
Ce katera naših članic prejema pokojnino od banovine ali občine, obenem pa tudi pokojnino iz državne blagajne, naj to takoj sporoči odseku za računovodstvo dravske finančne direkcije in naj hkratu izjavi, katero pokojnino želi v bodoče 'prejemati, to je: ali p.okojnino od države ali od samouprave (banovine ali občine).
Preselitev upokojencev v drugo banovino
Znano je vsem upokojencem, ki se preselijo iz ozemlja ene finančne direkcije na ozemlje druge, da morajo preselitev vnaprej javiti svoji dosedanji izplačujoči blagajni (direkciji), ki nato izvrši prenos pokojnine preko finančnega ministrstva na tisto direkcijo, kamor se upokojenec preseli. Takim prošnjam je treba priložiti vselej tudi overjen prepis pritrdilnega odloka glavne kontrole. Priloži naj se tudi prijava za doklade, izstavljena že z vpoštevanjem kraja novega bivališča. Opozarjamo vse upokojence, naj take prošnje pravočasno vlagajo, ker se prenos zaradi birokratskih formalnosti pogostoma precej zavleče. Prijavo o nameravani preselitvi je predložiti vsaj mesec ali dva pred dejansko preselitvijo, sicer se utegne zgoditi upokojencu, da na novem bivališču ostane nekaj mesecev brez pokojnine. („Naš Glas“ z dne l. junija 1937., štev. 11.)
Upokojenci in popust za zdravila
Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je odločilo, da bodo v bodoče imeli javni nameščenci v lekarnah samo tedaj popust za nabavo zdravil, če so člani kake organizacije, ki podpira člane v bolezni. Kot taka organizacija je dobila tudi zagrebška ..Podporna zadruga javnih namještenika in umirovljenika“ povabilo, naj podpiše z lekarnarsko zbornico pogodbo. Pogodba je bila že potrjena in bodo člani navedene organizacije prejemali odslej v potrebi zdravila s popusti od 25 do 30% navadne cene. Organizacija bo izdajala članom knjižice po 10 neizpisanih receptov, na katere bodo društveni zdravniki izstavljali članom recepte, nakar bo član dobil v lekarni določeni popust. („Naš Glas“ z dne 1. junija 1937, štev. 11.)
Kadar bodo potrjena nova pravila našega društva, bo mogoče razmišljati tudi o tem, kako bi se tudi našim članom nudila ugodnost popusta pri nakupu zdravil, če bi se pokazalo, da bi ta ugodnost bila res izdatna in da bi se izplačalo uvesti ta način podpiranja članov.
Navodila za sestavo prošnje za priznanje rodbinske pokojnine
I.	Prošnjo je nasloviti na tisto oblastvo, od katerega je pokojnik, če je bil še aktiven, prejel zadnjo plačo. Ce je bil upokojenec, je vložiti prošnjo pri tistem oblastvu, ki mu je svoje-časno izdalo odločbo o upokojitvi in odmeri pokojnine. — Žena mora priložiti svoji prošnji za odmero rodbinske pokojnine naslednje priloge: zadnji dekret pokojnika, mrliški list pokojnika, poročni list, potrdilo o skupnem življenju, potrdilo o vdovstvu, potrdilo obči-
ne, da prosilka ni v javni službi, krstni list otrok, nravstveno spričevalo vdove (od občine oziroma uprave policije), pri hčerkah potrdilo samskega stanu (samski list župnega urada, kjer je bila hčerka krščena.)
II.	Priloge je vse predložiti v dveh izvodih (to je od vsake listine po dva overjena prepisa. Prepise mora overiti pristojno sodišče.)
III. Vse priloge so oproščene takse, pravtako se tudi za sodno overitev prilog ne plača taksa.
IV. Če prosijo za rodbinsko pokojnino hkratu z ženo-vdovo tudi otroci, je treba priložiti:
1. Potrdilo župnega urada, da so otroci živeli s pokojnikom do njegove smrti v skupnem gospodinjstvu.
2. Potrdilo občine, da otroci niso ne v državni in ne v samoupravni službi, da ne uživajo nobene državne ustanove in da se ne vzgajajo v državnih zavodih.
3. Krstne liste vseh otrok, ki imajo pravico do pokojnine.
V. Otroci-sirote brez očeta in matere morajo predložiti, če prosijo za rodbinsko pokojnino po enem izmed staršev, mrliška lista očeta in matere.
Rodbinsko pokojnino po upokojencih, ki so službovali v finančni stroki, priznava ženi in otrokom finančno ministrstvo. Zato morajo svojci umrlih finančnih upokojencev vlagati prošnje za priznanje rodbinske pokojnine pri pristojni finančni direkciji.
Odgovori na vprašanja
Gospod V. A., Spodnji Breg, Ptul.
Ako je prevzela izplačevanje Vaše pokojnine naša država, ste postali s tem jugoslovanski upokojenec in Vaša žena ima pravico do rodbinske pokojnine. Vaša žena in trije otroci (do polnoletnosti, najdalje pa do 23. leta starosti) bi imeti po Vaši smrti pravico do rodbinske pokojnine brez naknadnega vplačevanja v fond; ker pa
Zvišanje pokojnin v Češkoslovaški republiki
Prijatelj našega društva v Gradcu nam je poslal izrezek z vestjo, ki jo je priobčil neki graški list in ki se glasi:
„Odprava češkoslovaških znižanj pokojnin v inozemstvu. V Pragi, 6. dne marca. Vlada je v ministrskem svetu sprejela ukaz o izboljšanju plač državnih uradnikov. Po tem se bodo s skupnim potroškom 150,000.000 čeških kron vzpostavile skoro V* dosedanjih splošnih odbitkov pri aktivnih državnih uradnikih, upokojencih in pri kongrui dušnih pastirjev. Odpravili se bodo tudi povišani odbitki od pokojnin, ki se izplačujejo v inozemstvo. Ti odbitki so znašali doslej pri pokojnini do 24.000 Kč 25% in pri večjih pokojninah 50%.“
Tej vesti dostavlja naš graški prijatelj: ..Češkoslovaški ministrski svet se mora to pot resnično pohvaliti. Povišal ni samo v državi živečim upokojencem njihove mirovine, marveč tudi onim, ki v inozemstvu žive.
V	inozemstvu živeči češkoslovaški državni upokojenci bodo odslej za 25%, odnosno za 50%
imate le 11 let, 6 mesecev in 10 dni službene dobe in radi tega tudi majhno pokojnino, bi pripadla tudi rodbini majhna pokojnina. Če pa doplačate prispevek v fond od upokojitve ali pa tudi od poznejšega časa dalje, bo prejemala rodbina večjo pokojnino.
Gosp. K. J. v Celju. Pojasnilo pod šifro „L L., Ljubljana, Vidovdanska cesta 9“ in izraz „dela nezmožna" velja za hčerke upokojencev, ki sploh več ne prejemajo rodbinske pokojnine po predpisih zakonov iz leta 1923. Nesposobnost za delo, glede pravice do rodbinske pokojnine, predvideva tudi zakon o uradnikih iz leta 1931, vendar le za sinove upokojencev po 21. ozir. 23. letu starosti.
Prejeli smo naslednje dopise
i.
Z veseljem pristopim k Vašemu uglednemu društvu, katero hvalevredno zastopa pravice državnih upokojencev, jih po svojem glasilu „Upo-kojenec" poučuje o stvarnih predpisih in izpre-membah zakonitih določb ter nudi svojim članom vsestranske ugodnosti.
Nebroj znanih odličnikov med Vašimi člani jasno govori o izredni plemenitosti Vašega društva. Danes vplačam v gotovini..........
Fr. K., uradnik drž. železnic v pokoju, Ljubljana.
II.
S hvaležnim srcem potrdim prejem poslanih mi štirih tiskovin. Posebno se tudi zahvaljujem za točno in kulantno rešitev mojih različnih vprašanj. Da se smem šteti med najstarejše člane društva, mi je pravi ponos. Da bi isto vedno le dobro uspelo!
K. G., deželnosodni svetnik, Novo mesto.
Taka priznanja so društvu in uredništvu ..Upokojenca" v veliko zadoščenje in v pobudo za nadaljnje delo v prid vsem državnim upokojencem.
višje mirovine uživali in s tem jim bo njihovo življenje vidno olajšano. Resnično zelo pravično in socijalno, da se vsem upokojencem brez razlike enake mirovine nakazujejo, pa najsi žive v državi ali v inozemstvu, ker vsi so ljudje, ki morajo živeti.
Ko bi le tudi Jugoslavija temu lepemu zgledu Češkoslovaške sledila! Žal, pa se onim v inozemstvu živečim jugoslovanskim državnim upokojencem, ki niso še 60 let stari, še vedno 50% na osebni dokladi odteguje, kar je vsekakor prehudo.
Italiji sledila je sedaj še Češkoslovaška s povišanjem plač in mirovin in druge države, kar je znamenje, da se vseobča svetovna gospodarska kriza (depresija) vendar le boljša.
Tudi v Franciji se bijejo ravno sedaj radi po-boljšanja plač aktivistom in mirovin penzijonistom hudi boji in nikakega dvoma ni, da bode morala vlada upravičenim željam aktivistov in penzijoni-stov ugoditi.
Vprašanje pa je, če bodo tudi aktivisti in pen-zijonisti Jugoslavije z rešitvijo proračuna za leto 1937/38. kakega povišanja plač, odnosno mirovin deležni? Tudi v Jugoslaviji so se gospodarske razmere poboljšale, to je bilo v zadnjem času
Razgled
opetovano čitati. Dosedaj še v nobenem listu nisem bral, če in za koliko se bodo plače aktivistom in mirovine penzijonistom od 1. 4. 1937, ko novo proračunsko leto 1937/38 začne, povišale. Kako je narodna skupščina iproračun za leto 1937/38 rešila, mi ni znano. Tudi ne vem, če so se narodni poslanci za poboljšanje plač aktivistom in mirovin penzijonistom zavzeli? Vse je v neko tajno zavito in le malo kaj pronica. Vse, kar sem dosedaj bral, je bilo, da so posamezni narodni poslanci preveliko število državnih upokojencev zelo grajali in na znižanje pritiskali.
Razprave v proračunu za leto 1937/38. se bodo v senatu še ta teden vršile. Mogoče bi bilo
460. Štrekelj Josip, šolski nadzornik, Ljubljana.
461. Šumer Hinko, učitelj, Ljubljana.
462. Šabec Ahacija, vdova po učitelju, Senj.
463. Šavrič Martin, poštni zvaničnik, Obrež.
464. Šebenik Franc, orožn. postajovodja, Planina pri Rakeku.
465. Škedelj Franc, orožn. postajovodja, Dol. Stara vas.
466. Škerlj Marija, vdova po gimn. direktorju, Novo mesto.
467. Škrbec Marija, vdova ipo žel. zvaničniku, Dole.
468. Šinigoc Martin, železn. zvaničnik, Slatina-Radenci.
469. Schmidt Albin, šolski upravitelj, Celje.
470. Štamberger Franc, kmetij, referent, Obrež.
471. Štefanič Ivan, državni upokojenec, Orehovec.
472. Štepic Robert, davčni nadupravitelj, Lava.
473. Štigl Florijan, žel. zvaničnik, Milano.
474. Štrucl Anton, preglednik fin. kontr., Slov. Konjice.
475. Štrucl Elizabeta, vdova po pol. stražniku, Spodnji Breg.
476. Šumnik Anton, žel. zvaničnik, Dravograd.
477. Šuštar Frančiška, državna upokojenka, Loka.
478. Šuštar Ivan, prog. preddelavec, Sava pri Litiji.
479. Stolar Anton, žel. prog. delavec, Slivnica.
480. Štebe Marjana, vdova po cestarju, Vir.
481. Šuklje Peipca, vdova po orožn. stražm., Novo mesto.
482. Tertnik dr. Ivan, profesor, Ljubljana.
483. Tomažič Alojzija, poštni uradnik, Ljubljana.
484. Toplikar Ivan, viš. pol. nadzornik, Ljubljana.
485. Tručel Rupert, poštni uradnik, Ljubljana.
486. Trdina Marija, vdova po strojevodji, Glince.
487. Tekavec Marija, poštna uradnica, Ljubljana.
488. Terček Jera, vdova po žel. zvaničniku, Ljubljana.
489. Trontelj Olga, vdova po žel. uradniku, Ljubljana.
490. Tanšek Barbara, vdova po žel. zvaničniku, Čret.
491. Telkeš Terezija, vdova ipo upr., Tišnca.
492. Teršar Janez, orožn. narednik, Dol. Logatec.
493. Tiefengruber Karol, poštni kontrolor, Maribor.
494. Tombosko Marija, vdova po pošt. pom. kond., Rogatec.
495. Tominc Robert, poštar, Maribor.
496. Tomše Ivan, prog. delavec, Spodnji Log.
497. Tomšič Josip, orožn. poročnik, Novo mesto.
dobro se sedaj še na senatorje v zadevi poboljša-nja plač aktivistom in mirovin penzijonistom obrniti, mogče bi znali v zadnjem trenutku, to je pred definitivno rešitvijo proračuna za leto 1937/38. ti kaj pomagati. Od neke strani sem zaznal, da se staroupokojencem njihove mirovine od 1. 4. 1937. dalje prav nič ne bodo poboljšale — ostane vse pri starem. Če je ta vest istinita, ne morem kontrolirati. Toda jaz sem pesimist in jo držim popolnoma za verodostojno. Staroupokojenci bodo morali zopet eno dolgo leto na poboljšanje njihovih mirovin čakati, kajti le težko je upati, da bi se jim med trajanjem proračunskega leta 1937/38. poboljšale, kar je vsekakor silno obžalovati. H. K.
498. Tomšič Zofija, vdova po poštarju, Polhov-gradec.
499. Trink Lovro, državni upokojenec, Celje.
500. Trobiš Jakob, rud. zvaničnik, Teharje.
501. Turin Viktor, viš. kontrolor drž. žel., Ptuj.
502. Tofant Božidar, vodja zemlj. knjige, Novo mesto.
503. Teršek Ivan, žel. ključavničar, Radizel.
504. Urbančič Karl, poštni adm. uradnik, Ljubljana.
505. Uršič Ignacij, strok, učitelj, Ljubljana.
506. Uršič Katarina, vdova po vladnem svetniku, Ljubljana.
507. Urbanec Minka, vdova po račun, svetniku, Ljubljana.
508. Udovč Ivan, ipoštni zvaničnik, Sevnica.
509. Urbančič Franc, cestar, Gornji Logatec.
510. Uršič Valentin, orožn. narednik, Struževo pri Kranju.
511. Vakselj Franja, vdova po šol. služ., Ljubljana.
512. Vakselj Ida, zvaničnica, Ljubljana.
513. Vdovč Frida, pošt. odpravnik, Dravlje.
514. Vdovč Franc, orožn. narednik, Dravlje.
515. Vendranin Franc, šolski upravitelj, Rožna dolina.
516. Verčko Ivana, vdova po voj. uradniku, Ljubljana.
517. Vrbič Mihajlo, nadučitelj, Ljubljana.
518. Vučnik Josipina, vdova po nadrev. drž. žel., Ljubljana.
519. Večerin Fani, vdova po pol. nadzorniku, Ljubljana.
520. Velikanje Ivanka, vdova po pis. ofic., Ljubljana.
521. Volovšek Ema, vdova po član. nar. gled., Ljubljana.
522. Velušček Ljudmila, vdova po žel. zvaničniku, Ljubljana.
523. Vrančič Franja, vdova po sodnem služ., Ljubljana.
524. Vargazon Alojzija, vdova po načelu, dir. drž. železnic, Ljubljana.
525. Valant Jurij, orožn. narednik, Krško.
526. Vasič Melanija, vdova po morn. komisarju, Novo mesto.
527. Veršič Martin, podpreglednik fin. kontrole, Sv. Marko.
528. Vertovšek Anton, viš. sodni oficijal, Kozje.
529. Verzel Alojzij, sodni poduradnik, Ptuj.
530. Vidmar Lovrenc, orožn. stražm., Račiča.
531. Vidmar Pavla, vdova po orožn. naredniku, Novo mesto.
532. Vodenak Josip, žel. zvaničnik, Kamnik.
533. Vogrinec Jurij, državni upokojenec, Spodnji Breg.
534. Vondrašek Julijana, vdova po davč. nadupra-vitelju, Celje.
535. Vrabič Gregor, viš. sodni ofic., Bistrica pri Tržiču.
536. Vrabl Marija, vdova po orožn. podnaredniku, Tropovci.
537. Vrečko Karol, orožn. narednik, Majšperk.
538. Vreš Franc, sodni sluga, Stražišče pri Kranju.
539. Vodopivec Maks, viš. stražnik, Dobe.
540. Videmšek Marija, vdova po cestarju, Dob.
541. Vodopivec Ivan, orožn. narednik, Mali Mengeš.
542. Vodopivec Jakob, orožn. narednik, Domžale.
543. Verbič Ivan, cestar, Hotinja vas.
544. Vindiš Andrej, žel. prog. delavec, Spodnje Rače.
545. Vidic Amalija, vdova ipo žel. uradniku, Maribor.
546. Wallas Franjo, žel. zvaničnik, Ljubljana.
547. Wigele Ferdo, šolski upravitelj, Ljubljana.
548. Wrinskele Matija, davčni ofic., Ljubljana.
549. Wolfling Pavla, učiteljica, Moste.
550. Wauch Anton, strojevodja, Zagrad.
551. Weiss Štefan, orožn. stražm., Predgrad.
552. Weisch Jurij, orožn. postajevodja, Dravograd.
553. Wittine Josip, šol. upravitelj, Štalcerje.
554. Wudler Matilda, učiteljica žen. ročnih del, Celje.
555. Wurner Olga, učiteljica, Bajtica-Bled.
556. Zabukovec Pavel, orožn. narednik, Ljubljana.
557. Zalezjak Henrik, monop. uradnik, Ljubljana.
558. Zupančič Ivan, šolski upravitelj, Ljubljana.
559. Završnik Franc, skladiščnik, Ljubljana.
560. Zupan Franja, vdova po poštnem nadkontr., Rožna dolina.
561. Zaplatil Josip, nadzornik proge, Ljubljana.
562. Zavec Ana, vdova po orožn. naredniku, Glince.
563. Zickero Luiza, zvaničnica, Ljubljana.
564. Zupanc Marija, poštarica, Moste.
565. Žafran Franc, državni upokojenec, Slovenska Bistrica.
566. Zajc Marija, vdova po poštnem zvaničniku, Sv. Peter v Sav. dolini.
567. Zdouc Mihael, orožn. narednik, Vojnik.
568. Žnidaršič Ivan, sodni sluga, Ulaka.
569. Zupan Anton, žel. zvaničnik, Zaloše.
570. Zupan Ivan, žel. uradnik, Šoštanj.
571. Zupan Martin, državni upokojenec, Nadgorica.
572. Zupanek Anton, žel. zvaničnik, Domžale.
573. Zagoričnik Justina, vdova po sodniku, Preska.
574. Zajc Janez, žel. zidar, Trzin.
575. Žagar Ivan, uradni služitelj, Ljubljana.
576. Žalohar Ivan, služitelj, Ljubljana.
577. Žgajner Matej, šolski upravitelj, Ljubljana.
578. Žbona Marija, vdova po sklad, delavcu, Ljubljana.
579. Žabkar Amalija, vdova po orožn. stražm., Koroška Bela.
580. Žunkovič Davorin, podpolkovnik, Ptuj.
581. Žvab Jakob, orožn. narednik, Stražišče ipri Kranju.
582. Žlebnik Ernest, orožn. narednik, Novo mesto.
Izdaja Društvo državnih upokojencev za Drar-sko banovino v Ljubljani. Predstavnik dr. Ivan Vrtačnik. — Odgovorni urednik Anton Spendft. — Tisk J. Blasnika nasl., Univerzitetna tiskarn« in litografija, d. d. v Ljubljani. Predstavnik L. Mikni. — Vsi v Ljubljani.
Razmah našega članstva
(Nadaljevanje letos v 1. četrtletju nafnovo pristopivših članov.)