f^UF. Jl^NIJA 1972 — ŠTEVILKA — LETO XXVI — CENA 1 DIN glasilo občinskih organizacij SZDL celje, laško, slovenske konjice. šentjur. šmarje pri jelšah in žalec Laško Trije praznični dnevi so jred nami: 2. julij, praznik občine Laško, 3. julij Dan ru- iarjev in 4. julij Dan borca. Občani laške občine imamo [udž razloge za svečano raz- ploženje, saj je bilo kljub ležavam, ki izvirajo iz sploš- ^ga gospodarskega položaja, \istvarjeno v naši občini pre- ce;. Zlasti je pomembna do- končana razširitev in moder- nizacija pivovarne, še letos io v poizkusno obratovanje ila nova tovarna izolacijskih materialov, nove zmogljivosti W dobili še v TLG v Rimskih toplicah, v istem kraju pa hdo otroci novo šolsko leto »čeli v novi šoli. Tudi v drii- ph kolektivih so delovni lju- dje dosegli lepe uspehe, saj smo na konferenci samoup- ravljavcev lahko z zadovolj- stvom ugotovili, da je laška občina v okviru celjske regije dosegla kar dobre gospodar- ske rezultate. Prazničnih misli pa ne ka- že usmerjati le v minulost. Razmere so še vedno daleč od brezskrbnosti. V občini bomo morali vsi še bolj ob- likovati svojo zavest in ak- cijo za večjo enotnost pri za- stavljanju temeljnih ciljev in pa ob spoznanju, da lahko razpolagamo le s sredstvi, ki jih ustvarjamo. Ker pa so sredstva manjša od potreb, bo ob zavestnem odrekanju potrebna tudi solidarnost med delonimi kolektivu ne le z besedami, marveč konkretno z dejanji. Za takšno solidar- nost so se ob koncu lanskega in v začetku letošnjega leta izrekli občani na treh uspelih referendumih, ki je po treh mesecih z deli pri rekonstruk- ciji ceste do Brez delno že uresničena. V teh prazničnih dneh pa naj obračun našega dela in načrtovanja spremlja tudi obujanje borbenih tradicij, ki so vir in spodbuda za na- daljnje ustvarjalne napore, a hkrati za našo pripravljenost vsak trenutek braniti revolu- cije in izgradil je. CVETO KNEZ Laško je pred prazničnimi dnevi. Občinski praznik, dan rudarjev, dan borca in proslava 100-letnice gasilstva v Radečah je vsebina pra- zničnega vzdušja. Tudi gospodarski rezultati prispevajo k praznične- mu razpoloženju. Med kolektivi, ki so izkazali za dobre in uspešne proizvajalce in gospodarje, je kolektiv pivovarne, ki je s svojimi de- lovnimi uspehi mnogo prispeval k ekonomski rasti občine. Na našem posnetku so tri delavke na delovnem mestu v novi avtomatski pol- nilnici. No, s tem posnetkom pa se nagibamo tudi že k naslednjim prazničnim dnem, k turistični prireditvi Laškega — pivu in cvetju. Da bi kar najbolj slavcsno proslavili letošnje praznova- nje dneva borcev, oziroma da bi zagotovili čim boljšo adeležbo občanov na posame- inih proslavah in manifesta- cijah, so v Celju ustanovili poseben koordinacijski odbor, ki že več kot dva tedna iz- redno aktivno deluje. Za udeležbo na osrednji proslavi, ki bo 4. julija^v ZA- DOBROVI pri Ljubljani in na kateri bo osrednji govor imel Edvard Kardelj, računajo pa, ^ se je bo udeležil tudi to- ''ariš Tito, je koordinacijski odbor družbeno političnih or- Janizacij organiziral poseben ^•ak, ki bo peljal udeležence osrednjo proslavo v Zado- •"■Ovo. Vlak bo odpeljal iz Celja 4. julija ob 6.30, po- tratna vozovnica pa stane le ll'O dinarja. Vozovnice za "deležence je moč kupiti vsak ^n pri blagajni na železniški Postaji. Koordinacijski odbor '^'ina predvsem na veliko Welezbo članov organizacij iz ^ajevnih skupnosti ter sindi ^•nih organizacij iz delovnih "tupnosti. sklopu praznovanj letoš- njega praznika pa bo tudi ve- lik pohod mladine in borcev po poteh slavna II. grupe od- redov. Mladinci, ki računajo, da se bo pohoda udeležilo najmanj 300 mladincev, bodo odšli na pohod v soboto, 1. julija, ob 9. uri izpred Muze- ja revolucije, kjer bo mla- dinska brigada ob tej priliki na posebni slovesnosti spreje- la prapor II grupe odredov. Brigada bo odšla po poteh partizanskih brigad vse do Bočne, kjer bodo sodelovali na osrednjem partizanskem mitingu, nakar se bodo še ko- lektivno udeležili osrednje proslave v Zadobrovi pri Ljubljani. Koordinacijski odbor priča, kuje, da se bodo člani ko- lektivov in občani vseh mani- festacij ob letošnj-am prazni- ku dneva borcev udeležili v največjem številu. Tudi vaša udeležba na teh svečanostih bo doprinesla del- ček k razvijanju tradicij na- še slavne revolucije! F. POPIT VCEUÜ Včeraj je bil na obisku v Celju predsednik cen- tralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije F. Popit, že ob osmih je imel razgovor s sekretariatom občinskega komiteja ZKS Celje in s člani politične- ga aktiva o gospodarskih in političnih razmerah v celjski občini, nato pa je obiskal še delovni organi- zaciji Etol in Ingrad. V teh delovnih kolektivih se je pogovarjal s predstav- niki samoupravnih orga- nov, vodstev podjetij in političnih organizacij o samoupravljanju in o de- lu ZK. Popoldne pa je imel France Popit v veliki dvorani Narodnega doma razgovor z neposrednimi proizvajalci — člani ZK o razvitosti samoupravnih odnosov v delovnih orga- nizacijah. Več bomo o obi- sku predsednika CK ZKS v celjski občini poročali v prihodnji številki. v Žalec ZBOR SAMOUPRAVLJALCEV ŽALEC — Kakor, da je tu di vreme hotelo prispevati svoje. Po deževni noči in vi- harnem petkovem popoldne- vai, se je mimilo soboto Sa- vinjska dolina kopala v top- lih žarkih poletnega sonca, ki je razsipniško trosil žar- ke po vsej dolini. Svečano urejen prireditveni prostor v Latkovi vasi je dajal ton in vzdušje, ki se je polotevalo več sto udeležencev prvega zbora samoupravljavcev žal- ske občine. Uspešno ga je pri- pravil občinski sindikalni svet ob 27. juniju — dnevu samoupravljavcev. Po intoniranju internaoio- nale, ki jo je zaigrala god- ba na pihala Svobode iz Li- boj in zapel moški pevski zbor iz Polzele, je prvi zbor samoupravljavcev odprl Veno Satler, predsednik občinskega sindikalnega sveta Žalec. V svojem svečanem govoru je Mitja švab, predsednik ko- misije za samoupravljanje pri republiških sindikatili, precej časa posvetil aktual- nim problemom uresničeva- nja ustavnih dopolnil v dru- gi fazi ter se še zlasti zEfdržal na problemih, ki jih poraja družbeno politična praksa pri ustanavljanju temeljnih orga- nizacij združenega dela. Opo- zoril je na slabosti ob tem, ter tudi na to, da se malo- kje poskušajo temu izogniti na preprost način, da pač izobesijo naslov »temeljna or- ganizacija združenega dela« navznoter pa vse ostane tako, kot je bilo. Takim primerom se je treba glasno upreti, kajti gre za bistveno novo vsebino, za nove družben« odnseo in nov položaj delavca v združenem delu. To pa je povezano predvsem z določe- nimi pravicami in le-te je treba ustrezno uresničiti. Po govoru je bil kulturni program, v katerem so sode- lovali osnovnošolski otroci ter člani kulturno prosvetnih društev in drugih institucij. Programu je sledila svečana otvoritev novih obratov Grad- nje, le-tem pa ljudsko raoa- nje, ki je trajalo še pozno po- poldne. Podelili so tudi šte- vilna priznanja. Nobenega dvoma ni, da je prvi zbor zamoupravljalcev žalske občinezelo usipel, da je bil solidna manifestacija ob dnevu samoupravljavcev in da je na svojem pomenu še zla- sti pridobil zaradi tega, ker je bil edina tovrstna priredi- tev ob tem p>omembnem de- lavskem prazniku — na ce- lotnem celjskem območju! B. S. Današnji tednik je nam.enjen bližnjemu prazniku laške občin?,. Občinski praznik proslavljajo Laščani v ponedeljek in je zato seveda razumljivo, da smo se na več straneh ozrli v dogajanja in mčrte v občini. Le še nekaj dni nas tudi loči od 4. julija, dneva borcev, pa smo zato k sodelovanju povabili Pavlo Rovanovo, ki nam je napisala zani- mivo in prikupno pripoved o spominih na partizanska leta. Preberite. čeprav kaže, da ste lepo sprejeli prvi dve vaši zgodbi za vroče poletje, danes zgodbic ni. Bo pa zagotovo spet prihodnji teden, bo bo- mo izšli na štiriindvajsetih straneh. Pripravljamo vam še nekaj dru- gih presenečenj pri izboljšavi poletne vsebine Novega tednika. Dragi bralci, nikar se ne jezite, ker vseh vaših pnsem še nis- mo objavili. Vsi pridete na vrsto. Le danes smo odstopili nekaj naše- ga stalnega prostora zanimivemu zapisku o rešitelju Vesne ViUovič. In še novica za žalčane — prihodnjič bo v Novem tedniku mnogo zapisov o žalski občini. VAS UREDNIK 2. stran NOVI TEDNIK Št. 26 — 29. junija 1972 UMRLA NA KRAJU NESREČE MIRA JANGIC, 67, iz Hruševca, je hodila po desni stra ni ceste Celje—Rogatec. V Hruševcu je na dnigi .strani ceste opazila 2!naniko in se ji hotela priključiti. Cesto je premikala v trenutku, ko je iz Celja pripeljal z osebnim avtomobilom J02E ŠINKOVEC, ii Ljubljane Vozil je s hitrostjo 50 do 60 kilometrov in hotel žensko obvozi ti Kljub temu jo je zadel in zbil po cesti Jangičeva je do- bila tako hude ix>škodbe, da je umrla na kraju nesreče MOTORIST V TRAKTOR RAFAEL KAKER, 27, z Ljubnega, je vozil traktor z enoosno prikolico iz Luč proti domu. Na nepreglednem ovinku na mostu čez Savinjo mu je pripeljal nasproti po sredini ceste motorist SLAVKO BOROVNIK, 18, iz SUove. Ko je opazil traktor, je zavil na levo, da bi se izognil tr- čenju, vendar je silovito zadel v pre^jo stran traktorja. Motorist in sopotnik MIROSLAV KOPITAR, 18, iz Laz, sta padla pod zadnje kolo traktorja. Oba sta dobila težje po- škodbe. NENADOMA JE ZAVILA BRANISI^V TURECKI, 24, iz Ljubljane, je vozil z motorjem brez iapita iz Dolenje vasi proli Preboldu, ko mu je priijeljala nasproti s kolesom FANIKA GOLAVSEK, iz Dolenje vasi Kolesarka je nenadoma zavila z desne na levo. Pn trčenju je dobila pretres možganov PO PLOČNIKU FRANJO PONGRAC, 28, iz Hodošaiiov, je pripeljal z osebnim avtomobilom po Kidričevi cesti v Velenju in za- vijal na levo, ko je pripeljal nasproti po pločniku in brez luči mopedist ALOJZ CVIKL, 33, iz Velenja, s sopotnikom VLADOM DJORDJEKOM, iz Gajbic. Mopedist in sopotnik sta se pri nesreči težje poškodovala. KLJUB SIGNALU NESREČA FRANC JURKO, 29, iz Cirkovce pn Velenju, se je pe Ijal z motorjem proti Poljčanam. v Zičoh je pripeljal za njim z osebnim avtomobilom MILAN PETEK, iz Selškega vrha, ki je opozoril motorista z z:vočnim signalom m ga začel prehitevati. Ko je pripeljal do njega, je ta nenadoma zavul na levo. Pri trčenju sta bila poškodovana motorist in njegov sopotnik FRANC PLAVCAK, iz Mlač. OTROK PREČKAL CESTO JOŽEF MLINARIC, 23, iz Strtenice pri Pristavi, je vo- zil z motorjem skozi Šmarje s hitrostjo 50 kilometrov. Pred njim je prečkala cesto seuemletna MONIKA DEC- IvlAN, z Vinskega vrha. Motorist je otroka zadel. Deklico so zaradi hudih poškodb odpeljali v bolnišnico BREZ IZPITA JURIJ SMRČEK, 45, iz Celja, je vozil z osebnim avto- mobilom s Svetine proti Storam. Na desnem ovinku mu je pripeljal nasproti mopedist brez vozni;škega izpita FRANC ZORKO, 25, iz Zvodnega. Zorko je vozil po levi strani. Skušal se je umakniti na svojo desno, vendar mu to ni uspelo. Zaradi težje poškodbe so ga odpeljali v bolnišnico, ZAPELJAL JE NA LEVO PAVEL MRZLIKAR, 30, uz Ljubljane, je vozil z oseb- nim avtomobilom proti Vranskemu. Na Gomilskem mu je pripeljal nasproti TOMA2 GRAT, 34, iz Šmarja pn Jelšah, ki je pred nJim zapeljal na levo h gostilni, pri trčenju je bil hudo poškodovan sopotnijt FRANČIŠEK GRAT, 65, iz Rogatca, voaniik GRAT pa je dobdi lažje poškodbe.' Škode na vozilih je za 13.000 dinarjev. NA PREDNOSTNO CESTO IVAN CANCER, iz Maribora, je vozil proti Celju, v Latkovi vasi je s stranske ceste zapeljala na prednostno in tako pred osebni avtomobil kolesarka ALOJZIJA GO- I^AVŠEK, iz Latkove vasi. Voznik se ji je umikal, vendar jo je kljub temu zadel. Golavškova je dobila pretres mož- ganov. Poročilo se je 13 parov, od teh: J02EF ZALOZNIK In JELENA RUKAVINA, Oba Iz Celja; VLADIMIR PANTNER, Store in OLGA MRAZEK, Zg. Tinsko; ALOJZ SIPEK, Bev- če in HEDVIKA REBERNIK, Vrba; CVETKO ASIC, Celje inIVANA LEBIC, Slatina; IZTOK HRUSEVAR in DRA- GICA KACIN, oba iz Celja; ALOJZ UTRANKAR, Lem- berg in ANICA BORINC, Hre- nova. LAŠKO ZDENKO JELEN, ključav- ničar, Laško in IVLAJDA PEC- NIK frizerka. Slatina v Rož- ni dolini; VINKO MIKLOS- KA, monter in IDA SIRK, natakarica, oba iz Laškega. RECICA OB SAVINJI JAKOB KREFT, 25, dela- vec in ANA RETKO, 22, de- lavka, oba iz Dol. Suhe. CELJE 17 dečkov in 27 deklic LAŠKO 2 dečka ŠENTJUR PRI CELJU 2 dečka in 2 deklici ŠMARJE PRI JELŠAH 2 deklici CELJE MARIJA KOŠEC, 94, Rakova steza; DOMINIK KRULEČ, 48, Pristava; JO- ŽEF KRANJC, 66 , Srmec; KRIKTINA KALŠEK, 47, No- va Dobrava; FRANC PLETER- SIC, 39, Mlače; MATILDA POGLADIC, 84, Strmec; MA- RIJA GOMILSEK, 74, Ostrož- no; MARIJA CERENAK, 42, Vizore in ANA TERBOVSEK, 80, Celje. GORNJI GRAD GREGOR MEH, 36, kmetij- ski delavec, Savina. LASKU J02E SUHODOLČAN, 43 strojevodja. Globoko; MaRI- JA LAPORNIK, 77, gospodi nja, Male Breze; JERNEJ HORJAK, 73, upokojenec, Debro; MARJETA B02AK, 91. gospodinja. Gozdec; TE REZIJA MAČEK, 82, gospo- dinja, Trojno; RUDOLF VI- ZOVISEK 61, upokojenec, Nemčija. ŠENTJUR PRI CELJU ANGELA LONČAR, 28, polje- delka, Skamice; ALOJZ CA TER, 76 kmetovalec, Tmo vec pn Dramljah; MIRKA JENGIC, 67, upokojenka, Hru- ševec. ŠMARJE Pill JELŠAH FRANC VOVCKO, 60, Zadr- že; ALOJZ HALER, 9, Dra- gomil; FRANC DOMITRO- VIC, 53, Zagaj; STJEPAN ULAMEC, 71, Gostinca; JO- ŽEF STRAŠEK, 63, Roginska gorica; JOŽEF PLEMENI- TAS, 82 Tržišče. UNION: 29. junija še italijan- ski film »Izkrcavanje v Anziu« od 30. junija do 2. julija an- gleški barvni tilm »Nihče ne bo ušel« od 3. do 5. julija ita- lijanski barvni film »Klovni« od 6.^ julija dalje italijansko- ameriški barvni film »Cja- mango« METROPOL: do 30 junija francoski barvni film »Ne- ukrotljiva Angelika« od 1. do 4. julija ameriški barvni film »James Bond 007 Casino Royale« od 5. julija dalje ameriški barvni film »Ne vznemirjaj kavboja, kadar ljubi« DOM iN LETNI KINO: od 29. do 30. jumja angleški barv- ni film »Teater smrti« od 1. do 2. julija francoski barvni film »Custer z zahoda« od 3. do 5. julija ameriški barvni film »Dan hudobne pištole« od 6. do 7. julija italijanski barvni film »Za dolar več« DOBRNA: 1. in 2. julija italijanski barv- ni film »Klovni« SLG Petek, 30. junija ob 20.15. un Von Horwath: »Figaro se lo- čuje« — komedija. Gostova nje v letnem gledališču Lim- berk v Grižah. DEŽURNA LEKARNA Do sobote, 1. julija do ij ure je dežurna lekarna Center Vodnikova 1 od sobote da. Ije pa Nova lekarna, Toniši. čev trg 11. Mitja Umnik (12) v današnjem sestavku želim predstaviti nekaj manj znanih poklicev ozi roma šol. Predvsem gre za takšne poklice in šole, za katere je treba imeti nadpovprečne sposobno- sti, lahko rečemo poseb le sposobnost, nagnjenja in interese V glavnem gre za Šolo za oblikovanje in za Zavod za glasbeno in baletno izobraževanje. SOLA ZA OBLIKOVA NJE, ki se je razvila iz prejšnje šole za umetno obrt, izobražuje kadre za industrijsko oblikovanje. Mnogi SI napačno pred- stavljajo — morda tudi za. radi starega naziva — da se v tej šoli učenci uspo- sabljajo za različno rez- barjenje, izdelovanje kip cev ali okvirjev, vezenje, izdelovanje raznih okras- nih ali umetniških spo- minkov ipd. Sola v bistvu poučuje vse, kar je v zve. zi z obliko. Učenci torej oblikujejo industrijsko iz- delane predmete, kot so: kljuke za okna in vrata razne pipe, stikala, sen čnike, telefone, vaze, po- sodo, pohištvo, stroje za gospodinjstvo, razne oma- rice, preproge itd. Se bi lahko naštevali predmete. kajti njihova vrsta je praktično neskončna. So- la za oblikovanje je sred. nja šola, ki učence uspo- sablja za likovne tehnike za katerokoh industrij sko področje. Poleg od- delka za mdustrijsko ob likovanje ima šola še od delek za uporabno grafi- ko in oddelek za oblače- nje — modno kreiranje. Prvi letnik v vseh oddel kih je pripravljalni odde- lek, šele potem se učenci lahko opredelijo za enega izmed omenjenih oddel- kov. Glede industrijskega oblikovanja moramo pri- znati, da smo pn nas še vedno krepko za ostalimi povsem razvitimi dežela- mi, zato je tudi dostikrat zaposlovanje industrij- skih oblikovalcev še ved no neustrezno Mnoge de lovne organizacije niti še ne vedo, kako bi likovne tehnike lahko uporabile neposredno v proizvodnji končnih izdelkov. Gre namreč za estetsko in moderno obliko izdelkov Menim, da se morajo kandidati za vpis v to šo lo predhodno temeljito pogovoriti s svojim likov nim pedagogom, kajti le- t^a bo najlažje presodil o njihovem likovnem ta lentu. Seveda pa je treba presoditi tudi druge splo- šne sposobnosti ZAVOD ZA GLASBENO ZEVANJE usposablja Ličence za nistrumentaliste m baletne plesalce — so- liste. Za vpis v 1. razred srednje glasbene šole je treba predhodno opraviti določen ustrezen razred osnovne glasbene šole, kar je odvisno ob izbire. Spre- jemni izpit se sestoji iz splošnega in strokovnega dela. Splošni del je eno ten za vse oddelke in ob- sega ustni izpit IZ teorije in solo petja. Strokovni del pa obsega na oddelku za solo petje in na in- strumentalnih oddelkih praktični izpit iz ustrez- nega glavnega predmeta, na teoretskem oddelku pa praktični izpit iz klavir ja. Za vpis v glasbeno šo- lo se odločajo tisti, ki so se že zelo zgodaj glasbe- • no usmerili in imajo glas- beni talent: Najboljši učenci srednje glasbene šo le so navadno tisti, ki po leg te šole obiskujejo redno gimnazijo ali kak šno drugo srednjo šolo. Bodoči poklicni plesalci — baletniki morajo zado stiti še večjim zahtevam pred vpisom na šolo Srednja baletna šola teži. da bi imel vsak plesalec poleg zaključene srednje baletne šole še kak dru? poklic. Tako vpisujejo de kleta navadno v admmi strativno ali ekonomsko šolo, gimnazijo aH peda goško gimnazijo oziroma vzgojiteljsko šolo, fantje pa tudi ekonomsko šolo ali gimnazijo — težje ti žično delo je lahko veli ka ovira za baletno udej stvovanje. Pogoj za spre jem v 1. letnik je konča na štiriletna baletna šola in osem razredov osnovne šole. Kandidati morajo biti popolnoma zdravi normalno in skladno te lesno razviti, okretni — imeti morajo tudi razvit ritmični in estetski čut Absolventi srednje balet- ske šole se zaposlujejo v Operi, na RTV ali kot svobodni umetniki Pou dariti je še treba da so potrebe po plesalcih zelo omejene, vsi kandidati za srednjo baletsko šolo pa bi se pred vpisom morali posvetovati o svojem bo dočem poklicu s kakšnim baletnim strokovniakom §t. 26 — 29. junija 1972 NOVI TEDNIK 3. stran // dela skupščin ^^ If^ ^^ ^^ 8 ^^ I^očene seje zborov občin- jjjih skupščin, še zlasti pa jeje zbora delovnih skupno- so ponekod, v nekaterih Jbčinah, povzročale odgovor- jjiii družbeno političnim de jvceni nemalo skrbi in te- jjv. Ne gre za to, da seje jbora delo\Tiih skupnosti ne ,i našle ustrezne vsebine de- J temveč se je ponekod za- ■^^nilo že ob sami udeležbi, je bolj pa pri obravnavi do- ločenih problemov. Kazno je bilo, kot da ni pravega interesa, da gospodarski kro- rj od teh razprav in stališč äe pričakujejo konkretnih :n neposrednih rezultatov, pa je zavoljo tega interes občut- no padal. Čisto drugače pa je na [em področju v občini Žalec. 2e pred leti so pričeli razvi- jati pomembno obliko dela, ki je pokazala učinkovite re- wltate. Seje zbora delov- nih skupnosti so celo neke vrste majhna svečanost, kajti ibor praviloma nikoli ne za- seda sam, temveč so to raz- širjene seje, na katerih red- no sodelujejo tudi vsi direk- torji vseh delovnih organiza- cij v občini. Kaj so pokaza- le dosedanje izkušnje? V prvi vrsti so take seje po- membne še zlasti zaradi te- ga. ker so ob obravnavah konkretnih gospodarskih za- dev na prnner prisotni tudi predstavniki kolektivov, ki lahko najbolj kvalificirano ocenijo določena vprašanja m probleme, ki lahko ustrezno predlagajo eventualne dopol- nitve predlaganih ukrepov oziroma pravočasno opoz.)re na eventualne posledice pred- videnih sklepov. Izrednega pomena pri tem je tudi to. da so seje zbora delovnih skupnosti nemalo kdaj (tako Je bilo tudi na zadnji seji minuli teden) združene z ogledi proizvodnje v posameznih kolektivih, la- ka oblika dela nedvomno prispeva k medsebojne- mu spoznavanju, merje- nju uspehov in primerjanju rezultatov. V končni konsok- venci tako medsebojno spo- znavanje mora privesti tudi do tesnejšega medsebojnega sodelovanja, ki Je v sodob nih pogojih ko vlagamo og- romne napore v stabilizaei jo gospodarstva, še posebne- ga družbenega pomena. Seje zbora delovnih skup- nosti, razširjene s predstav niki delovnih organizacij ob dejstvu, da po vnaprej do ločenem redu vedno nad se- jo prevzame pokroviteljstvo določen kolektiv, so v žal- ski občini postale uveljavlje- na in izredno učinkovita ob- lika dela, ki nemalo doj)ri- naša k razreševanju gosjio- darskih problemov v občini. Gre torej za obliko, ki prav zaprav navzven ne predstav- lja nič posebnega, po svoji vsebini dela pa nemalo pri- speva v učinkovitemu razre- ševanju mnogoterih aktual- nih družbenih ekonomskih vprašanj na območju občine. B. STRMČNIK Celje I SODEL^^^ % .le razlog za relativno zastajanje celjskega gospo- darstva, oziroma točneje, za zaostajanje industrije, krivda tudi v tem, da na področju tesni'Jsega po\ezovania pod.je- tij, d(tslej v vseh letili, razen • obilo govorjen.ja, ni bili» stor- jenega skoraj prav ni? % Aktiv direktorjev k(nnu- nistov ,je analiziral trenutno stanje in opozoril na to, tla Je n-jjno jiotrebno nemudoma pristopiti k uresničevanju ne- katerih že zdavnaj preštudi ranih integracij. Pole.^ objfk tivnili vzrokov so za obsto- .ječo, prehudo razdrobljenost, krivi tudi subjektivni vzrdih ne mo- remo postaviti. Imamo sa- mo obložene kruhke. Naš bi- fe je kar v redu. JOŽE KOPUŠAR (uči se za natakarja v hotelu Kajuh v Šoštanju): »Poklic, ki sem si ga izbral, je v redu. Z njim sem zadovoljen. Imeti je tre- ba le primeren odnos do lju- di. To mi ni težko. Ker .sem vajenec, moram mnogokrat narediti tudi kaj takega, kar sploh ni v zvezi z gostinskim pokUcem. Včasih nastanejo tudi razni problemi, pa jih šef hitro odstrani. Ko bom opravil gostinsko šolo, bom šel še v hotelsko.« TATJANA IVJAK (uči se za gostinsko delavko v gostišču ob Velenjskem jezeru: »če bi me tujec vprašal, kje naj bi v Velenju iskal prenoči šče, bi ga napotila v hotel Pako. Na hrano pa bi ga po- vabila tudi k nam, na jezero, saj imamo zares bogato izbi- ro in najbrž bi lahko ustregli vsem željam.« -mlb VELENJE ŽGANK DELA Kaže, da sta zaupnici na seji občinske skupšči- ne ter na sestanku članov razširjenega občinskega aktiva v Velenju poleg drugih razgovor zadosto- vali, da je predsednik ob- činske skupščine, Nest! Žgank, ki je odstopil na .seji 1.3. junija, spremenil svojo odločitev. Tako je v ponedeljek, 26. junija, že pričel z rednim delom. Dokončna odločitev o ponovnem prevzemu funk- cije predsednika občinske sku^jščine pa bo padla na jutrišnij seji članov obeh zborov skupščine. Na njej bo predsednik občinske konference SZDL poročal o sestanku političnega ak. tiva občine Velenje v zve- zi z ostavko predsednika občinske skupščine Nestla žganka in tudi potrdil, da je Nestl Žgank umaknil svoj odstop. Sicer pa bodo na seji obrav\iavali nekatere pred- loge komisije za volitve in imenovanje, se dogovo- rili o kraju praznovanja občinskega praznika in končno odločali o domi- cilu borcem za severno mejo. MB OPRAVIČILO v zadnji številki Novega tednika nam je tiskar- ski škrat jionagajal kot že dolgo ne. Na četrti stra- ni nam .je zamenjal sestavka o umetni leilvici in o razjiravi šentjurske ZK o mladini, v Naših znancih bi moralo pisati Rok Kopitar in ne Ernest Kecni'k, na (i. strani pa ,je pisalo v naslovu, da .je d«»'»«! Tone Krja\ ec priznanje v i^torali, kar si je škrat seveda i/mislil. Da bi bila mera polna, pa je na 16, strani izpadel kup(m za radijsko odda.jo Poslušate Jih naj- ra.je. Nu tiskarskega .škrata .smo v ureomoči družbe le do- segli. Brezskrbna bodočnost laških rudarjev je zagotovlje- na. Ne bo jiim treba drugam, ko se bodo sesuli jaški in odkopni royi. TIM utegne kaj kmalu postati po ustvarjenem dohodku najmočnejša organi- zacija združenega dela v ob- čini. NOVA PROIZVODNA HALA V SOSEŠČINI »ŽIVEGA ZIDU« Ob izlivu Gračnice v Savi- njo, nedaileč od kraja, kjer so med vojno Nemci upora- bili šolarje kot ščit pri na- padu na legendarno 14. divi- zijo, je zrasla nova proizvod- na hala Tovarne lesne galan- terije, združena z lesnimi in- dustrijskimi podjetji v zdru- ženju »Slovenija les«. Komaj je še podobna ta tovarna ne- kdanjemu »štokglajzu«, izpol- njena pa je vsaj ena od ob- ljub po predolgo trajnem od- lašanju reševanja nerazvitega Kozjanskega. Na novo odpr- ta delovna mesta so namenje- na predvsem nezaposlenim s p>odročja doline Gračnice. Tu bo ob razvitejši proiz- vodnji zagotovljena tudi hi- trejša rast samoupravljavske zavesti in aktivnosti, pa tudi pristne j ši odnosi med ljudmi, kar gotovo ni preprosta stvar, ker so s pravicami neminov- nio vezane tudi dolžnosti. NADALJNA RAST NAJVEČJIH Laška občina nima velika- nov med proizt^odnimi orga- nizacijami. Toda tudi tista podjetja,, ki štejejo med več- ja, niso letos brez uspehov. Ce FK>mislimo samo na že aktivirano 4-milijardno inve- sticijo Pivovarne, na nepri- čakovan nagli razvoj »Kore« v Radečah, na solidne gospo- darske rezultate radeške pa- pirnice, na to, da je »Volna« v Laškem razmeroma hitro izplavala iz najtežjih razmer, da bolj čvrsto na nogah lah- ko ob prazniku občine sla- vi tudi svojo 40. obletnico ob- stoja, potem moramo ob raz- meroma dobrem poslovanju tudi med manjšimi,, biti vsaj deloma, če ne v celoti zado- voljni. Občani laške občine pač nimajo sreče, da bi se mogii pohvaliti z orjaškimi koraki v razvoju gospodar- stva, so pa storjeni postopni, vztrajni, obetavni. TUDI KMETIJSTVU SE NEBO VEDRI V občini Laško je končno začrtana tudi pot razvoja kme- tijstva. Prvo leto srednjeroč- nega načrta je že pri polovi- ci. Ne brez težav, brez ob- jektivih, j>a tudi subjektiv- nih ovir. Dejstvo, da so v mnogih sosednjih občinah precej dlje, zmanjšuje učinek doseženega. Precej je bilo za- mujenega. Od vsega pa je po- memben premik v miselnosti vedno večjega števila kme- tov. Če jim je bilo nekoč všeč, da jih je zadi-uga pu- grajena nova šolska stavba ščala v m'ru, jim' to danes ni več. Spoznali so, da na star način ne gre več, komur je do tega, da mu daje zemlja dostojno življenje. Sto kmetij naj bi do leta 1975 bilo preusmerjenih za blagovno proizvodnjo; pred- vsem v živinorejo in tudi za jagodičevje ter sadjarstvo. Za občino, v kateiri naj bi v pri- hodnosti bilo več sto vzor- nih in čvrstih kmetij, je to skromen, pa vendarle obeta- joč začetek. V ŠOLSTVU ŠE ZADNJI NAPORI Velika pridobitev za obča- ne, zlasti pa za šolski okoliš RimS'fcih T^lic, bo letos do- grajena nova šolska stavba na Ogečah. Ko bosta dogra- jena še trakta v Laškem in Radečah, bodo najzajetnejši problemi na področju šolstva odpravljeni. Poslej bodo mo- gle priti na vrsto tudi adap- tacije podružničnih šol, pred- vsem pa prepotrebne gradnje varstvenih ustanov za pred- šolske otroke. Večji izgledi bodo tudi za izboljšanje zdravstva ter za kulturno ter športno dejavnost. Iskreno povedano, občani v laški občini so se težko pri- vajali na neizog-ibno nujo, da vsega ni moč ustvariti. To, da so mnoge, čeravno precej nujne stvari morale počakati. ni bilo popularno med obča- ni, pva se bo bržčas treba še precej dolgo ravnati i>o re- klu: pretegni se po dolžini odeje! VSE ŽELJE, ŽAL. NISO URESNIČLJIVE Redke so družine, če živijo pošteno, se pohvalijo, da se jim prav nič ne izjalovi. Ne- dvomno je težko tudi v me- jah občine zadovoljiti vse mnogotere, če še tako zmer- ne in na videz realne intere- se. Od okoli 400 kilometrov cest, kolikor jiih je zdaj na bremenu proračuna, komaj katera zasluži ime cesta. Koli- kor so občani laškega in rimskotopliškega okoliša ob referendimiu izrekli priprav- ljenost dodatno prispevati za čim hitrejše reševanje tega problema, loi povsod vre m dan, tako se je izkazalo, da so računi z lastnimi silami š najbolj zanesljivi. Treba > povedati, da program o po rabi za komunalne ureditrf lamenj enega samoprispevki ni v nevarnosti, vendar j» bo terminski plan, do kda; naj bi bile posamezne faa uresničene,. moral utrpeti d» ločene spremembe. Prvi sadovi samoprispevki so že očitni. Poleg tega, da bo s tako zbranim denarjen šola v Rimskih Toplicah do grajena in opremljena, je pK usmeritev ceste v klancu oi .mlekarne do Brez že dog» tovljeno dejstvo — tri mese« po uspelem referendumu. še in še, večji in manjš uspehi, drobni in pogumne} ši koraki. To so razlogi, H opravičujejo praznično vzdui je. JURE KRAŠOVEI Vsm občanom občine Laško, predvsem pa našim sodelavcem in bralcem iskrene če- stitke ob prazniku! NOVI TEDNIK In RADIO CELJE V Rečici pri Laškem bo do jeseni dograjena tovarna izolacijskih materialov, nadomestilo za odmirajočo rudniško proiz- VOUil.jO. Naši znanci Piše: B. STRMICNIK MED AVTOBUSNE VOZNIKE Niti dve polni leü še ni- sta iztekli, ko so se pri- poštni direkciji v Ljublja- ni pričeh zanimati za mla- dega šoferja tovarne piva UNION in ga pričeli na-" govarjati, da naj zapusti tovornjak in presedla na avtobus. Rok se ni pustil dolgo prostiti, kajti koj je spoznal, da bo delo še lepše, odgovornejše sicer, toda tudi bolje plačano. Sonce je stalo visoko na nebu in ni ga bilo oblaka, ki bi ga malo 2sastmil. Bi- lo je vroče poletje 1924. leta, ko je ROK KOPITAR prvič v življenju sedel za volan avtobusa. Ne spo- minja se dobro kaj je bi- lo vzrok njegovim potnian sragam, ali poletno sonce, ali rešpekt prod »zverini- co«. Premaknil se je na sedežu, se udobno name- stil, pogledal naokoli in prei23kusil ročice. »To pa bo nekaj zame!« &i je de- jal in že Se je moral uma- kniti izza volana, kajti starejši kolega je poprijel za volan in kren.Ja sta preko Višnje gore proti Brežicam. 0oštaii di- reikciji in prevažal avto- bus na relaciji Brežice— Novo mesto. »Kakšen avtobus je bil?« je najprej ponovil moje vprašaaije, nato pa nada- ljeval: »Daimler Benz je bil to, ki pa je imel vrsto zanimivosti. Med osnovne sodiiJo kolesa, ki so bila še iz cele gume, brez zrač- nic torej. To pa seveda ni edina posebnost, naj po- vem to, da je bil reguli- ran na potovalno hitrost 28 km na uro, pa sva ga s šoferjem na skrivaj predelala tako, da je zma- gel celih 40 km na uro. To ti je bila brzina, vam rečem!« je z vnemo pri- povedoval moj sogovor- nik m nadaljeval: »Nekaj posebnega pa je bila za- vora. Ta ni bila tako kot danes na kolesih, temveč na kardanski osi. Ob vo- lanu sem imel posebno pipico in ko sem se z av- tobusom spuščal po klan- cu navzdol in zaviral, sem odprl pipico in iz poseb- nega rezervoarja je tekla na zavoro voda in jo hlar dila. Tako hlajene zavore so bile takrat najmanj to- liko vredne kot danes »disk zavore«, le verjemi- te mi«, je še pristavil. »Ej, čeden voziček je bil to. Veste, vozili smo tako, da sem en dan vozil, pro- ga je bila dolga 45 km, drugi dan pa sem poprav- ljal in počival. Takrat še nismo tako iiiteli kot da- nes. Ej, to so bili še lepi časi, ko so ljudje imeli še smisel in tudi čas za pri- jetna doživetja.« Kljub temu, da mu J® bilo tu lepo, ni zdržal več kot eno leto, vmii se je v Loubljano ... CSe nadaljuje) R«k in URH iz Solčave, oba šoferja avtobusov in dobra kolega. Danes oba uživata zasluženi pokoj. §t. 26 — 29. junija 1972 NOVI TEDNIK 5. stran ZLATA POROKA V LAŠKEM v soboto, dne 10. 6. 1972, sta praznovala ZU- PANC Janez, 87 let, in njegova žena Cecilija, 76 let, iz Brodnic pri Rimskih Toplicah 50-letnico skup- nega življenja. Na matič- nem uradu v Laškem sta torej še enkrat izrekla svoj »DA«. Kljub težki življenjski poti imata v sebi še ved- no polno ustvarjalnega duha in humorja, še po- sebno zlatoporočenec Ja- nez, ki kljub svojim letom rad zaigra kakšno poskoč- no na st^ojo harmoniko, ki ga spremlja že skoraj 70 let. Tudi med NOB sta pris- pevala svoj delež k osvo- boditvi. Njuna sinova Ivan in Miha sta bila partizana, dom in mlin pa sta zgo- rela zaradi izdajstva. Ob zaključku slovesno- sti so predstavniki Pivo- varne Laško, poslovalni- ce Merxa Laško ter Skup- ščine občine Laško izročili zlatoporočencema darila podjetij in jim zaželeli še naprej veliko srečnih skupnih dni, predvsem pa, da v zdravju dočakata še mnogo let. J. O. VABILO NA SNEMANJE Po našem velikem usipe- hu, amaterskem filmu »Na kmetih«, smo se od- ločili, da posnamemo letos spet večji projekt. To je igrani, barvni, enoumi film »Križ na gori« po po- vesti Ivana Cankarja (sce- nariij in režija Stanko Jost), v filmu bodo nasto- pili mnogi poklicni igralci Slovenskega ljudskega gle- dališča iz Celja. Produ- cent filma je Kmo-klub »EMO« Celje in Kulturna skupnost iz Celja, katere člani smo letos postali. Film naj ne bi bil name- njen samo predvajanju na raznih amaterskih film- skih festivalih, temveč šir- šemju krogu ljubiteljev filmske imietnosti. če vas zanima, oziroma vaše bralce, kako se tudi v današnjem času lahko zbero navdušenci in posna- mejo film brez honorarjev, vas vabimo, da. obiščete ekipo pri delu. Snemali bomo v vasi Zibika, 30 ki- lometrov iz Celja (v obči- ni Šmarje pri Jelšah) od 2. julija dalje. Veseli bo- mo vašega obiska, saj bo to za nas priznanje in vzpodbuda za nadaljnje delo. Ekipa fikna »Križ na gori« Kino-klub »EMO«, Celje -ODGOVOR; Seveda se bomo oglasili. O ZAKONU če bi vam vedel sveto- ■ vati, kako bi list še iz- boljšali, bi vam svetoval. Ker pa tega ne vem, vas bom le pohvalil, saj ste že veliko dosegli. 2elim vam še veliko uspehov, da vam bo NT vedno v po- nos' in nam v zadovolj- stvo. Priglašam se k razpravi o izkoriščanju žensk, če- prav sem bil v začetku skoro nejevoljen nad tem pisanjem, saj moški na- redimo, kar moremo. Vi- dim pa, da je bila razpra- va potrebna in predlog A. K. v 22. številki NT je vreden pozornosti. Res bi bilo treba mlade nekako pripraviti na zakon, saj zakon končno ni tako pre- prosta stvar. Pa ne samo zaradi mož, ampak tudi zaradi tistih žensk, ki' zmerjajo pridne in pošte- ne može s copato. Vse tiste, ki tako poveli- čujejo skromno življenje z eno samo plačo (in z otroškim dodatkom, kar so pozabili napisati) bi rad vprašal, ali vedo, od kod dobi Socialno zavaro- vanje denar za otroški do- datek? Ali mislite, da pa- de z neba? Tisti denar se zbere po zaslugi vseh zaposlenih, tudi žensk in tudi tistih žensk, ki ima- jo lakirane nohte in ved- no lepo urejeno pričesko. To ni očitek, ampak samo pojasnilo vsem tistim, ki tega ne vedo. Pa še to, da mnoge, mnoge družine ne dobijo otroškega do- datka ravno zato, ker je v službi tudi žena. Njim bi bilo treba samo doma o- st^ti in že bi pridobile pravico do otroškega do-, datka. In vendar ne sto- rijo tega. Za ^o pa jih moramo le pohvaliti, ni- kar pa grajati ali celo smešiti. Le premislite — če bi bilo manj zaposle- nih in več potreb po ot;-o- ških dodatkih, kako bi bi- lo, ko itak vedno zmanjku- je denarja. Kaže. da mno- gim veliko pomeni srečni občutek, da ^o sami spo- sobni preživljati svojo dru- žino in da ne potrebujejo pomoči družbe. Razen te- ga je vsaka žena, ki se je šolala za svoj poklic, vložila vanj veliko truda, časa in denarja in bi bilo res lahkomiselno, če bi vse to kar zavrgla. Svoj poklic pa tudi z veseljem opravlja in kot svoboden drža^vljan ima vso 'pravi- co do tega. žena si z za- poslitvijo prisluži tudi po- kojnino in na stara leta ne bo nikomur v breme. Zakon pa ne pomeni od- reči se samemu sebi. Za- kon pomeni ugodnost so- žitja dveh, ki se liubita in si pomagata. Torej mož, ki zaix>sleni ženi ne pomaga v gospodinjstvu, ni dober mož. Tovarišicd Anica Papič s Košinjega vrha bi povedal še to (ker se mi zdi, da ne ve), da imajo nekate- re ženske v službi težje in bolj umazano delo, kot je umivanje loncev. J. 2., Velenje Nenavadno, a resnično Položil je predme foto- grafijo svetlolase deklice in vprašal: »Poznate jMK: Kako oce- njujete prakso v vaši občini, da je praznovanje oziroma srednja prireditev ob občin- skem prazniku žalske občine vsako leto v drugem kraju? FILIP (;()R.ILP: Osebno .sem prepričan, da je to zelo posrečena in uspešna oblika. Spričo dejstva, da so skoraj vsi kraji v naši občini po- trebni določene komunalne ureditve, je praksa, ki jo imamo v naši občini, da ob praznovanju damo tistemu kraju, ki proslavo organizira, več sredstev, edina uspešna oblika, ki zagotavlja možnosti učinkovitega urejevanja ko- munalnih problemov v posa- meznih krajih. Z razdroblje- nimi sredstvi ni mogoče ve- liko opraviti, tako pa se mar- sikaj uredi. Svoje pa k temu prispevajo tudi občani. NOVI TEDNIK: Kdaj .ste pričeli s pripravami za let'^s- nji občinski praznik v vašem kraju? FILIP GOR IL P: S pripi a vami smo pravzaprav pričeli takoj, ko smo bili s sklepom občinske skupščine določeni, da bo letošnja osrednja pro- slava v našem kraju. To je bilo pred enim letom. Takoj smo se sestali in najprej se- . stavili seznam želja. Teh se- veda ni bilo malo, toda do- govorili smo se le o tem, kaj je treba v kraju prvenstveno urediti. Celotno akcijo je po- tem vodil svet kra.jevne skup- nosti v tesnem sodelovanju z vsemi družbeno političnimi organizacijami. Sestavili smo enoletni in petletni program izvajanja del, kajti sedaj nam z nekaterimi akcijami ne bo težko nadaljevati. NOVI TEDNIK: Kaj je ob- segal ta ožji, enoletni pro- gram in kaj ste od tega že uspeli realizirati? FILIP (;OKJLP: V glav nem smo opravili vse. Asfal- tirali smo cesto od Dolenje vasi do šešč v dolžini reh kilometrov, nadalje odsek Gorenja vas — Matke, ki je dolg 2 km_ odsek Matke — šešče in šešče — Gmajna. Oba skupaj sta dolga prexo kilometer in pol. Poleg tega adaptiramo zadružni dom, delno pa je adaptiran tudi ga- silski dom v Matkah, občani sami pa so ob tej priliki re- konstruirali polovico omrežja vaškega vodovoda. NOVI TEDNIK: Za vse to je bilo nedvomno potrebno veliko sredstev: od kod ste jih dobili? FILIP GORJUP: Okoli 1.35 milijonov starih dinarjev je prispevala občina iz prora- čuna. Skoraj 13 milijonov smo v kraju zbrali s krajev- nim samoprispevkom, 5 mili- jonov pa nam je prispevala tudi sosednja krajevna skup- nost Prebold. Veliko delo, po- sebno pri raznih izkopih in drugih delih so opravili ob- čani z udarniškim delom. NOVI TEDNIK: Omenili ste udarniško delo. Kakšen pa je bil odziv občanov na akcije, ki ste jih pripravl.jali? FILIP (iORJlP: Odziv ob čanov je bil zelo dober, če- prav je tudi pri nas ta.kd, da se jih najde nekaj, ki misli- jo, da živijo sami in da Se jim ni treba vključevati v skupne akrije. Naši ljudje so pridni in povsod so.pomagali, kjer je bilo treba. Vvnem kolektivu or- ganizirali godbo, ki je sprem- ljala članr kolektiva na vseh pomembnejših kulturnih pri- reditvah in manifestacijah. Lahko rečemo, da je godba rasla in se razvijala hkrati z delovnim kolektivom, ki jo je vedno bolj podpiral v njiho- vih željah po boljših pogojih za delo in s tem v zvezi po boljši kvaliteti. Poleg finanč- nih dotacij namreč kolektiv EMO tudi omogoča godbeni- kom, da se med delovnim ča- som udeležujejo vaj in nasto- je imela godba v tem ča^u preko 1600 nastopov na raz- nih koncertih, paradah, slav- nostnih manifestacijah ipd. Med drugim so imeü s svo- jim igranjem tudi čast poča- stiti prihod predsednika repu- bUke na njegovem zadnjem obisku v Celju. Seveda tudi brez težav ne gre. Trenutno je menda največji problem pri godbi naraščaj, ki ga gotovo nimajo preveč. Sicer za mla- naselja na Hudinji pravo praz- nično razpoloženje. S svojim igranjem so godbeniki EMO privabili na ploščad ob samo- postrežnici in na okna okoli- ških hiš številne hvaležne po- slušalce. Pod vodstvom diri- genta Stanka Pojavnika, so izvajali predvsem ljudski pro- gram, bodisi domače korač- nice ali priredbe narodnih me- lodij. Kvalitetno je njihov na- stop prav gotovo uspel, če- prav je bilo mestoma opaziti nekaj netočnosti pri posamez- nikih zlasti ritmičnega značaja ter posebej intonacije. Le-to bi bilo potrebno med samim koncertom večkrat popraviti, posebej zaradi tega, ker se instrumenti razgreti na soncu povsem drugače »obnašajo« Prvi šolski dan Prav gotovo ste ob gornjem naslovu najprej pomislili na tiskarskega škrata ali na no- vinarsko rastresenost, vendar v tem primeru ne gre ne za prvo ne za drugo, uisto res- nično gre za prvi šolski dan, ki so ga v ponedeljek tega te- dna doživeli bodoči prvošolč- ki II. osnovne šole v Celju. Vodstvo šole je namrep pri- šlo na odhčno zamisel, da bi bodoče prvošolcke vabiii na prvi šolski dan ob zaključku tekočega leta in ne šele jese- ni, kot je büa to doslej na- vada in praksa. Kaj jih je vodilo pri tem? predvsem dvo- je, in sicer najprej to, da so v tem času na šoli še vsi učen- ci, polni znanja m raznih na- stopov, ki so se jih naučili. Zakaj tega ne bi pokazali svo- jim lX!dočim naslerinikom? Pa so jim! Najprej je nastopal pevski zbor nižje st.mnie. ki je navdušil s svojim ubranim petjem. Požel je zaslužen aplavz bodočih šolarjev in njih številnih staršev, ki so se zbrali v risalnici 11 osnovne šole. Po nastopu zbora pa so se z recitacijami tn razni- mi dramatizacijami otrokom predstavili tisti, ki so šele lan- ske jeseni prestopili šolski prag. Zelo lepo in zanimivo, navdušen sprejem pri poslu- šalcih in spontan aplavz Ravnateljica šole. Vera Sti-e- hovčeva, je starše opozor-la zlasti na to, da naj ne kupu- jejo otrokom učnih knjig '.n zvezkov, kajti za to bo poskr- bela šola, kar bo nedvomno olajšalo šolsko delo. Ker sta- nejo pK>trebni pripomočki za prvi razred (in ^ še niso vsi!) preko (ibt starih tLsoča- kov, bodo učenci, katerih dru- žine so slabše situirane. le-to dobile 7& manj denaria ali pa celo brezplačno! B, STilMCiMK Praznuieio že 27 let iGrran.fa Knjižnica v Gaber ju Tako bi lahko rekli zadnji Seji Izvršnega odbora Kul turne skupnosti v Celju, ki J® bila mmuli teden. Spre je bil dokončen sklep o Pr^-mopredaji gaberske knjiž •^ice, ki se oo s tem skle- pni priključila matični "iJižnici v Celju. Pfjsebrö zanimivost zad- seje pa je bila obravna ^ predloga pravilnika o ^Porabi sredstev za pospe ševanje individualnega umet- niškega ustvarjanja. To je nas prvi tovrstm poskus predstavlja v vseh po- vedih oranje ledine. Pose .J pa je treba poudariti, da pri se«?^avljanju pred- ^Sa pravilnika dejaneko upoštevan pospeševalni na- men ne pa nagrajevalni .— sa individualna umetniška tisivarjanja Že prva razpra- va okrog tega predloga je pokazala, da bi se na tak in podoben rjačin lahko re- šile mnoge težave, ki jih imajo individualni ustvarjal- ci v C^lju, pa še reh .je zelo malo, in bodo ta sredstva pomenila več, kot sa ob nji- hovi zdajšnji vsoti, ki m ve- lika, lahko predstavljamo. Na seji je bilo sprejeto tu- di poročilo o dosedanji re- alizaciji dohodkov v letu 1972 ir predlog razreza re- zervnih sredstev v letu 1972. D. MEDVED pav. VišeK povezave godbe z delovnim kolektivom pa je vsekakor samoprispevek čla- nov kolektiva EMO, kar bo omogočilo godbi, da bo svoje delovanje še razširila in kva- litetno izboljšala O aktivno- sti godbe od ustano-vitve do danes priča tudi podatek, da de godbenike redno skrbijo bodisi v svojih vrstah ali s tem, da za njih pleičujejo šol- nino v celjski glasbeni šoli, vendar se potem le del teh fantov posveti igranju v godbi na pihala. Njihov nedeljski koncert je vnesel med prebivalce novega kot sicer. Zlasti je trpela in- tonacija med pihali. Sicer pa so godbeniki igrali zavzeto in vsak po svojih možnostih je prispeval k temu, da je pri- reditev v tem delavskem na- selju uspela Upati je, da ne bo zadnja. E.G. 8. stran NOVI TEDNIK Št. 26 — 29. junija 1972 Obisk v Socki Stara šola v stari graščini, stara trgovina, gasilski dom, prosvetna dvorana brez gostilne in cerkve, to je kraj z imenom Socka. Tam pri nekdanji Dicki- novi graščini se začne soteska, ozka dolina proti Vranji peči, tako ozka, da je cesta vsekana v skalo. Od tod ime kraja, ki pomeni pomanjševalnico soteske. Tesno je v Socki. Ne samo zaradi soteske, ampak predvsem za- radi tistega, kaj ljudje v njej imajo. Pa vendar je to kraj s petsto volilci, ki bi lahko bil za vzgled marsikateremu drugemu. Na nedavnem referendu- mu o samoprispevku za šolstvo so se v ogromni večini izjasnili za samo- prispevek, čeprav v programu del ni bilo za njihov kraj ničesar. »Pomagaj- mo mi drugim sedaj, ko potrebujejo, potem bodo oni nam,« so modrovali in bili ZA. Velikokrat že. Pomudimo se najprej pri Ijudeii: Izredno delavni so Tako je z gasilskim dru- štvom, katerega predsednik je FRIC ŠKOFLEK, Vsako leto organizirajo tekmova- nja, povabijo duštva od drugod, izreden uspeb pa so dosegli, ko so povsod, kjer so vodovodi, poskrbeli tudi za hidrante. Tako so se za- varovali, da se ne bi spre- menilo v dim tisto, kar lju- dje tod okoli malega ima- jo. Prosvetno društvo, ki razpolaga s prosvetno dvo- rano v žalostnem sitanju, no.si ime Franceta Prešerna in je eno redkih, ki vsako leto redno daje eno ali dve predstavi, že od 1945. leta. Ni še dolgo tega, kar so redno uprizorili dve dramski deli in dvorana je bila vedno nabito polna. Tisto nekaj malo denarja, ki so ^a do- bili z igrami, so prihranili, nekaj bo prispevala šola in dvorana bo kmalu obnovlje- na, Seveda bodo večino del prostovoljno opravili doma- čini. Da je to res potrebno, dokazuje šala: »Pevski zbor ne sme premočno zapeti, ker je nevarno.st, da bi strop pa- del na pevce.« Socka je tudi eden tistih redkih malih krajev, kjer število prebivalcev ne upa- da niti ne stagnira. Iz -leta v leto je več ljudi. Mladi si gradijo hiše in ustvarjajo družine. Tako Socka ne bo izumrla. Pojavljajo se tudi prvi vikendi. Vendar, potreb- no bo zagotoviti, da bodo ljudje lahko ostali. Nedvomno je problem kraja — problem številka ena — trgovina. Lokal je v zasebni hiši, prodajni pro- stor pa je tako majhen, da bi težko govorih o dostojni založenosti trgovine. Tako celo kruha ni. Vodja podruž- nične šole Socka, ANTON PEŠAK, sam vsak dan voza kruh is Strmca za šolske malice, če ne bi, mahe ne bi bilo. Zanimivo je, da v Senice, v fužino, vozijo krvih iz Slovenskih Konjic. In Stenice so oddaljene vse- ga dva kilometra od Socke. Merx bi moral poskrbeti za kruh, pravijo v Socki. Da o mesu sploh ne govorimo. Z Dragom naju je v Socko pri- peljal človek, ki bi ga v Socki tako radi večkrat vi- deli. Mesar iz Strmca! V Socki si želijo majhen in urejen lokal, nekaj podob- nega kot imajo v Stranicah. Ker je Socka izredno lep kraj in ima veliko možnosti za razvoj turizma, bo nujno potrebno poskrbeti za trgo- vino. Ker je vode dovolj, so možnosti za gradnje. To pa pomeni vedno več ljudi. Do- mačini so uredili cesto na Veliko ravan, kar predstavlja čudovit izlet. Mnogi so de- lali od jutra do večera in izkoristili celo letni domist. da imajo to ce^-^o. Tudi otroci. Tisti otroci, ki prva štiri šolska leta preživijo-v gra- ščini, ki ni več gra:š.čina, ozi- roma v šoli, ki ni šola! V višje razrede gredo v Voj- nik. Prav tako kot otroci iz Strmca. »Najhujši problem je stre- ha. Pušča. V razrede teče. V stanovanja, ki so še v gra- ščini,' tudi. Naredili smo predračun. Dvanajst starih milijonov znaša. Dobili smo tri milijončke. Odkrito po- vedano, tudi z njimi bi lah- ko kaj naredili, če bi dali delo »šušmarjem«. Toda tu imamo vezane roke. Delo lahko opravi le podjetje in tu so stroški prevoza in vse drugo. Tako nič ne moremo. Streha je takšna, da če greš na podstrešje, vidiš kje kap- lja, podtakneš eno opeko, se zlomijo tri druge. Zadnjič so jo popravljali pred i>et- najstimi leti.« Tako je ža- losten pripovedoval Anton Pešak. še bolj zanimivo je, da vprašanje lastništva grašči- ne ni popolnoma rešeno. Del stavbe ima Kmetijski kombinat Žalec in hkrati vse kletne prostore. V kleti res ne priteče voda ob neurju, če pa bi, bi bila streha ver- jetno že zdavnaj popravlje- na, Tako imajo s šolo stalne težave, že od leta 1945, ko je bila ustanovljena na za- htevo ljudi v Socki. »Rešitev je samo v novo- gradnji. Danes je v štirih razredih 85 otrok. Glede na novogradnje predvidevamo, da jih bo vedno več. Pre- šolanje ne pride v poštev. Stroški bi bili preveliki.« Tako misli vodja šole, ta- ko mislijo tudi ljudje. Ce smo mi dah tedaj, ko so drugi potrebovali, bodo tudi oni dali nam, ko bomo po- trebovali. Logika! Bo res ta- ko? Ljudje v teh krajih niso bogati. Predvsem ne z de- narjem. Res je, da imajo nekateri veliko zemlje, ven- dar je svet tod skalovnat. zemlja ne daje veliko. Od daljenosl pa pomeni tudi .slabo prodajo pride likov. ■ Avtobusne zveze so sicer v I redu, le opoldne bi potrebo i vali še avtobus proti Celju ; in zvečer nazaj. Z dogradit- I vijo slabega kilometra ceste se bo odprla tudi povezava Socke z Velenjem. Računajo pa tudi na direktno cestn proti Dobrni. Socka ima svojo prüiy^ nost. Zaradi lege, lepotg kraja in predvsem ljudi, vedo kaj horcjo in jini ^ žal ničesar za napredek svq. jega kraja. Tekst: MIL.^N SENIčAR Foto: DRAOO MEDVEq Anton Pešak Stara šola v ifraščini se skriva med zelenjem, kot «la bi j<> bilo sram. Iz vse Slovenije so se minuli torek zbrali v Preboldu pionirji in mladinci, člani šolskih šport- nih društev, da bi prejeli ob zaključku tekmova- nja zaslužena priznanja. Na preboldskem bazenu je bil tega dne kaj nenavaden živžav. Svetlo modra voda bazena se je bleščala v sončnih žarkih. Sijali so na dolino, ki je.žarela. Žarela pa so tudi mlada srca, kajti prišel je dan, ko naj vsi ljudje zvedo, kdo je bil najboljši. Najboljši so bili člani Športnega šolskega društva iz Pre- bolda, zato je tudi bila osrednja prireditev ob zaključku tekmovanja v njihovem kraju. Najprej so se na slavno- stnem odru ob bazenu zvrsti- li številni govorniki. Osred- nji govor je imel predsed- nik republiške konference Zveze mladine Slovenije ŽIV- KO PREGL, navzoče pa je pf>leg predstavnikov obf-in- skih družbeno političnih or- }!;mizči.cij pozdravil tudi član izvr.šnega sveta Slovenije in predsednik komiteja za tele sno kulturo Janez Kocijan- čič. Iz zvočnikov je zadonela močna koračnica in ob ba- zenu so se zvrstili pionirji osnovne šole Slavka šlandra, iz Prebolda, oziroma nji- hove,ga šolskega športnega društva ter pokarali števil- nim gostom, česa vsega so se naučili v minulem šol- skem letu. Vrstil se je na- stop za nastopom^ in nestrp- nost gledalcev, največ je bi- lo šolskih otrok, čeprav tudi drugih Preboldčanov ni manj- kalo, se je "večala in večala. Ko so izzveneli zvoki sprem- ljave zadnjega nastopa, je govornik napovedal raz^lasi- l>ev rezultatov. Med obisüvo- vaici je zavrjfealo ... »Med 55 osnovnimi šolami Slovenije, ki so izpolnjev.;ile pogoje in so bile vključene v tekmovanje šolskih šport- nih društev, je prvo mesto in s tem prehodni pokal in manjši pokal v träjno last, osvojilo, šolsko špfjrtno dru- štvo osnovTie šole u Prebol- da . . .« tako je napovedal go- vornik, bazen pa je vztrepe- tal ob bučnem aplavzu. Mla di so si dali duška in plo- skanje se ni in ni pK)leglo, ko sta mlada predstavnika iz rok živka Pregla spreje- la prekrasen pokal. Ponosno sta se napotila proti mizi, kjer so sedeli ostali njuni vrstniki. Radost mladih src je bila neizmerna, pon6s je bil velik. Za oboje je bilo dovolj razlogov. Biti prvi v Sloveniji, to pa že nekaj po- meni, to je dosežek, ki vzbu- ja ponos, ki vliva elan za nove napore in še lepše do- sežke. Prav gotovo jih ni bi- lo malo v tem trenutku ob bazenu, ki se niso spominja- li skromnih začetkov delova- nja, velikih naporov in neiz- mernega entuziazma posa- meznikov . .. Vsega je bilo v minulem obdobju dovolj, za- to pa so bili tudi rezultati. Res je, mladi Preboldčani imajo kaj pokazati in se če- sa veseliti ... Pokali in dmga priznanja so »romali« z mize ob govor- nici, na mize gostov iiz vse Slovenije. Tudi tisti, ki niso bili prvi, so bili veseli pri- znanj in nič manj ponosno jih niso odnašali k svojim mi- zam. Bil je praznik vseh mladih športnikov, praznik, ki se vtisne v spomin' in mnogim bo v spominu še dolgo ostal. še enkrat so se sklenil' dlani v aplavz in skandir^ nje. Predsednik občinske kon- ference ZMS Žalec; Janez Kroflič je stopil na govorni- ški oder in sporočil navzočiiA da je občinska konferencä sklenila podeliti posebno pis meno priznanje mentor- ju šolskega športnega dm^^' va v Preboldu ADIJU Vll> MAJERJU. Veselje in spoštc vanje hkrati je izražalo pl*'' skanje mladih rok, kajti malo naporov, truda in pi""" stega časa . je bilo vloženo ' delo in Adijev delež pri tei" je bil nedvomno izjemno Lepa prireditev in velil^ svečanost je bila to, trs"'^' tek, ko so mladi dobili P'^' znanje za svoje neuniorn" delo, ki je obrodilo tolü^^e'' sad. Poti nazaj tu ni, treba J®. le naprej. Z novimi nap'^^' novim ciljem nas^proti. • • Naj bo čimveč takšnih naj bo čimveč uspehov, ^ selja in radosti. Storimo v»^ da bo tega še več in stof bomo mnogo . . . Izjave o P^ pravah preberite na 10. str^ B. .STRMC>^^ Predstavniki športnega društva ob priznanjih. Poseben po- kal so dobili tudi od krajevne skupnosti in kraje\ne or^a- nizai-ijp SZDL Prebold skupaj s svojim neimiornini men- torjem ADIIKM \imi\K.IE\l. Čestitamo! §t. 26 — 29. junija 1972 NOVI TEDNIK 9. stran Njihovo življenje je materinstvo OTROCI, ZAVESE V OKNIH... Breze nad Laškim so neznansko raztegnjena vas, kakršna so zvečine vsa naselja na Kozjan- skem. Domačije so raztre- sene po bregovih, kot bi jih sejal kak strašansko skop sejalec. Od šole in cerkve se svet proti Os- redku prevesi navzdol. Po kolovozu, skopanem v la- por se pride v globel in k hiši s številko 68. Pri Laboharjevih je ta- ko mirno, da bi človek podvomil v sporočilo, ki smo ga dobili v uredni- štvo. Od hiše sem je od- mevala kolarska sekira, nad hišo pa je na njivi ogrebala krompir Labo- harjeva mama. že je kazalo, da sem brez haska hodil tako da- leč. Mamica so bili nekam slabe volje in še danes ne vem, ali zaradi kolo- radarja, ki je tako moč- no zdelal krompirjevko, ali zaradi mojega obiska. »Otroci? Za eno stran jih je bilo še premalo. Ce bi najmlajša ne bila umr- la, bi mi zdajle vsaj e- den pomagal ogrebati«. Pa se je omehčala, La- boharjeva mama, in me povabila v hišo. Odleglo mi je in njej menda tudi ni bilo odveč, da si je po- ravnala hrbet. »Tole hišo so pred leti postavili moj mož in si- noda. Le za sklepanje os- trešja smo dobili pomoč. Da ste videli kakšna koča je tukaj prej stala. Maj- hna, lesena, vsa preperela. Zaves na oknih pa tako nismo potrebovali, ker so bila okna vedno polna ot- rok ...« Odprlo se je, Laboliarje- vi mami, ko je spravila predme tujca, prvo sliko- vito šalo. šalo? No, pa nekoliko trpko domislico, čeprav sem jih kar videl p>o troje v treh okenskih okvirjih. Enajst se jih je rodilo Frančiški in Jožetu Labo- harju in devet jih je osta- lo živih in doraslo: Mari- ja, Ciril, Jože, Cvetka, Kari. Tone (aU Ivan), A- lojz, Alojzija in Branko. Deseti, Stanko, je umrl pri dveh mesecih, zadnji. Zmago, pa pri dveh letih. Mama Frančiška je šla v zamož z Jožetom Labo- harjem, veseljakom in god- cem iz soseščine leta 1933. Prvih sedem let sta živela na njenem domu, kjer so se rodili prvi štirje. Oče Labohar seveda s piska- njem na klarinet ni mo- gel preživeti družine. Tr- do je garal naprej v Tro- bendolskem rudniku. Ko je le-tega zahlo, je lomil kamenje po kamnolomih, med vojno je hodil na de- lo v Celje, po vojna pa do upokojitve v štorsko železarno, kot danes dva njegova sinova Lojze in Branko. Tik pred vojno sta za- konca kupila kočarijo v Brezah z zaplato trde la- pomate zemlje, ki je bila preskopa, da bi k zasluž- ku dala dovolj za preživ- ljanje. Pa je Laboharjeva mama prijela enega za ro- ko, drugega oprtala v koš, tretjega pa je v naročju odnesila v »tavrh«, kjer so se vsi štirje čez dan pre- živeli, zvečer pa je v ko- šu bil tudi kak hleb kru- ha, vrečka fižola, moke ali kaj drugega za pod zob. Za spoznanje lažje je bilo, ko so starejši pazili že na mlajše. Med vojno je bilo že šest otrok v mali leseni koči. Leta 1943 rojeni Ivan je v resnioi Tone. Zakaj? Ko so mu hoteli Nemci zapisati ime Hans, se je mama uprla. Hans pa že ne bo. In tako je fantič dobil dve imeni: Ivan in Tone, da ni bil Hans. »Ce bi ne bilo dobrih ljudi, če bi ne bilo sestre, ki je imela dobrotljive ro- ke, če bi se ne ubijala od jutra do noči, bi bila lakota gospodarila pri hi- ši. Koča je bila tako krh- ka, da ko smo napeljevah elektriko, so žeblji šli kar skoznjo.« Laboharjeva živita z naj- mlajšim Brankom sama v hiši, ki so jo sami posta- vili. Otroci so se razkropi- li po Brezah, v Laško, Ko- njice, dva pa v Nemčijo. Radi pridejo domov, po- magajo staršema, ki si že leta nista kupila obleke iz svojega. Toda tudi njim ne gre najbolje. Nihče se ni dokopal do bogatije. Sedem jih ima že otroke, najstarejša, Marija, celo 6. Vseh vnukov imata že de- vetnajst ... Bogatija ot- rok .. . Skrbi ju, kako bo jutri, ko bo pot do vr- ha, do trgovine prestrma, ko bo brenta za nošnjo vo- de iz doline pretežka, ko se bo lapornata zemlja u- prla, ko bodo nadloge bo- lezni še hujše. Najmlajši še ni poročen. Bo dobil nevesto, ki bo pri volji priti v domačo hišo, za- deti koš na rame, brento? AU pa bo šel še on? Na' boljše, kot vsi ostali. Kdo bi jim mogel zameriti? Drugi časi. Boljši za mla- de. Le kaj bi bilo, če bi ne prišli... JURE KRAŠOVEC Srečanje z Marjanco in Kristinco URO IN POL DO ŠOLE Kolikokrat lahko vidimo, kako mamice v mestih vodijo svoje otroke za roko v šolo, ali pa očetje parkirajo avto- mobile pred šolo, da bi po končanem pouku zapeljali do- mov nadobudnega sina tisti kilometrček. Velikokrat smo že ugotavljali, da otroci ni- majo enakih pogojev za rast in razvoj glede na to, kje ži- vijo. Pred dnevi, v Parožu pri Dobrni, sem se 'znova prepri- čal v to. Z Bernijem sva obiskala mater desetih otrok in pri tem spoznala njuni vnukinji —MARJANCO IN KRISTIN- CO CERENAK. Marjanca je stala v kmečki izbi in spravljala zvezke v torbico. »Slovenščina, mate- matika ...« je potihoma mr- mrala in zlagala zvezek k zve- zku. Nato je torbico zaprla in se pričela pripravljati na dolgo pot. Resnično dolgo. Uro in pol peš hoje s Paro- ža po zavitih in strmih kolo- vozih, med visokimi stenami, bregovi in zaplatami hoste. Imela je popoldne' pouk, Kri- stinca, njena mlajša sestra pa je danes ostala doma. Kot nebogljen ptiček z ranje- no perutjo je skakala po izbi. »Z motiko sem si presekala nogo, tako, da komaj ho- dim,« je povedala. »Si šla k zdravniku?« sva se pozanimala. »Ah, kaj, se bo že samo za- celilo.« Spogledala sva se in pomislila, kako bi bilo v me- stu. Marjanci sva ponudila, da jo popeljeva do šole, ker greva v isto smer. Bila je re- snično vesela. V šolo hodi peš, kadar dela oče v isti iz- meni, kot ima ona pouk, jo zapelje z mopedom, večkrat pa se sama pelje s kolesom. Ko nama je povedala to, sva se zgrozila. Neprestano na- vzdol in sami ovinki, še z av- -tomobilom je hudo. »Kaj pa če bi ti zavore od- povedale?« »Vedno, kadar grem s kole- som v šolo mi ga ati pre- gleda,« se je veselo nasmeja- la. Poleti še gre, ko je suho. Sicer rine nazaj grede iz šo- le kolo večji del poti, vendar to ni tako hudo. Vsaj Mar- janca tako pravi. Pozimi za- pade tod okoli veliko snega in ne malokdaj mora Marjanca s svojimi otroškimi nožicami delati gaz. Samo, da pride v šolo, kjer je odličnjaMnja Kadar ima šolo popoldne, se pozimi vrača v trdi temi. »Pa te ni nič strah črnih mož tam v gozdu?« se pošali Bemi. Marjanca pa se široko na- smeji in pravi: »Saj jih ni. Pa tudi če bi bili, kaj mi pa morejo.« »Delaš kaj doma?« »Pospravljam, kadar mame ni doma, pa skuham za vse.« »Kaj pa kuhaš? Krompir- jevo juho?« »Ne, čeprav jo mam, am. pak je nima nobeden rad. Skuham vse, celo kosilo. Menda še kar dobro.« »Kaj mesa tudi ne marate doma?« se nasmejiva. Marjanca sprejme šalo in se zo^ nasmeji: »Tudi ne, kje pa.« Takšna je Marjanca, učen- ka osnovne šole. Uro in pol do šole, pozimi in poleti, v dežju in snegu. Domov pri- naša petice, dela domače na- loge in kuha kosila. t>omaga ji Kristinca, obe pa sta polni smeha in ljubezni do življe- nja. Srečno, obema. M. SENIC.AR CEYTON PLACE IX. nadaljevanje Statistike prikazujejo marsikaj. Am- pak, tiste statistike, ki so f>ovsem obi- čajne, takšne, kot smo jih vajeni. Ka^ ko zanimivo bi bilo delati tudi druga- čne. Vzeimimo primer, če bi objavili sta- tistične podatke, koliko vodilnih mest vsako leto razpišemo v Ceytonu in dirugih okoliških krajih, kohko ljudi se prijavi za njih, koliko jih odpade in koliko starih »vodilnih delavcev« osta. ne na istih mestih, ki so bila razpisa- na. Ali pa: kolikšna je hitrost menja- nja in prilagajanja pogojev razpisa? Ce ima direktor srednjo šolo in petnajst let ter tri mesece delovne dobe na vo- dilnem položaju, bomo v lazpisu ob- javili, da sta osnovna pogoja srednja šola in petnajst let ter trije meseci de- lovne dobe na vodilnem položaju. Ško- da, da nismo pri takšnih razpisih še bolj precizni. Izmerimo direktorja. Razpis: Visok mora biti 175 centime- trov, težak 98 kilogramov, črnih las s sivimi na senceh, številka čevljev 4-2. Tako bo ja povsem gotovo, da nihče ne bo »tiščal nosu« v tisti razpis, ki pač mora biti, da zadovoljimo vsem for- malnostim. Ni dolgo tega, kar sta se dva prija- telja na uUoi v Ceytonu pogovarjala o socialni diferenciaciji. Eden. ki je bil bolj butast, je vprašal drugega, kaj to sploh pomeni. Ve za socialno zava- rovanje, pa za diferencial pri motor- jih, ampak to skupaj mu ne gre v ra- čun. Sedla sta v avtomobil in se odpe- ljala v okohco (daljno, ne bližnjo) Ceytona. Zaustavila sta se na nekem hribčku. Oni, ki je bil manj butast, je pričel z nazorno razlago. »Poglej levi hribček. Vidiš tisto s slamo krito bajto. Spredaj je kup otrok, bosih. Za hišo kosi star človek. Vzemi daljnogled in poglej, kaj imajo na mizi. Kruh, krompir in solato. Pa tcvkovc. Ni jim še prehudo. Rinejo skozi življenje.« »Pa kdo je to?« ■ »To je Jure Repičnik, tisti, o kate- rem je beseda, kadar govorimo o so- cialni diferenciaciji.« »No, zdaj pa i>oglej desni hribček. Vidiš tisti modemi vikend, ki meji že bolj na vilo. Pred njim je lep čm av- tomobil. Z daljnogledom boš videl na mizi viski, ampak ne Colt, Johnny V.'al- ker. Banane. Najnovejšo opremo. Pre- riva se skozi življenje.« »Pa res! Kdo pa je to?« »To je pa Jure Smodnik, tisti, ki govori o socialni diferenciaciji.« Upanje je dober zajtrk, toda slaba večerja. XXX Nekoč je živel EN inženir. Imel je 4.000 dinarjev mesečnega dohodka. Nje- gova žena ni bUa inženirka — zato ni delala pri Ljudski tehniki — m je za- služila 2.000 dinarjev. Imela sta dva otroka, šolskega in predšolskega. V osnovni šoli uvajajo novo mate- matiko. Inženir jo je poznal že prej. Združil je obe »plači« in si zgradil hišo, vi- kend in kupil avtomobil. Kdor zna, sme! Hudič jemlje tistega, ki ne zna. In kdo najbolje zna? Zasebniki, ki »zla- gajo ciglo na cigl« in si zgradijo hiši- co, vredno več kot ubogih sto mili- jončkov. Starih, seveda. (Nadaljevanje sledi) V avtobusu je bilo ze- lo živahno in k takšne- mu razpoloženju sta pri- pomogla še voznik in kon- dukter. Avtobus se je v oblakih prahu na slabi makadamski cesti bližal vasi in na gostilniškem pragu je že stala nataka- rica in vabila šoferja, naj pride na že pripravljeno kavico. Ustavil je vozilo in povabil kolega na va- beče okrepčilo. Avtobus je pustil ob cesti in že sta izginila v hišo. Pa so pri- tekli otroci po prašni ce- sti in veselo poskakali na avtobus vsi v veselju, da jim ne bo treba iti po celo uro daleč peš. Tako so se nagnetli med sede- ži in čakali in verjetno niso niti opazili, da manj- ka še ena deklica, ki pa je šele tekla po klancu navzdol in mahala z roko, v drugi pa je držala veli- ko šolsko torbo. Med ot- roci je završalo in takoj so se razdelili na dva ta- bora. Prvi je trdil, da bo še ujela avtobus, drugi pa spet, da ga ne bo. Deklica pa se je vedno bolj bližala avtobusu in potniki so si že oddahnili, kajti le še nekaj bornih metrov jo je ločevalo od vozila. Pa sta pritekla šo- fer in njegov kolega in že je avtobus krenil, ne meneč se za prošnje ot- rok, naj počaka, šofer pa ni reagiral niti na opozo- rila starejših potnikov, češ tukaj ni predviden ta- ko dolg postanek. Za avto- busom se je valil velik bel oblak prahu, razdalja med žalostnimi očmi, ki so iz- žarevale tudi presenečenje in velikim belim oblakom pa se je vedno bolj veča- la. Otroci v avtobusu so utihnili, čuli so se le glas- ni dovtipi šoferja in nje- govega prijatelja, ki sta pokazala moč svojega po- ložaja. Vsekakor pa ni nič nenavadnega, če povem še to, da je avtobus do Ce- lja stal še najmanj tri- krat, nikjer ni bil pred- viden tako dolg postanek, kot si je to dovolil šofer, toda žeja je huda reč zdaj, ko se pričenjajo pas- ji dnevi. DRAGO MEDVED DOBRA KUPČIJA Obstala sta kot prikovana. Pred nji- ma je bila polica, polna igrač. V hipu sta pozabila na mamico. Skupaj so prišli v veleblagovnico T. Čeprav ima- ta doma dovolj igrač in še prev.3č, se jima je odiprl nov svet, prijeten in vabljiv. Oh, da, vabljiv! Zlasti tisbi vlakec pa lokomotiva, vagončki... Takšnih še nimata. »Kaj praviš, Gregor, bi imel tisti vlak?« »Bi!« je brez obotavljanja odgovoril mlajši bratec. »Ali misliš, da nd predrag?« »Je, pa ni, kakor vzameš. Toda, veš, kako bi bilo, če bi imela vlakec?« »O, že, samo bolje bi bilo, če bi imela vsak svojega. Potem bi se laže igrala in tudi nič prepirala. Vozila bi vsak po svoje in imela svoja vozna reda,« je ugotavljal Marko. »Ali bi kupila?« »Dajva!« »Pa saj ndmava s seboj denarja!« »Prosiva mamico, morda bi nama posodila. Ko se vrnemo domov, ji dolg takoj poravnava!« »Poskusiva!« / Šele zdaj sta opazila, da je mamica vendarle z njima. Stala je zadaj. Ju opazovala in poslušala. »Mamica, nama posodiš?« sta vpra- šala skoraj v dvoglasnem zboiu. »Posodim, toda, tako kot sta dejala. Ko se vrnemo domov, mi poplačata dolg. Prav?« »Prav!« Dobila sta po osemnajst dinarjev. Kupila sta vsak svoj vlakec. Kakšno veselje! Pot domov je bila tokrat krajša kot je sicer. Le mlajši Gregor je bil bolj molčeč. Zdelo se je, kot da mu neka misel vrta po glavi. Prišli so domov. »No, fanta, zdaj pa lepo denar! Po- ravnajta svojo obveznost!« je rekla mama. Marko je takoj prinesel celotni zne- sek in ga izročil mamici. Gregor pa ...? »Veš, mama, V90 pot sem premišlje- val o tem nakupu. Nazadnje sem pri- šel do spoznanja, da je osemnajst di- narjev za ta vlakec le preveč. Zato ti bom vrnil samo zelenega (beri 5 dinar- jev v bankovcu).« PREBOLD: IZJAVE OB PRSZNANJU MLADIM ŠPORTNIKOM BOJAN VRHOVEC, ravna- telj osnovne šole Prebold: To je resnično velik dogodek za šolo kot tudi za sam Prebold. Sam sem vesel, da je to na- še društvo tako zaživelo, saj lahko trdim, da je prav ta organizacija tista, ki je iz- trebila kriminal ter druge ne- všečnosti, ki so se pred leti tako naseljevale v naš kraj. ADI DIMAJER, mentor ŠŠD: Vesel sem uvrstitve na šega društva, saj mi je uspeh tudi v največje zado- ščenje. Koliko to pomeni za Prebold in njegovo prebival- stvo, pa ne bi posebej ome- njal, ker vem, da je sedaj že zelo veliko staršev, >ki so vneti pristaši našega dru- štva. MANCA ZOLNIR, pred sednica ŠŠD: Vsi učenci smo zelo ponosni na dosežek, še zlasti pa starejši občani, ker vidijo, da želimo veliko na- praviti in to za lepši videz in dober glas našega Prebolda. FRANC BUKOVEC, pred sednik Krajevne organizacije SZDL. Verjemite mi, da vsi krajevni činitelji spremljamo razvoj vseh organizacij v kra- ju, ki iz leta v leto vedno bolj aktivno privlačijo mlade v svojo sredino. Uspeha na- šega ŠŠD smo se vsi zelo raz- veseUli, saj je to resnično re zultat našega načrtnega dela, če pa se dela načrtno, potem vemo, da so neizbežni tudi dobri rezultati. Vsi izrekamo iskrene čestitke našemu Šol- skemu športnemu društvu. Vprašuje: Zdenka Stopar Odgovarja: Anica žvižej Tekstilni tovarni Metka v Celju še ni uspelo odpraviti nočnega dela žensk. Od 800 žena, kolikor jih danes tovarna zaposluje, op- ravlja nočno delo preko 280 žena, vsako noč čez 90. Eno od njih, ki dela v tovarni že 19 let, od tega pet let tudi v nočni izmeni, smo povpraša- li, kako vpliva nočno delo na zdravje in njeno družinsko življenje. »DELAVKA STE, DVA OT- ROKA IMATE, LEPO STE OHRANJENI. KAKO VAM JE USPELO OB NOČNEM DELU, KI VAS BREMENI, USKLADITI SVOJE ŽIVLJE- NJE?« »Ob majhnih otrocih ponoči nisem delala, zdaj, ko sta že večja, p>a tudi ni lahko. Družina terja svoj čas, ki ji ga moram, če delam ponoči ravno tako nuditi.« »JE OBREMENJENOST VELIKA?« »Izredna, ker nihče ne mo- re nadomestiti nočnega spa- nja. Tovarna je do nočnega dela prizanesljiva, pomaga ko- likor more, a trenutno ne moremo še spremeniti proiz- vodnje, da bi delali samo dve izmeni. Obljubljeno pa imamo.« »ZA NOČNO DELO STE TUDI DODATNO STIMULI. RANI, KAJNE?« »Srno in to kar lepo, 40 odstotkov dobimo dodatka za nočno delo. Pa se vsaka ra- je temu odpove, ker zasluženi dinar ne more nadomestiti sp)anja in zdravja.« Ko smo se na upravi MET- KE še pogovarjali o nočnem delu, smo izvedeli, da jih bo produkcija sama prisilila v to, da ga bodo morali uki- niti. že danes dobijo težko dekleta, ki so popolnoma zdrava, da jih v nočnem de- lu sploh lahko zaposlijo. Iščejo si raje delo drugod, kjer tega več ni. SLOVO MATURANTOV V soboto je bila v celj- skem narodnem domu zak- ljučna slovesnost ob sklepu letošnje mature celjskih gim- nazijcev. Najprej sta matu- rantom govorila ing. Dušan Bumik in ravnatelj tov. Gro-, belnik. Zaželela sta jim čim uspešnejši študij na univer- zi in izrazila željo, da bi se jih čimveč vrnilo nazaj v celjsko regijo, kjer prima- njkuje dobrih in sposobnih kadrov. Za maturo se je prijavilo 143 kandidatov, od katerih so jih 12 mature oprostili, 110 jih je uspešno opravilo maturo, 10 jüi ima poprav- ne izpite, dva pa so odkloni- li do naslednjega izpitnega roka. Deset dijakov je opra- vilo maturo z odličnim us- penoai, 4b s prav tiooiun, 52 jih je bilo dobrih, osem pa zadovoljivih. Posebno pri- znanje je prejel dijak Matej Bračko, ki je dosegel na zveznem tekmovanju iz an- gleščine prvo mesto. Sploh so letošnji maturan- ti izredno dobro opravili gimnazijo. ODBORNIKI V ŠTOR- SKI ŽELEZARNI v sredini minulega tedna so odborniki celjske občin- ske skupščine obiskali novo valjamo štorske Železarne Obisk nove valjame je pravzaprav bil sestavni del seje kluba odbornikov, ki so se raj prej zbrali pri »Mlanarjevem Janezu« na Teharjih, kjer je podal iz- črpen uvod o razvoju Že- lezarne direktor železarne Tugomer Voga. Po vsej ver- jetnosti bo takšna oblika dela kluba odbornikov po- stala stalna praksa, saj je prihodnji obisk že napove- dan v Cinkarni. POSVET Prejšnji teden je bilo v Celju posvetovanje predstav- nikov OOS in članov lO s področja kulture. Konferen- co je vodil član predsedstva Medobčinskega odbora To- ne Aškerc. Osrednja tema posveta je bila Uresničeva- nje samoupravnih sporazu- mov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov s področ- ja kulture, ustavr^e in statu- tarne norme o sindikalni or- ganizaciji in komtmiciranje med osnovnimi organizaci- jami sindikata in Medobčin- skim odborom. IME NOVI ŠOLI V tem letu je bila v Vele- nju iz občinskega samopri- spevka zgrajena tudi III. os- novna šola v tem kraju, ki pa še nima ne telovadnice niti ne imena. Povprašal sem ravnatelja te osnovne šole, kdaj bo telovadnica in kaj je z imenom šole? »Tovariš Pankracij semeč- nik, mnogo je govora o ne- popolnosti vaše šole. Prosim, povejte nekaj o tem?« »Naša šola je nepopKJlna v toliko, ker nima telovadnice. Sedaj morajo naši učenci te- lovaditi kar na hodniku in tudi vse orodje j'e tudi na hodniku. So pa že priprave na gradnjo in predvidoma bo otvoritev 29. novembra le- tos, seveda če bodo zadost- na sredstva. Trenutno nam manjka še šestnajst milijo- nov starih dinarjev.« »Kaj pa ime vaši šoli, tu- di o tem je bilo mnogo go- vora.« »Izvedena je bila anketa v okviru Socialistične zveze Velenje. Starejša so se nav- dušili za ime FANTIŠEK FOJT, ker je ravno takrat preminul, naša mladina, ki p>a je sodelovala v nekoliko drugačni anketi, p« se je navdušila za ime STANE SEVER. Bili so tudi pred- logi: Bratov Mravljak, Dr. Dušan Mravljak ... Sedaj smo dali občinski skupščini vlogo s tremi predlogi in čakamo na reši- tev.« OB ZAKLJUČKU ? leta j j Osmi razredi so že ( vseh osnovnih šolah zakljjjipi čili pouk in sedaj so se ^ o vsi v veliki večini vpisali , srednje, strokovne ali kaltj. f ne druge šole, kjer bodo m^ ? rali še nekaj časa krepko de lati. Zanimivo bi bilo vedg. ti, kakšni so bili učni uspj. p.' hi naših osmošolcev. -f Na šoh "Gustava sin, i - ha Velenje je bilo od se i»'' demdesetih sedem odličniij, t dvaindvajset prav dobriji štirideset dobrih, šest je bi lo zadostnih, pet učencev pa < ima popravni izpit iz angle , ščine. Osmošolci šole MIHA PIl:<. 5 TAR — To leto so imeli 45 ( odstotkov prav dobrih in 04 ličnih, enaintrideset jih je ^ bilo dobrih, deset zadost. nih, dva pa bosta v jesetj delala popravni izpit iz an- qi gleškega jezika. Tudi na tre J tji osnovni šoli v Velenju so obstojali trije osmi razred; z dvainsedemdesetimi učenci m Bilo je osem odličnjako^, S šestindvajset jih je bilo pra? ^ dobrih, osemindvajset dobrih, j dva zadostna, osem pa jih l je bilo s popravnimi izpiti,« šoštanjske šole so izdelale- bolje, šola Karla Destovni u ka Kajuha je dala dvanajst odličnjakov, enako števv, lo prav dobrih, štiriinštiriclfr set dobrih, pet zadostnih, a učenec pa bo delal poprav ni izpit iz matematike. Druga osnovna šola v So j štanju, Biba Röck: Učenci, so izdelali sto odstotno. (Dd : tega jih je bilo osem odli6i nih, dvanajst prav dobrih, šestindvajset dobrih in šti-, rinajst zadostnih. P KOMITE O KADROV- SKI POLITIKI Minuli teden se je na redni seji sešel Komite CW>' činske organizacije Zveze ko- munistov občine Žalec. Na seji komiteja so v osredn^ točke dnevnega reda obrav- navali aktualno problemati- ko s področja kadrovske po" litike ter se dogovorili tudi o načinu realizacije dogo- vorjenih stališč o • kadrovski politiki, ki so bila prejeta na nediavnem medobčin- skem posvetovanju. Komite je po daljši obravnavi sprfr jel petnajst točk obsegajo ča stališča, ki bodo nedvom- no p>arhagala vsem odgovor-^ UCENCI! DIJAKI! Nudimo vam dob« vabimo vse, ki so priff jati Novi tednik v Celj« območja. Oglasite se v' Gregorčičeva ulica 5, C« ijejavrnkom pn oWiko- , svojih stališč in ure- vanju le-teh. nadaljevanju seje pa so komiteja obravnavali ceno socialne strukture (tva ZK na območju žal- občine. Sklenili so, da otrebno vložiti vse na- da se v ZK sprejme 'v bodoče še čimveč r^e- jdnih proizvajzalcev m line. Ob zaključku seje o bili člani komiteja se- jeni še 2 nalogami in 3 častnih in tovariških )dišč O ZDRUŽITVI )činska konferenca ZK, nska konferenca SZDL bčinski sindikalni svet so sestanku v preteklem u potrdili teze o zdru- zdravstvenega varstva ,vcev in kmetov. Organi- je v tej občini so bile v tni rizični skupnosti med mi, ki so sprožile vpra- je in ga sedaj tudi potr- 0 SOCIALNEM RAZLIKOVANJU retekli teden je bila v sir ju tretja redna seja linske konference ZKS ob- 1 Mozirje. V glavni točki mega reda so obravna- probleme socialne dife- Biacije v občini. Na seji ference so podrobno ana- ali pripravljeno gradivo, dopolnili še s stališči iz i>rave in , ob koncu spre- j stališča, ki bodo ne- too neposredno in kon- feio napotilo vsem, ki so fo ali drugače odgovorni (Odkrivanje vzrokov in iiravljanje prevelikih pre- feenjskih razlik med ob- jii v mozirski občini, bričo dejstva, da je ob- pka organizacija v mo- Ki občini pravzaprav že Sto let v določeni krizi, i povsem raztimjivo, da fna seji konference veliko itomost posvetili vpraša- fci nadaljnjega razvoja «ze komtmistov v občini, posebnim poudarkom na prejemanje v organizacijo jjhižek! K sodelovanju vsak četrtek proda. !^gih krajih celjskega ^tvu Novega tednika, RudnlK liynita Velenje Je letos sporočil Komunalno obrtnemu centru v Velenju, da mora preseliti staro šoštanjsko pokopališče do konca leta 1973. Zaradi obsežnosti de! sc takoj začeli s prekopavanjem. Do krste je izkop potekal s strojem, dalje pa ročno. Ker se v toplem vremenu smrad še hitreje širi, so s prekopavanjem do Jese- ni nehali Do sedaj so izkopali tristo grobov od tisoč petstotih. Vsak grob sproti razkužijo s predpisanimi razkužili. Vse nato odpeljejo v PodkraJ na novo pokopali- šče V jeseni bodo dobili tudi specialen stroj, tako da bo delo še pospešeno. Prve težave so nastopile pri prekopavanju Kajuhovega groba, ker so družbeno poli- tične organizacije na tem področju hotele, da se pesnik in heroj KaJuh pokoplje zase in ne v družinsko grobnico, kot to želijo sorodniki. Zaradi zapleta so odstopila tudi vsa vodstva družbeno političnih organizacij. MARTIN PRIMOŽIČ Ker ga ni moč drugače najti, sem se odločil, da ga poiščem kar na upra- vi Lesne v Šoštanju. Po- vod za moj obisk pri njem je bilo prav gotovo to, da je Martin Primo- žič letošnji nagrajenec Osvobodilne fronte v ve- lenjski občini. Martin Primožič se je 1919. leta v Lokovici ro- dil revnim staršem. Ko je doraščal, so ga daü v uk. Leta 1944 je stopil v vrste Tomšičeve brigade in tam opravljal še raz- ne politične ftmkcije. Po vojni se je včlanil v mnoge družbeno politične organizacije, sedaj pa je predsednik občinske kon- ference Socialistične zve- ze delovnega ljudstva Ve- lenje. Povprašal sem ga ne- kaj o problemih in teža- vah, ki nastajajo pri de- lu. Posebnih težav ni. ker je povezava med SZDL, občinskim komitejem ZK ter skupščino občine Ve- lenje stalno trdna. Nalo- ge so selo obsežne in za- enkrat jim še ni uspelo aktivirati vseh krajevnih organizacij SZDL v ob- čini. Večji del teh nalog, predvsem komunalna vprašanja, krajevne or- ganizacije SZDL uspešno rešujejo, premalo pa se uveljavljajo pri socialnih problemih. Težko je tudi z vklju- čevanjem novih članov. Sedaj je v SZDL včlanje- nih le 70 % volivcev. Za naprej imajo v na- črtu v občinski konferen- ci pripraviti razpravo o stanovanjski problemati- ki in občinskem delegat- skem sistemu. Organizi- rali bodo tudi razgovor s predstavniki krajevnaii organizacij SZDL, kjer se bodo dogovorili o programu dela za nasled- nje obdobje in pregledali delo za nazaj. Primožič Martin je od 1961 direktor LiK-a, da- nes LESNE Šoštanj. V lanskem letu se je Lesna pripojila h Gorenju v Velenju. Za sedaj, kot je dejal Primožič, je pripojitev smotrna, kajti dani so pogoji, da se tudi LESNA vključi v program celot- nega podjetja. Posebej je to pomemb- no v današnjih tržn-ih razmerah, ko velike de- lovne organizacije laže premagujejo težave, ki nastopajo v gospodarstvu. Vidijo jasnejšo perspek- tivo razvoja, ker se je velika delovna organiza- cija sposobnejša vključe- vati v naš gospodarski prostor. Ugotovili so torej, da je bila sjdružitev pravil- na. Negativnih posledic ni. Obrati LESNA v Šo- štanju imajo status sa- mostojne organizacije združenega dela. Sedaj je od kolektiva v veliki me- ri odvisno, kako se bodo reševala vprašanja in se- veda kakšen bo uspeh. To je samo nekaj mi- sli v zvezi z združitvijo, seveda pa bo čas poka- zal, kako in kaj. -mlb- novinarstvo AKCIJA NOVINAR »Mu Danes teden je bil v Ljub- ljani svečan zaključek letoš- nje akcije republiške konfe- rence ZMS in revije »M« no- vinar »M«. Sto mladih, ki so ves čas akcije pridno pisali v časopise,, se je tega dne zbra- lo pred televizijsko hišo v Ljubljani. Najprej so si jo ogledali, nato pa so odšli še na ogled tiskarne Ljudske pravice. Po ogledu so se zbrali na sprejemu v domu poslancev, pri predsedniku republiške konference ZMS, kjer sr> po delili desetim najboljšim pri- znanja in knjižne nagrade. Med drugim je dobil s celj- skega območja priznanje .Bo- ris Mlinar, dopisnik Novega tednika in Radia Celje, iz Šoštanja. Za dobro delo z mladimi novinarji pa je pre- jelo priznanje tudi uredništvo Novega tednika. NAS MILI KRAl, TODA... Pred stoletjem je že pesn:ik na tujem potožil: o, Vrba, draga vas domača ... Je dandanes navezanost na domac kraj sploh zaznavna? Da je vrednotena, dokazujejo referati o begu kadrov v razvitejše okolje. Je v teh besedah kaj resnice? Vprašali smo pet študentov iz »praznične občine La ško«, ali jih mika, da bi se po končanem študiju zaposlil: v domačem kraju, pa tudi zakaj, če jih ne mika. In kaj so rekli? SILVO REMSKAK ' ;2o), absolvent strojne fakultete: Laščan sem in bi zelo rad ostal tu, če bo zame kaj de- la. Zaposlitev je pogoj, ven- dar takšna, da se bom v stroki mogel razviti, ne po- četi kaj čisto tretjega Tudi dohodek je važen, vendar ne najvažnejši. Vendar pa La- škemu manjka družabnosti, kulturnega in športnega živ Ijenja. Ne česa v vrhunskem smislu. Dovolj je, če Ima človek občutek, da živi v raz- gibanem, ne zaspanem oko lju. MARJAN STRASEK (21) študent VEKS Maribor: »V Laškem ne nameravam osta- ti. V večjih mestih so večje možnosti, a vsak mlad člo- vek je ambiciozen. Sicer pa sem izbral študij zunanje trgovine, pa zato zaposlitev v Laškem odpade. Tudi če ne bi bilo tega bistvenega razloga, bi za zaiK)slitev iz- bral Ljubljano ali Celje. V Laškem ni prave razgibano- sti, je preveč malomeščan- skega Bapiranja v ozke sku- pinace. Pa brez zamere. ALES KOSI (22) 1. letnik agronomije: Hudo dvomim, da bom v laški občini dobil zaposlitev, ki bi mi omogo- čala razvoj in zadovoljstvo. To se čudno sliši ob dejstvu, da je kmetijstvo v tej občini še vedno pomemben dejav- nik. Imam občutek, da so strokovnjaki od drugod bolj dobrodošli. Naj takoj prista vim, da bi se rad zaposlil v domačem kraju. In če bi bilo v Laškem več posluha za šport in družabnost, bi se še bolj ogreval za to, da osta- nem. JANEZ NEDEUKOVIC (22) 3. letnik prava: Bojim se, da v laški občini pravni- kov sploh ne rabijo. Ne vem, koliko jih je v delovnih orga- nizacijah. Imam tudi obču- tek, da domači nismo do- brodošli, da vodilni, ki so v mnogih primerih sami od dru- god, zaposlujejo okoli sebe ljudi iz krajev, od koder so sami. Zase vem, da se bom najbrž zaposlil na sodišču. Tako se bo morda zgodilo, da bom eden od izjem, da mno- gi v Laškem služijo kruh, kot občani pa živijo drugje. MATJA2 ARSENGUK (21) drugä letnik igralske akade- mije: Na Laško sem navezan, zato že zdaj ix>skušam kaj doprinesti, čeprav ta dobra volja ni preveč cenjena. Za- poslitve za moj bodoči po- klic v Laškem ne bo. Bil pa bi vesel, če bi se zaposlil v Celju. Tako bi lahko nekaj časa posvetil tudi delu v amaterski kulturi. In o La- škem. Privlačno, prijazno mesto, škoda, da mu niso bolj podobni tudi ljudje v njem. Ali pa morda, kdo ve zakaj, skrivajo čustva? Za mizo, kjer je tekel pogovor, je biil najmanj ducat študentov. Ravnolcar so končali rokometni trening. Vsi so bili podobnega mnenja. Rekli so celo, da je ves laški akademski klub glede t^a enoten. To pa je okoli 50 štu- dentov. Pa pomislimo, če bi vsaj polovica teli ostala v občim? To bi bilo na mah toliko visoko izobraženih, kolikor jih v občini sploh dela, če ne več. 12. stran NOVI TEDNIK Št. 26 — 29. junija 1972 Kmetijstvo ZVIŠANE IZVOZNE CENE — BO V NAŠIH MESNICAH MANJ MESA? — ŽANJEMO POSLEDICE LANSKIH TEŽAV V ŽIVINOREJI šest držav-članic evrop- ske gospodarske skupnosti je v začetku junija ukinilo ca- rine na uvoženo goveje in te- lečje meso. Pridružila se jim je tudi Anglija. Zdaj lahko izvažamo meso po višjih ce- nah in zanj dobimo več de- viz. Tega se lahko veselimo kot ob vsakem znižanju ali odpravi carin na blago v dr- žave, ki ga uvažajo do nas. Veselje pa nam kali po- manjkanje mesa v naših mes- nicah. Ce ga bomo izvažali še več kot pred odpravo carin, ga bo v domačih mesnicah manj. A že doslej ga je bilo premalo, kajti izvozne cene so bile vse letošnje leto ugod- nejše za mesarje in živino- rejce kot domače. Nekateri so se lotili po sta- ri navadi iskanja krivca ali krivcev, zakaj v naših mesni- cah ni dovolj kakovostnega mesa. Ce ne bo moči najti krivcev, bi po njihovem bilo treba vsaj pokazati na grešne kozle, kajti porabniki mesa niso zadovoljni z odgovorom, da ni kriv nihče. Ce ni kriv kdo drug, morajo biti krivi živinorejci, češ zakaj ne re- dijo več živine. Morali bi jo rediti toliko, da bi je bilo do- volj za izvoz in za domače mesnice. Koliko živine pa bi bilo potrebno za to? Tega ni izra- čunal še noben kritik živino- rejcev. Ne prej, ne zdaj, ko mesa že primanjkuje. Saj tu- di ne more. Domače potrebe sicer lahko ugotovimo — to- da sedanje izvozne možnosti so za zmogljivosti naših ži- vinorejcev takorekoč neome- jene. Zato ns bomo mogli iz- voziti toliko,' kolikor nam do- voljuje tuji trg, temveč le to. liko, kolikor bo viškov mesa, ko ga bodo domači porabni- ki dobili dovolj. Tako delajo tudi drugod. Tudi tam, kjer z odpravo carin želijo priva- biti več mesa. Takega izvoza ne bomo mogli uravnavati le s pozivi živinorejcem in mesarjem, naj upoštevajo domače po- rabnike mesa, ali s kritiko, da ne delajo tako, ampak predvsem z ustrezno gospo- darsko politiko. Treba bo zvi- šati cene mesa v naših mes- nicah ali izvoznikom odvzeti dobiček, ki se jim nabira za- radi višjih izvoznih cen. Noben ukrep pa ne bo za- dovoljil vseh ljudi. Nad pr- vim bodo negodovali porab- niki mesa, nad drugim živi- norejci in mesarji. Zato je zvezni izvršni svet dovolil le popravke cen mesa, da bi od- pravil velike razhke med re- publikami. V Sloveniji se bo- do cene smele zvečati pov- prečno le za 3 %. Sklad za pospeševanje izvoza živine in mesa, ki deluje za vso drža- vo, pa je uvedel izvozne tak- se. Te tudi ne bodo tako vi- soke, da bi izvoznike odvra- čale od izvoza. Dohodek od teh taks pa se bo stekal v sklad za pospeševanje izvoza, ne za pospeševanje živinore- je. Ta ukrepa sta torej poma- njkljiva, da bi zagotovila na- šim porabnikom dovolj mesa. Krivdo za pomanjkanje me- sa pa bo treba iskati pri ta- kih ukrepih in pri tistih, ki niso upoštevli vzrokov, ki so lani ovirali normalni raz- voj naše živinoreje. Prireje mesa ni moči zve- čati tako hitro kot proizvod- njo industrijskega blaga ali pridelovanja povrtnin. Letos je treba vedeti, koliko mesa bomo potrebovali prihodnje leto ali celo čez dve leti in kakšne bodo izvozne možno- sti. Letošnja prireja pitane živine je odvisna od lanskih razmer na trgu, zlasti od raz- merja cen živine in krmil. Tega razmerja pa niso mo- gli določati živinorejci. Kdor želi poiskati prave krivce, zakaj zdaj ni več pitane ži- vine, mora to upoštevati. Za založenost naših mesnic pa naj skrbijo tisti, ki odločajo o teh stvareh. JOŽE PETEK Slovenske Konjice Organizirana gasilska de- javnost v konjiški občini se- ga skoraj 100 let nazaj. Ga silska tradicija je šla iz ro- da v rod, s potrebami pa se je večalo članstvo in ustanav Ijala so se nova društva. Ni- koli pa ni bila zanemarjena skrb za podmladek, ki v vseh društvih širom občine uspeš- no deluje. Rezultat intenzivnega izo braževanja v tej smeri je letošnje srečanje pionirjev ga- silcev iz Hrvatske in Sloveni- je. Tokrat so se sestali v Slo- venskih Konjicah prvič. Zad- nje srečanje je bilo v Zabo- ku na Hi-vaškem. Zaradi iz- rednega pomena usposablja- nja in navezovanja stikov med pionirji dveh bratskih repubhk so postala ta sreča- nja že tradicionalna. Na teh srečanjih pionirji gasilci od sedmega do štirinajstega leta starosti manifestirajo svojo sposobnost in spretnost v tek- movalnem programu ter utr- jujejo že doslej dobre med- sebojne odnose. * Nedeljsko tekmovanje pio- nirjev — gasilcev je poteka- lo v znamenju prijateljstva dveh republik. Tekmovanja se je udeležilo 600 pionirjev, tek- movalo pa je 490 gasilcev — pionirjev iz Ptuja, Maribora, Slovenske Bistrice, Konjic, Celja, Žalca, Šentjurja, Šmar- ja ter dveh hrvaških občin — Zaboka in Zlatara. V A skupini, ki zajema pi- onirje od 7 do 10 let starosti. so prvo mesto dosegb pio- nirji iz Slivnice pri Celju, drugo iz Vojnika, tretje pio- nirji iz Ljubečne. V tekmovalni skupini B, kjer so tekmovali pionirji od 10. do 14. leta starosti, so zmagali pionirji iz vasi Maj- šperk, drugo mesto so zased- li pionirji iz Oplotnice in tret- je pionirji iz Loč pri Poljča- nah. Ob zaključku gasilske pri- reditve je bila še slavnostna predaja gasilskega vozila ko- njiškim gasilcem. Kupljen je bil iz občinskega gasilskega sklada in s pomočjo zavaro- valnice Sava. Z. S. Celje iräÄVSWEIII VÄRSTVI1 Jutri, v petek, 30. junija, bo 4. skupna seja članov o- beh zborov skupščine občine Celje. Po dosedanji praksi bo to bržčas zadnja delovna se- ja pred počitniškim obdob- jem, kajti na praznik celjske občine, 20. julija, bo samo slavnostno zasedanje. Kot mnoge občinske skup- ščine na našem območju pa tudi družbeno politične orga- nizacije, bo tudi celjska ob- činska skupščina jutri načela vprašanje izenačitve pravic zdravstvenega zavarovanja de- lavcev in kmetov. Gre za vprašanje, ki je doslej dobilo polno družbeno podporo, nav- zlic mnogim negotovostim, ki se pojavljajo. Sicer pa se bodo odborni- ki srečali še s predlogi o imenovanju ravnateljev šol, domov in vzgojno varstvenih zavodov v občini. Odborniki bodo odločali tudi o letošnjih Šlandrovih nagrajencih. Ko- misija je sprejela kar 22 pre- dlogov za podelitev najvišjih občinskih družbenih priznanj. Nekaj predlogov so pripra- vili tudi svet za družben: plan in finance, svet za ur- banizem, gradbene, komunal- ne in stanovanjske zadeve, svet za kmetijstvo itd. M. B. PIONIRJI ■ RISARJI V JURKLOŠTRU Kot lani so tudi letos bili naj- boljši risarji iz šol v laški občini gostje v Jurkloštru. Letos pa so se jim pridružili še vrstniki iz šent- jurske oböine. Pod mentorstvom akademskih slikarjev Jožeta Majo- na m Goca Kalajdjiskega so na ri- salni papir risali vse, kar se je komu zahotelo, vendar pa po mo- tivih v slikoviti jurkloštrski doli- ni. Okoli trideset pionirjev je v enem dnevu slikarske kolonije na- risalo velik kup risb-grafik, ki bodo na jesen na vpogled na raz- stavi v Laškem. OSKAR — GOST RAZSTAVE V LAŠKEM v petek bo v Laškem otvoritev razstave otroških likovnih del iz laške osnovne šole in .iz pobratim- Ijene šole iz Trstenika v Srbiji. Prireditelji so poskrbeli za zani- mivega gosta — Oskarja iz TV cAri IP wTr.rQ-Tp-Tn iri nnf.PTiiih«. Januš Goleč 34 Pri pogledu na popolen preobrat položaja so padli obleganci na kolena. Molili so na glas vojaki in prebivalci za zmago. Preselitev glavne in izbrane turške sile iz tabora preko Kolpe na otok je bila izvršena 21. junija. Dne 22. junija zjutraj še ni bilo vidnih nobenih predzna- kov, da se bliža krščanska pomoč in zmaga aH poraz in popolen propad Hrva- tov in Slovencev. Povelje je lahko izdati, le izvršitev je tolikokrat — joj! Tako se je zgodilo v noči 18. junija Toplišeku in njegovima spremljevalcema. Pobeg iz trdnjave po suhem med obema jarkoma je bil izključen. Okrog turškega tabora je mrgolelo stražnih ognjev, katerih svit je metal svetlobo po celi ravni med Siskom in turško vojsko. Trojica se je splazila skozi razpoke od sovražnih min razstrelje- nega obzidja tik ob Kolpi. Od te strani oblegovalci niso stražili Edini izhod je bil ob vodi. a — kam? Navzgor ob Kolpi bi prišli do turške trdnjave Petrinja, kjer je bil od Toplišeka pred tedni požgan most. Nekoliko proč od Kolpe in južno od Siska je vas Čaprag. Ttikaj se razceplja cesta na Petrinjo in proti Kostajnici. Tod je bil mogoč prehod, pa le v preobleki in ne kot Avstrijci. Lotili so se med razvalinami ležečih pobitih turških minerjev in kopačev. Močno smrdeče mrliče so slačili ter sezuvali, dokler ni bila trojica po turško oblečena in oborožena V slučaju presenečenja od morebitnih sovražnih straž ter patrulj sta bila Hrvata kot graničarja vešča običajnih turških pozdravov. Previdno so se odstranili od reke in dosegli po trebuhu se plazeč križpot v Čapragu. Vas je bila zasedena s Turki, ki so se premikali z vozovi proti Ko- stajnici, kjer je bilo za Hasanovo armado glavno oporišče prehrane in streliva. V tej smeri se bo gotovo ponudila možnost, da srečajo slabo zastraženo turško vprego ali manjšo patruljo, da se polaste konj. Hodili so iz Oapraga proti Ko- stajnici previdno in se skrbno ogibali večjih kolon, V zaledju so se čutili so- vražni trenarji povsem varne. Na vozovih so spali vozniki, dremali spremljeval- ci na konjih, le pri srečanju kolon navzgor in navzdol je prišlo do običajnih krikov: bolj na levo ali na desno! Srečevali so daljše vrste vozil v obeh stra- neh, ko so prevažale živež in smodnik. Šele pri Sunji na razkrižju proti Ko- stajnici ter Dubicl so zadeli na osamljeno verigo, ki se je guncala prav počasi proti kostajniškim skladiščem. Niti krikniti ni utegnil vlaški voznik, s tako naglico je bil zaboden in voz obrnjen na polja proti Savi. Od vasi Sunja in do Save je precej močvirja, a tedaj v sredini junija je bilo toliko suho, da se nista ugreznila konja preveč globoko. Vroče in pozno jutro je pozdravljalo begunce, ko so dosegli zaželeno reko. Tamkaj je Sava široka in globoka. Celo božje pred- poldne so iskali, predno so slučajno zadeli na skrit ter zapuščen brod. Brodar je hotel pobeigniti pri pogledu na Turke. Komaj in komaj so ga prepričali, da gre le za nujno potrebno prevaro. Pripeljali so se na levi savski breg, ki je bil varen prea Turki, nakrmili so konje in se odpočili. Med njivaini po ravni, ki se razteza daleč naokrog po celem Obsavju do Zagreba, so larilco vozili le po- časi. Sčasoma zaradi neznanega kraja tudi po polju ni šlo, morali so po dolgem ovinku na trdo pot. V Zagrebu so bili šele 20. junija zjutraj. Zvedeli so, da se je vojsKa že odpravila na pot, da reši Sisak oblege. Zagrebčani so poslušali z mi- gajočimi ušesi pripovedovanje trojice o jtmaškem zadrževanju sisa^ke posadke. Vabili so vrle odposlance, naj le kar ostanejo na mestu, pomoč Je na poti in vsak dan je pričakovati odločilnega spopada. Toplisek je pa le bil vojak in se je zavedal dolžnosti, da mora izročiti po- veljnikovo nujno pismo na višje mesto. Sisak je bil last zagrebškega kapitlja. Zglasil se je pri duhovni gospodi in oddal pisanje branitelja oblegane trdnjave. Visoko- častiti gospodje so bili veseli, da se je obnesla utrdba proti toliki pre- moči. (Se nadaljuje) Odbor za delovna razmerja in izobraževanje SOZD AVTOMOTOR CELJE podjetja SLOVENIJA AVTO Ljubljana razpisuje za šolsko leto 1972/73 naslednje ŠTIPENDIJE: 1 na Višji ekonomslotrdUo o pre- moženjskem stanju; — prednost pri podeljevanju štipendij imajo kandidati z boljšimi šolskimi uspehi in študentje v višjih letnikih. Prošnje sprejema kadrovsko kontrolni sektor SOZD AVTOMOTOR Celje, Mi- klošičeva 2 v roku 15 dni po objavi. §t. 26 — 29. junija 1972 NOVI TEDNIK 13. stran OLIMPIADA r^ADiH Letos bo v Grazu že IIL ■radicionaliia olimpiada pionirjev od 29. VI. do L VII. 1972. Prvič je bila ;a »evropska« olimpiada pred tremi leti v Celju, ra, pobudo nekdanjega celjskega športjnega delav- ca Metoda Klemenca. Pr- lo leto te olimpiade v Ce- ju so nastopali samo at- leti, naslednje leto v Udi- nah so se jim pridružili še plavalci, letos v Grazu pa bo Celje zastopalo o- ;emnajst atletov, sedem- lajst plavalcev in dva ig- •alca tenisa. Vsem tekmo- valcem, ki bodo odpoto- vali danes popoldne mno- ?o športne sreče in veli- ko kolajn. Nastopili pa bodo še pi- >nirji iz drugih evropskih mest. Prvič bodo tekmo- /ali iz Budimpešte, Darm- stadta in Coventryja, med- tem, ko so iz Graza, Bra- :islave, Lausaana, Trsta in Jdin nastopili že večkrat. Prvič bodo na olimpiadi nastopili tudi Ljubljanča- ni s svojo ekipo. -mlb- SLABA ATLETIKA MINULO SOBOTO IN NEDELJO JE BILO V ZAGREBU FINALNO TEKMOVANJE ZA JUGO- SLOVANSKI ATLETSKI POKAL; V MNOŽICI ATLETOV IN ATLETINJ IZ VSE JUGOSLAVIJE SO SE CELJANI SE pOKAJ VISOKO UVRSTILI. TODA KVALITETNI VRH JE SLAB! Dosežke atletov in atlelmj Kladiv^rja na minulem tek- movanju za atletski pokal lah ko primei'jamo kar z dosež- ki celotne jugoslovanske at- letike. To tekmovanje, razen nekaterih izjem, ni pokazalo pravzaprav nič novega, nič vznemirljivega ali spodbudne- ga. Ne v jugoslovanskem ne v celjskem atletskem dogaja- nju. Res je sicer, da so ta- ko moški kot ženske Kladi- varja osvojili četrto mesto — lani so bili moški čeirti, žen- ske pa tretje — toda rezul- tati kažejo, da v kvaliteti ni nobenega napredka, kvečje- mu nazadovanje, še posebej, če se spomnimo, da so lani celjski atleti na enakem tek- movanju postavili celo vrsto republiških rekordov. Tako pa se imajo letošnji dokaj visoki uvrstitvi zjihvalit-i ored- vsem trem skakalcem ob pa- lici, kjer so med moškimi osvojili tudi edino prvo me- sto ter tekačem na oOOO me- trov, kd so se v finalno tek- movanje prav tako uvrstili trije. ženske so osvojile odino prvo mesto v štafeti 4 krat 1(K) meti'ov, medtem ko je Urbančičeva zmagala izven konkurence v metu kopja. — Pi-ičakovano uvrstitev sta do- segli tudi »veteranki« Pečeto- va in Urankarjeva, medtem ko so mlade moči tokrat ne- koliko popustile. Sicer pa je tudi pri mladih atletinjah kvalitetni vrh, ki je omejen zgolj na Pavšerjevo in Der- molovo občutno premajhen, da bi lahko posegel po viso- kih uvrstitvah na tekmovanju, kjer odloča tako rekoč »mno- žična kvaliteta«. Dosežki celjskih atletov in atletinj v zadnjem časii prav gotovo ne obetajo takega obiska gledalcev na dveh pri- hodnjih mednarodnih tekmo- vanjih, kot bi jih lahko si- cer. Skokov memorial in dvo- boj Jtigoslavija : Belgija, bo- sta kvalitetni prireditvi, ven- dar brez Celjanov na visokih mestih gotovo manj privlač- ni za gledalce. Saj ni, da bi naredili »križ« čez beljsko at- letiko. Morda negodujemo zgolj zato, ker smo še vedno malce razvajeni ob minulih dosežkih celjske atletike, za katere vemo, da niso bili maj- hni. Pa ne glede na to, ali imamo v mislih Lor.gerja ali ne. Vemo, da je politika klu- ba vsaj kar zadeva »novače- nje« mladine še vedno ista, če ne celo boljša kot pred leti. Gotovo je tudi, da so trensrji vsaj tako usposob- ljeni kot takrat, večina je še istih. Toda če vemo, da so bili včasih v klubu tudi tri- je tekači na 100 metrov pod 11 sekundami, da o srednjih progah dolga leta ni bilo dr- žavne reprezentance brez Ce- ljanov, da je klubski rekord v metu diska že dolgo, dolgo isti, da v skoku v daljino že nekaj let ni atleta, ki hi vsaj malo »pogledal« čez se- dem metrov in tako dalje, se moramo pa le vprašati, kje so vzroki za take dosežke, kot jih celjski atleti v zadnjeil? času imajo. E. G; TEDEN TRIMA - ZAKUUČEN Velika športno-rekreativna manifestacija »teden trima« je za nami. O uspehu te ak- cije ne smemo dvomiti. Ot- voritev trim steze na Grič- ku, vrsta srečanj starih »asov«, aktivnost na kolesih, v bazenu, na strelišču, keg- ljišču in ra tekaški progi, to so rezultati, ki zgovorno pričajo, da so organizatorji — občinski sindikalni svet, občinska zveza za telesno kulturoin vsa telesnovzgojna društva — poskrbeli za or- ganizirano rekreacijo celj- skih delovnih ljudi. ' Morda obisk ni bil lak, kot ga je kdo pričakoval. Za to je več vzrokov, glavni pa bo menda le ta, da na^i občani še niso navajeni na novitete. čeprav rekreacija in s tem telesna sprostitev ter skrb za zdravje ne bi-smela biti no- vost. Sicer pa je bila celotna manitestacija bolj ali" manj le prikaz raznih oblik rekre- ativnih dejavnosti, ki jih kaže v prihodnje gojiti v taki ali drugačni organizaciji — dru- štveni in individualni. Posebno lep primer društve- ne organizacije rekreativnih dejavnosti je bil nedeljski iz- let na Golte in posebej na Ce Ijsko kočo. Tu so se izkazali vrli organizatorji Partizana Gaberje, ki so za udeležence priredili visto zanimivih tek- movanj v vlečenju vrvi, teku v vrečah, pikadu, badminto- nu in podobno. Za zmagoval- ce so pripravili tudi lepe na- grade. Med več kot dvesto obiskovalci je bil najstarejši star preko 70 let. Tudi za za- bavo s plesom je bilo poskrb Ijeno. Skratka vse v stilu po- polne rekreacije. Enako zani- mivo je bilo tudi sobotno te. kmovanje v trim štafetah ob sodelovanju ne le celjskih, ampak tudi drugih slovenskih delovnih kolektivov. Tu so se poleg Celjanov dobro izkazali tudi Velenjčani. Na koncu moramo pred- vsem pohvaliti odlično orga- nizacijo na vseh prireditvah, ki .so potekale zaradi tega brez zastojev in podobnih ne- všečnosti. Upajmo, da ne bo ostalo le pri tem te. Vletived udi to je bila ena izmitl nalog v sobotni Trim štafeti pri [linar.jfvem Janezu. Foto: K. Pogorevc koči je bila najbolj množična discii>lina vlečenje 'fvi. Kdo Se .jäh spomni? Nekdanja »asa« celjskega nogometa Vili Cater in Radko Dobra.jf sla kljub letom pokazala še zvrhano mero nogometnega znanja in vwlril.iivosti. Foto: Ptnigerrič J. Perčič VSI ZA TRIM Vsi naprej za Trim veselo, če si star, postani mlad. Spet srce se bo razvnelo, zdrav postal boš in krepak. Trim nas vabi v nabavo, kliče sonce nas na plan, vsi na igre, šport, zabavo z nami vsi na Trim vsak dan. Na gostilne pozabimo, alkohol na stran in dim, vsi v športu se združimo in tekmujmo vsi za Trim. Trim je šport, ki nas zabava, Trim vse stare pomladi, Trim za vse je sreča prava. Trim krepost nam poživi. Pionirji — nogometaši Šmartnega ob Paki, ki so preteklo nedeljo odigrali finalno nogometno srečanje z ekipo iz Sežane, so srečanje izgubili z 2:4. Drugo mesto v Sloveniji je mladim nogometašem Šmart- nega tudi veliko priznanje. Na sliki ekipa Šmartnega s trenerjem Ivanom Goričnikom, ki ima največ za- slug, da je pripeljel ekipo tako daleč. Foto: T. Tavčar KOŠARKA Celj.ski košarkaši tudi tokrat mso uspeli pretrgati neugodne tradi- ■cije porazov v srečanjih s Triglavom v Kranju Klonili so tesno s 70:72 ( 40:41) v ostri in brezkompromisni borbi. Po.setano ostro .so igrali domačini in je ta njihova ostrina že prehajala v pravo grobost, kar pa sta slaba sodnika mirno tolenrala. Tekma je bila vseskoai izenačena, zdaj so vodil Celjani zdaj Ki-anjčani, bistvene prednosti si ni mogel priborit, nobeden Usodnr. za Celjane je bila 32. .minuta tekme, ko se je poškodoval Jer in v tem času so si Kranjčani pri- -borili prednost 9 košev, ki jo Celjani mso mogli več nadoknaditi, pa čeprav so dve minut! pred koncem zaigrali pod svojimi možnostmi, predvsem v napadv so preveč zadrževali žogo in se vse prepoča.s: od- ločali za met na koš Bolje od ostahh je zaigral Zmago Sagadin, koše pa -so dali: Z Sagadin 20 T. Sagadin 18. M. Sagadin 16, Jerič 10, U'skoval 4 in Ramšak 2 V nedeljo je bil končan spomladan.ski del tekinovaja v med- občinski košarkarska ligi celjskega področja. Spomladanski prvak je zasluženo ekipa Šentjurja, ki ,p končala tekmovanje' brez poraza, tesno za petami pa sta j- ekipi SšD Prebolda m Vitanja, ki imata še edini možnost, da jO ogrozita v jesenskem delu tekmovanja. Četrta je ekipa Mozirja, ki je igrals v sprejemljivi formi, peta je ekipa Šmarja, kar je za novinca v hgi lep uspeh, šeste so Polule, sedmi je Komet-Zreče, ki letos igra precej slabše kot lansko leto, o.sma pa ie ekipa Celja »B«, ki v tem tekmovanju igra izven konkurence. ROKOMET Celjski rokonietaši so uspeli doseči še zadnjega izmed zaslavljemh ciljev. Na mladinskem republiškem prvenstvu preteklo nedeljo so premočno osvojili prvo mesto potem ko so v finalu premagali mladince Slovana s 1:3:5. V celjski ekipi je sicer nastopilo pet igralcev sedanjega pr'v-ega moštva ki so še mladinci in so bili izbrani tudi v mladinsko republiško reprezentanco za turnir republik. Upajmo pa, da bodo Celjani v tej konkurenci uspevali tudi potem, ko Ijodo ti reprezentauti prešli med starejšo generacijo. KEGLJANJE Celjski kegljači so nastopili minulo nedeljo na prijatelj-skem srečanju kv-gljačev Siska, Banja Luke in Celja. Tekmovanje v boi^- benih partijah — posvečeno je bilo občinskemu prazniku Siska — se je končalo z zmago domačinov z 80.) keglji, Celjana so jih jxidrli nm, Banjalučani pa 7fK). TENIS Clan-Jkega republiškega prvenstva v teni&u .so se udeležili v dokaj velikem številu tudi člani celjskega teniškega kluba. Konkui-eaioa je bila letos izredno huda in Celjani so bolj ali manj igrali v O'kviru svojih možnosti ter v glavnem izpadli že v prvih kolih. NAŠ RAZGOVOR J. URANKAR Malo je celjskih športnikov iz vrst ostalih športnih panog, razen atletike, ki so .sodelovali na olim- pijskih igrah. Te lahko preštejemo na prste ene same roke. Beležimo namreč, da sta to bila samo telo- vadec Tine šrot in smučarka Ama- lija Belej — Arbajter. Letos pa se re.sno poteguje za nastop na olimpijskih igrah dvigalec uteži, samora.stnik m najboljši jugoslo- vanski dvigalec, Jože Urankar. Z eno nogo je že v moštvu, ki po- tuje čez 52 dni v München. Toda kljub temu je ta mladenič, močne postave in izrednih športnih di- menzij. pesimist. Pred odhodom v Beograd na skupne priprave nam je v nedeljo zvet'er na železniški postaji dejal: — Letošnje leto sem posvetil dviganju. Vse moje delo in dru- žinsko življenje je posvečeno samo enemu cilju, nastopu na olimpij- skih igrah. To je moj cilj življe- nja, Celo žena m otrok sta se pri- ključila pripravam in' vsi skupaj se borimo za moj uspeh. Ker mi Občinska zveza za telesno kulturo in moje podjetje gresta zelo na roko ne smem razočarati sebe m moje prijatelje. Najboljši jugoslo- vanski strokovnjaki so prav tako optimLsti in so mi pripravili 14- dnevne priprave v Košutnjaku, ko pride najboljši sovjetski trener Jurij Sokolov, Vse le priprave so posvečene mojemu dioigemu na- stopu, in to v Celju v zaco:ku me- seca julija, ko moram na medna- rodnem turnirju dvigniti v drugič olimpijsko normo 440 kg v olim- pijskem triatlonu. Vsi pričakuje- jo moj uspeh. Toda sam sem pe- simist, Težko je namreč dvigniti v enem mesecu toliko težo. Poleg te- ga pa moram pri tem popraviti še več državnih rekordov. Ob povrat- ku domov, bom vedel nekaj več. Vse je odvisno od trenerja Soko- lo^ra. Ta naj bi mi dal nekaj teh- nič-nih napotkov. Moči je dovolj, potrebno bo pridobiti še nekaj teh- nike. Ta pa se ne more dobiti v štirinajstih dneh. Ob pomoči gle- dalcev bom vseeno poizkusil dose- fti svoj življenjski cilj«. J KU/^MA 14, stran NOVI TEDNIK §t. — iuniia 1972 Pred 4. Julijem / ■Zelena pobočja so se strmo vzpenjala v hrib. Stana se '3 s sinom počasi korak za korakom tru- dila, da bi premagal» strmino. Nabirala sta gobe ob robnem poseku dreves, kjer se je bohotila podrast in prepletajoča se praprot. Kmalu pa sta ugotovila, da sta zašla v višino, kjer si zaman prizadevata, da bi se njuna košarica napolnila z gobami. Ta strmina ni mogla več biti gobišče. Do vrha hriba je bilo le še nekaj vzpetin.in zato sta se napotila naprej. Odprla se jima je zelena dolina, po kateri se je vil potok in vzporedno z njim vaška pot. Ne daleč od nje pa je tekla cesta iz bližnjega trga naprej do male vasice. V soncu so se lesketale strehe hiš, oddaljene druga od druge le za ozek travnik. To jasno svetlobo in toploto sonca je čutila kot prijetno spremembo ob hladnem gozdu, po katerem ie hodila že toliko časa, ne da bi našla le eno gobo. Dolinica, ki se je razgrnila pod njenimi očmi, potok, ki si je utrl pot, cesta, hiše, vse se ji je zdelo znano. Vse ti hiše so si bile podobne po svoji siromašni zunanjosti. Le deloma so bile prekrite z novo opeko Tu in tam je bilo videti na cestni strani hiše prepro- sto vdelano večje okno, nova vrata ali skromen prizidek. Le ob koncu vasi se je poleg stare hiše dvigala še nova. mogočna, zidana po načinu mestnih hiš z balkoni Zato so izstopale vse ostale hiše s še večjo skromnostjo in se vtapljale v lastni sivini Ta hiša je bila tudi edina z žično ograjo in kamnitimi oporniki. Vse druge so bile neograjene, ali pa jih ie obdajal le skromen, nizek plot. »2e vem! Tu, na tej strani hriba sem hodila mea vojno,« je zaklicala sinu in v trenutku so se ji prebudili spomini... Vseo okrog nje je razžarjalo sonce. V to toploto je spet m spet uprla pogled. Preblisnila jo je preteklost in kot bi listala po stan dobri knjigi, so ji v mislih oživeli dogodki tistih časov, ko so naši ljudje morali s prelivanjem krvi braniti sebe in rodno zemljo. Spomini šo se v njej nenadoma oblikovali z lahkoto in že je v sebi naštevala imena domačij. — Tam je pri Mlekuževih, kjer so ob hajkah vedno imeli odprta vrata. Njihov edini sin je bil dober aktivist. Kolikokrat so se tam najedli in si napolnili krušnjak in čutarico z jabolčnikom ali mlekom. In takoj za njimi je Papeževa domačija, seveda, sin Franci je bil hraber partizan »Kar k našim ■^remo,« je vedno veselo vabil celo četo »Mati ima prav gotovo kaj pripravljeno,« je hitel z besedami in tudi z nogami, da je bil že ob plotu hiše. ko smo ostali še gledali na cesto in mislil na varnost In tako je Stana obračala strani svoje nikoli napisane 'cnjige daljnih dni življenja. Njena misel je segla v tisti čas. ko je živlienje -omenilo kos kruha, ki pa ga je grozota vojne vihre premnogo krat spremenila tudi v smrt. Mehki mir in sonce ki sta jo obdajala zdaj, ji je odvzel tesnobo v srcu, ko je z očmi objemala vasico In zdaj je opazila, da so pri Matjaževih naredili prizidek. — Seveda, kup otrok je bil tam. Najstarejši, osemletni Matjaž, ki je ime podeloval po očetu in hiši, je krave takrat prignal '-ar v bližnjo hosto in za njim je počasi pridrsala stara mati. Nekoč je kravo kar tam pomolzla v naše prazne čutarice — To so topli spomini, ki se po tolikih 'etih le počasi apet dvigajo in vračajo v sedanjost. — Tam ob jasi so štiri hiše. Vse so bile »naše« Pri Malenšku, pri Mihi. seveda Miha je kar z nami Naslednji dan se je iz čete vrnil domov po harmoniko in hlebec kruha Prav vsi smo ga nato ozmerjali. kruJ- pa pojedli do zadme drobtinice Nategnil je meh in zaigral »Kovači smo in naša sila. .« Ko 76 odložil harmoniko. ie zvito' pribil »Rad bi popravil, kar sem zagrešil Kruh bi nesel nazaj, pa ste ga medtem pojedli.« in nas nedolžno pogledal. Kasneje je prizvnl. da sta bilo s četnim komandantom tako zmenjena Sp isti dan- smo iz zasede napadli sovražnika. To so že od al jeni časi. o katerih se včdsih z nejevoljo uči njen naimlajši sin. ki se mu je zgodo vina zaradi letnic »popela že vrh nlar>p«. kot je dejal pred kratkim Zdaj je sedla, da mv pripoveduje o imsi in takratnem življenju, sai je r seh? fe uredila lise te spomine. Rad jo ie poznrvo poslušal in začutila je njegovo roko na $vofi rami Ko sta vstala, je nedaleč ob štoru, obraslem z mahom, zagledala dva gobana, dovolj velika, da ' 11' je opazil tudi sin ir skrbno položil v še prazno košarico, kakor znajo to le nekateri göbarji Vriskajoč se je siv vesela zapodil po hribu navzdol. Nikakor pa se ni mogla spomniti prebivalcev v.adnje hiše v vasi. ob kateri je staln zdaj nova. ridana. vili podobna stavba. Ko ie dospela do potoka, kier jo je že čakal siv. sta se po ozki brvi rrribli^ala cesti V- njej pn je kipelo' — Ali me bodo spoznali, ali se bodo spominjali dogodkov, ali so' stari še živi, le kdo zdaj kmetuje tod — je vstajalo v njej vpra- šanje za vprašanjem ... Sin je hitel za njo, se smejoč odkašljal in dejal: »Le kje vse ti nisi bila, mama. Kdo pa bo sedaj gobe nabiral?« Objela ga je s težavo, tega svojega velikega fanta, *in odhitela naprej. Pn prvi hiši sta se ustavila. Mimo dvorišča, kjer so bile razpostavljene lese za sušenje gob, je stopila v prazno vežo. Šla je naprej v »hišo« m zaklicala. »Dober dan! Saj je tu pri Mlekuževih?« »Da, seveda, le mleka nimamo dovolj, saj m mladih, ki bi delali na domačiji,« je prihajal odgo vor izza velike peči. Stopila je je še naprej m zagledala Mlekuževo mater, ki je vzdignila glavo, kot bi ocenjevala, ali je došlec vreden še kaj več besed. Vstala je počasi, se prestopila in kot bi iz nje globoko hlepelo, je nadaljevala: »Sina edinca ni.ma je vzela vojska. Naš France je padel v partizanih.« Stana je čutila njen prodorni pogled in presene- čena nad novico spustila roko, ki jo je že iztegnila materi v pozdrav. »Mati, tudi jaz sem bila v vaši dobri hiši. Ali se spominjate Stane?« Ženska si je počasi obrisala roke, potem je segla z dlanjo čez oči, kot bi hotela zbrisati sivino, ki ji je zadnje čase visela na očeh. in z vdrtimi, globoki- mi očmi, ki jih oblikuje starost in žalost, zmajevala z glavo. »Veliko, veliko jih je bilo pri nas. No, potem st pač tovarišica Stana,« je počasi dejala in ji ponujala roko. »Pa si imela kitke,« je še premišljajoč dodala. »Da, mati, kite sem imela, zato ste mi včasih nalili v čutaro tudi dvakrat Za tebe in za kite,« ste mi takrat nasmejani rekli.« Materi so se zatresle roke in pogladila je Stano po laseh. »čudno, kitk pa se dobro spominjam Torej to je postalo iz tebe.« je tiho dodala. Nato sta sedli za javorovo mizo. poklicala je iz izbe gospodarja Mlekuža. ki mu noge niso več predobro služile Delo. starost in žalost so zahtevali svoje Pogovor je stekel in razne podrobnosti so spo- mine osvežile. Stano so sprejeli kot staro- prijateljico V razgovoru pa sta oče in mati nekajkrat dodala »Da. našega Franceta pa ni več .« »Veš. pri Matjaževih je tudi padel Miha Pa kaj. saj so še ostali drvgi pri hiši.« in tako naprej je povedal za vsako hišo posebej. Stani je vas vstajala v non podobi, z vsemi seda- njimi težavami in bridkostmi Pri tistih, ki so ostali sami. in spet drupnče pri onih. ki so 'ivoje otroke lahko delili na tmiarviške delavce iv te. ki so o'^tali doma. Le o lepi. zidani hiši in njenih prebivalcih še vi stekH nogovor Zato je Stana morala vprašati, čigava je in kdo jo je sezidal Ni se svominjala. da bi bila kdai stopila v tisto hišo. kakršna fe bila nekoč, preblizu je bila cest— Ob slovesu je mati še zaklicala: »Pridite še kaj gobe bodo sedaj vo dežju še rasle.« Ko sta se vračala s sinom mimo pokopališča, sta v trgu obstala pred spomenikom padlim za svobodo Močan veter je pihal V vazi so samevale suhe rože. na zelenici so ležali kamni in papir Podstavek zn sveče je bil prevrnjen. Turobnost prizora je globoko občutila Stana »Kie si. domovina, tako živa v svoji bolečini kakor tu ob spomeniku.« ie odmevalo v njej V naglici sta očistila kraj. kolikor se je dalo. in vazo napolnila z zelenimi veiami ki sta iih odtrgala že v gozdu, da bi jih nesla domov Misli so se v Stavi dvigale kot veter v vejah bližnjih dreves: — Kako. le kako je mogoče, da ie r blesku sedanjosti pokopanih toliko neizpolnjenih žel id in toliko skromnih čloireških nad ko vendar na široki cesti življenja želim.o drug drugemu le dobro? Ta misel je spregovorila med vrbami v šelestenju rej. ki so se trudno sklanjale prav do skal pohor skega granita, na caterem je stala plošča z vklesa ni mi imeni iv tudi z imenom Mlekuževega siva Kdo naj doume usodo posameznika iv ostro neso glasje. ki ga ustvarja čas'' Stisnilo jo je pri srcn Nemočna, da se bo še vračala r tn zakotno vasico k domu starih Mlekvžev. Ko ,sp je s sinom ozrla na malo vas. je sovce osvetljevalo le še novo zgraievo I'isolro hišo. vsi drugi domovi so se fe temnili r tihem, večfrn žt. 26 — 29. junija 1972 NOVI TEDNIK 15. stra J 16. stran NOVI TEDNIK Št. 26 — 29. junija 1972 Kolektiv Pivovarne Laško: OB PRAZNIKU Delovni kolektiv pivo- varne se na najbolj pri- meren način v tem času vključuje v praznovanje občinskega praznika — z delovnimi uspehi in aktiv- nostjo, ki ni v korist le 315 članom kolektiva in njihovim družinam, mar- več vsem občanom v la- ški občini. Dohodek, ki ga ustvarjajo, z razumeva- njem samoupravno delijo tudi za rast družbenega standarda, predvsem za šolstvo, za komunalne po- trebe Laškega m okolice. Kolektiv pivovarne to svo- jo dobro voljo in razume- vanje izkazuje navzLic tež- kim razmeram, ki jim jih nalaga stabilizacija in ve- like investicijske naložbe v razširjeno reprodukcijo lastnega razvojnega pro- grama. V vojni deloma poruše- na in po njej v starem obsegu obnovljena pivo- varna je od ustanovitve v letu 1938 pa do danes povečala proizvodnjo piva za dvanajstkrat. Danes planiranih 420.000 hektoli- trov piva prek svojih 16 predstavništev in 7 lastnih poslovnih enot pošilja ko- lektiv na tržišče, ki se razteza po vsej Sloveniji in po Hrvaški od Kotori- be do Zagreba. Pomemb- nost kolektiva v občini izkazuje podatek, da s svojimi osmimi starimi milijardami stoji na pr- vem mestu v občini. De- lovna storilnost se je zvi- šala, kar najbolje jxive šte- vilka, da je v lanskem letu bilo proizvedenih 343 ht- rov na zaposlenega v pr- vih štirih mesecih, letos pa že 376 litrov. Za svoje prizadevanje in za odrekanja v preteklo- sti, si kolektiv zasluži tu- di dostojne dohodke, ki se gibljejo od 1.360 do 5.700 dinarjev. Za zaposle- ne je mimo tega na raz- polago zelo dober obrat družbene prehrane. Veliko skrb polaga kolektiv tudj za rešitev stanovanjskih razmer, predvsem s kre- diti, ki jih pod pogojem lastne udeležbe, vsako le- to razpisujejo z nateča jem. Kolektiv je ustanovil lastno športno društvo, ki je dokaj aktivno z spod- bujanjem k dnevni rekre aciji, letne oddihe pa de- lavci koristijo ob morju v Kaštel Bjelovcu. • Najbolj pa je kolektiv ponosen na letos končano investicijo, ki so jo z last- nimi sredstvi in krediti Poljobanke uresničili v vrednosti štirih starih mi- lijard. To je prav takšen, če ne celo večji uspeh, kot je bila pred leti zgrajena sladama, s katero so druž- bi prihranili 800.000 dolar- jev, ki bi jih bilo sicer • treba imeti na voljo za uvožen slad. Kako se kolektiv trudi, da bi zadovoljil tržišče, je poleg tega, da si ga je zagotovil s svojim kvali- tetnim asortimentom vpliv, vpeljal tudi novo embala- žo, novo EURO stekleni- co, kar je tefjalo čez 360 starih milijonov sredstev. Malokdo se zaveda, - da je tudi to žrtev, ko člani kolektiva odhajajo na do- puste zunaj glavne počit- niške sezone. To je tem- na plat pivovarske stro- ke, ko v vročih dneh po- šiljajo na tržišče dnevno 2.800 do 3.200 hektolitrov piva. Kolektiv pivovarne je tudi mecen vsakoletnih tu- rističnih prireditev, izdat- no pomaga aktivnosti or- ganizacij, tako lastnih v kolektivu kot v občini. Zapisali smo le nekaj s podatki podprtih dej- stev, ki dokazujejo, kako pomembno vlogo igra ko- lektiv pivovarne Laško v gospodarskem, družbenem življenju celotne laške ob- čine in posebej še precej- šnjega dela njenih obča- nov. KOLEKTIV PIVOVAR NE, NJENI SAJvIOUPRAV- NI ORGANI, VODSTVO PODJETJA, POLITIČNE IN INTERESNE ORGA- NIZACIJE KOLEKTIVA IZKORIŠČAJO PRILOŽ NOST IN TOPLO ČESTI- TAJO VSEM OBČANOM LAŠKE OBČINE K PRAZ- NIKU — 2. JULIJU! fHANCE §t. 26 — 29. junija 1972 NOVI TEDNIK 17. stran 18. stran NOVI TEDNIK Št. 26 — 29. junija 1972 §t. 26 — 29. junija 1972 NOVI TEDNIK 19. stran Kraje\'na skupnost Šoštanj gradi v Šoštanju pri kopališču nov parkirni prostor za pri- bližno petdeset avtomobilov. Tako bo rešen problem za oddaljene kopalce KAM Z AVTO- MOBILOM MED KOPANJEM? I>ela, ki jih izvaja voclna ^upnost Šoštanj, bodo gotova v neka.l dneh. Pogled na del udeležencev I. zbora samoupravljalcev žalske občine, ki je bil pravzaprav edina prireditev na celjskem območju ob 27. juni.tu — DNEVU SAMOUPKAVLJAW,EV. Desno: Mitja Švah med slavnostnim govorom. VESEUE POD SKALAMI RAjH JOŽE, pokojni mlinar iz Tepč, je dvakrat rinil k skalam, kjer Lahomščica dela lep slap. Prvič je to bilo 1924. leta, ko je postavljal prvi mlin s kamenja, ki je ostal od rud- niškega predora, in drugič pod slapom, ko je delal drugi mlin, ali bolje rečeno — pre- nesel ga je z ravnine pod skalovje. Lepa je lahomska doli- na, vendar že močno spre- menjena od tistih časov, ko so se na njeni levi strani bohotili vinogradi, takoj na začetku pa sta bili dve tovarni za izdelo- vanje cementa. Zdaj so na rebreh le posamezne hiše, ki ždijo nad cesto in La- homščico. Ko se dolina razteza nekaj kilometrov, se razcepi na dva dela. Na levo pridete v Reko, na desno pa na Breze. Doli- na sama pa je zanimiva. Iz nje izvira rod Ašker- čev, domačija prvega u- metnostnega zgodovinarja na Slovenskem dr. Avgu- sta Stegenška in višje go- ri pri Šempetru pa rod Orožnov. Toda to ni samo dolina naših zaslužnih mož, to je tudi dolina mlinov. Njega dni jih je bilo kar precej in komaj so domačini spravili vsa imena skupaj. Najprej je bil Turkov, Ujčev, Bobe- kov. Potem se dolina raz- cepi in če krenemo proti Reki na levo, bi še prišli do Tuškovega, Mlinarjeve- ga, Gumzekovega, Bučano- vega, čajevega in Pongra- cljevega. Na desno proti Tevčam pa: Požlebovega dva Raihova. Goriškovega in Tomažekovega. Bila jih le cela vrsta in zdaj je ostal samo še en Rajhov, drugi pa je razpuščen in razpadel. Katarina Rajhova je ži- vahna ženica kljub svojim trinosemdesetim letom. Z Raj ho vim Jožetom sta se poročila 1920. Jože je bil doma s Šentruperta, ona pa s Klanca. Posestvo v Tepčah sta kupila 1929. le ta, prvi mlin pa je Jože postavil že 1924. leta. Tam je bil namreč rudnik čr- nega premoga »Trbovelj- ske premogokopne druž- be« in so naredili ttmel za rudniško železnico. Tu- nel je potekal vzporedno s slapom, ki ga dela raz pen j ena Lahomščica in se šele v dolini malo umiri. Bil je to lep mlin na dve kolesi. V dolini, kjer je zdaj Rajhova domačija, pa je bil še en mlin. Toda Jožetu je bil všeč svet pod skalami, pa ga je prenesel pod skalo pri slapu in ga z mostčkom povezal z zgornjim mli- nom. Ni treba posebej po- udarjati, da se mu je ce- la dolina smejala, češ, saj se mu je zmešalo, kak- šne stroške si dela! To je bilo leto zatem, ko sta s Katarino kupila pose- stvo v Tepčah. Mlin je bil najprej nastope, šele na- to so ga predelali. Kra- silo ga je veliko mlinsko kolo, zdaj pa ga poganja turbina. Je pač bila ce- nejša, kot pa da bi dal delati novo kolo. Medtem časom so optistili zgornji mlin, od katereg-a je osta- lo nekaj bornega zidovja, mostička tudi ni, ki je včasih povezoval oba mli- na, pa tudi o rudniku ni več ne duha na slulia. V mlinu še zdaj meljejo, če- prav so celo blizu Laške- ga, kjer so hitrejši elek- trični mlini. Zanimivo pa je tudi to, da je pri Rajhovih rod mlinaric. Najprej jemle- la Katarinina sestra Fran- cka, ki je zdaj v Franciji. Oče Jože ni nikoli mlel. Imela sta devet otrok, Jo- že je umrl 1967. leta, Ka- tarina pa zdaj živi s si- nom Francijem, ki ima kovačijo, s snaho Marijo in štirimi vnučki: Marja- nom, Francijem, Bernard- ko in Marino. Za Katari- nino sestro Francko so mlele še druge njene hčer- ke — Marija in Tončka. Mož Jože je 1953. leta na- peljal tudi svojo elektriko ki so jo uporabljali samo zase. Pozneje je prišla ti- sta velika, »prava« in je njihova mini elekrama obstala. Med vojno so tudi mleli in moke je moralo biti za vse dosti. Tako se vsa leta, odkar sta bila postavljena oba mlina, v njih sučejo same ženske. Zdaj, ko je mati Katarina že v letih, pa melje njena snaha Mari- ja in pri hiši s ponosom zatrjujejo, da njihov mlin še ne bo tako hitro utih- nil in bodo že imeli nas lednike, da bodo mleli da- lje. Svet okrog Rajhove do- mačije je malo divji. O- stro odsekani robovi pre- padov dajejo vtis, kot da je cela dolina v enem sa- mem velikem loncu. Ste- ne pa so obrasle z gostim bršljanom in ta je že rešil dve življenji — eno člove- ško in eno kravje. Nam- reč, pred petimi leti je prišel nek kmet s kravo do roba in ko jima je zdrsnilo, sta padla ob ste- ni v dolino. Imela sta sre- čo, kajti bršljan jima je pomagal, da sta bolj zdr- sela, kot pa padla. Kmet se je hitro pobral in ste- kel k Rajhovim po nož da jo zakolje, ker je bil trdno prepričan, da je po- ginila. Ko je prišel z no- žem na mesto, kjer je prej krava ležala, je ta žp vstala in hotela oditi. Torej, v dolini Lahom ščice bo ostal Rajhov mlin. Eden zelo redkih in materi Katarini se je še čudno zdelo, zakaj ljudje tako množično zapuščajo mline, saj to je vendar ta- ko lepa stvar... Katarina Rajhova Takšen je bil »zgornji mlin«, danes ja ni več Njegov mlajši brat še ždi pod skalami NOVI TEDNIK - GlasUo občmskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laiko, Slovenske Konjice Šentjur Šmarje pn Jelšah in 2alec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 6, poštni predal 161; Naročnina ui jglasi: Trg V. kongresa 10 - Glavni in cxlgovumi urednüc: Jože Volfand; Tehnični urednik: Drago Medved - Redakcija: Milan Božič Ekii Goršič. Jure Krašovec, Milan Seničar, Zdenka Stopar, Milenko StraSek, Bemi Strmčnik — Izhaja vsak četrtek - Izdaja ga CGP »Delo« — Tisk in klišeji: CGP »Delo« LJubljana - Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke 1 din - Tekoči račun- 501-1-167/2 ČGP «DELO« Llubllana - Tel uredništvo 23-69 in 31-0.«) mali oglasi in naročnine 28-00