Poštnina plačanci, v gotovini. SKOVIK LETO I. LJUBLJANA, DNE 21. APRILA 1928. ŠTEV. 7. Izhaja vsako drugo soboto. — Stane četrtletno 15 Din itd. — Posamezna številka 3 Din. Upravništvo in uredništvo: Ljubljana-Rožna dolina, Cesta II 18.— Ček. račun št. 10.995. POMLADNA NESTRPNOST «Naveličala sem se že čakanja. Ko bi mi vsaj poslal svoj avto, da se na njem po¬ peljem k drugemu prijatelju ...» NOBILOVA POT NA SEVERNI TEČAJ. Odpravil se je Nobile na severni tečaj. Kako le revež našel bo ta mrzli, daljni kraj? Prijadral je z «Italijo» v nedeljo preko nas, se nad Ljubljano sukal je si delal kratek čas. Nazadnje je le pot ubral na sever v savsko smer, prav dobro si ogledal je trboveljski revir. Ubogi siromak hudo je sline pocedil, ko vonj premoga našega v nosnice je dobil. Na severnem tečaju tam se spustil bo na tla in «Giovinezzo» bo zapel ter vzkliknil: «Alala!» ... Fašisti bodo vriskali: «Čez Nobila ga ni!» Benito pa bo gor poslal par laških kolonij! Se z Eskimi pomešal bo prežlahtni laški rod in kmalu bo fašistov roj na ledu svoj gospod... Vsi vemo, kaj pregovor de, ki ga pozna ves svet; je Nobile pa le junak, da dvakrat gre na led... Saj mi privoščimo mu vsi, da najde spet tečaj in kupe mrzlega ledu pretvori v laški raj! Nič ni zabavna. A. : «Od česa pa imaš tako oteklo lice?» B. : «Veš, s tisto lepo damico, ki sva jo včeraj smatrala za tako zabavno, sem pred pol ure govoril.» A. : «No, in?« B. : «Ona namreč nii prav nič za¬ bavna ...» ne besede drže, sva midva bratca ...» Zlata valuta. A. : «Zadnje čase se toliko govori o stabilizaciji dinarja in o zlati valuti. Go¬ tovo nas bodo tako nabrisali kakor ta¬ krat, ko so nam menjali štiri krone za en dinar.« B. : «Ne, sedaj gre samo 1 za to, da se reducira vredhotni imenovalec in se mu da čvrsta zlata podlaga. Koliko: denarja imaš ti sedaj v dinarjih?« A. : «Nič.» B. : «No;, vidiš, potem boš imel n i č v zlatu. L. Pred sodiščem. Sodnik: «Kaj očitate svoji ženi?« Mož: «Vse preveč je ognjevita.« Sodnik: «Pa to je vendar dobra last- nolst in ne more biti povod za ločitev zakotna.« Mož: «Da, ali ona je preveč ognje¬ vita samo z drugimi.« Paiača iz pomaranč. A. : «Jaz sem včeraj videl palačo iz pomaranč.« «B.: «Katera palača bi to bila:?« «A.: «Palača Ljubljanske kreditne banke.« B. : «Bratec, kaj se ti je v glavi zlo¬ milo kakšno peresce?« B.: «Le počakaj malo! Včeraj se mi je stresel pred ljubljansko glavno' pošto po tleh okoli mene zaboj pomaranč. No, in tako sem gledal, ko sem se ozrl okrog, palačo iz pomaranč...« P. 98 HEGEMONIZEM, CENTRALIZEM IN POSOJILO V ANGLIJI. Anglež: «Drage dame, dokler ne bodo vloge ob Vašem gospodarskem vozu pra¬ vično razdeljene, pe zaupam Vaši vladi tega denarja ...» V dilemi. Debata. Na ženskem shodu je neka prvobori- teljica hudo udrihata po moških tiranih. Eden možakov, ki so prisostvovali shodu, je govornici 1 z raznimi medklici stalno nagajal. To je Evino hčerko spra¬ vilo iz ravnotežja, da je nagajalcu ogor¬ čeno zaklicala: «če bi bili Vi moj mož, bi Vam brez premisleka dala strupa. Možak: «In če bi bila Vi moja žena, bi Vaš strup takoj zaužil...» Ročen odgovor. Zdravnik Veselki je zdravil starega gospoda Sitnika, ki mu niso bila nobena zdravila zadosti izdatna, «Dragi gospod,» je vzdihnil zdravnik, «Voronov nisem, da bi vas znal napra¬ viti zopet mladega.* «Saj to 1 tudi ni treba,* se je odrezal Sitnik, »samo 1 zelo 1 star bi rad potstal.. .* Drug drugega dajeta. «Tvcj sinko poje kakor sam Caruso — samo ne tako lepo ...» «A tvoja hčerka govori kakor modri Sokrat — samo ne takoi pametno!...» Rebelin: «Torej, gospod Otožnik, ta ženska bi bila za Vas izredno pripravna. Dve sto tisočakov dote se ne dobi kar tako.» Otožnik: «Ali imate morda njeno' foto¬ grafijo?* Debelin privleče iz žepa sliko. ■ Otožnik opazuje ves razočaran ne pre¬ več dražesten obraz in reče končno': «Veste, dota bi že bila, toda ta obraz ...» Debelin: «Bod ! ite pametni! Kaj hočete z obrazom! Podnevi ste tako v trgovini in ne boste videli svoje žene; zvečer pri večerji lahko gledate v kak časopis, po¬ noči v temi pa tako 1 ničesar ne vidite ...» Vzdih pijanca. «To je čudho: Avtomobil se ne more premakniti, ka>diar je pražen, a jaz ne morem niti na nogah stati, kadar sem poln.* V zavarovalnici^ Uradnik zavarovalne družbe: «Ali je Vaša mati umrla naravne smrti?* Stranka: «Ne, zdravilo' jo je pet zdrav¬ nikov ...» 99 Vohunka Naši ljubi sosedje Italijani nam nika¬ kor niso naklonjeni in imajo ob meji strogo kontrolo jugdsloVenskih potnikov, ki jo opravljajo 1 italijanski organi zelo točno in s tisto staroavstrijskoi natanč¬ nostjo!, ki je napravljala iz muhe slona in uganila vedno narobe prav. No, in se je pripetila ob italijanski meji jako delikatna vohunska zgodbica. Itali¬ janski obmejni organi so namreč, kakor trdi anekdota, nedavno ustavili lepo damo, prihajajočo iz Jugoslavije, ker ni imela v redu potnih papirjev. Damo so pri preiskavi popolnoma slekli in po vrhu vsega še ugototvili, da ima na tistem delu, na katerem se sedi in ki se sme s pravim imenom imenovati le pri spovedi, obratno natiskano 1 neko besedilo v cirilici. »Nevarna vohunka!» je bila enotna sodba vseh preiskovalnih organov oiboi- jega spola. Sum se je še okrepil, ko je tolmač strogim gospodom razvozljal vse¬ bino, ki je obravnavala baš neko' zadevo jugosfovensko-italijanskih razprtij. Preiskava se je nadaljevala, kemiki, fotografi in številni strokovnjaki so imeli mnogo posla s to škandlalnol zgodbo 1 , a dama, vsa obupana, si nikakor ni mogla domisliti, kako so prišle tiste sumljive besede na njen pregrešni del telesa. Ko; so jo naslednjega dne nadalje za¬ sliševali, kod in zakaj se voži, se je ne¬ srečnica nenadoma spomnila jako člove¬ škega dogodka in močno zardela. No, jasno, na jugoslovenskih vlakih stranišča niso posebno čista in v takih primerih je treba podložiti papir. Pa je to vlogo moral opraviti časopis, in ni vrag, če se je položil nanj telesni del, ki ga je imela dama precej zasedenega, da to ni moglo biti brez posledic ... P o d v r š a n. NOV USLUŽBENSKI DAVEK NA KNJIŽICE. Pri nas se je reformiral uslužbenski davek z uvedbo knjižic, da bo več okol- nosti, kajti knjižice morajo imeti tudi invalidi, miloščinarji in upokojenci, ki so 1 v službenih odnošajh, da bodo' lahko v te knjižice zapisovali, da — ne plačajo nič davka. 100 Literat Veseliti je v Ijubavnffii odnošajih z Marijanco, v tesnih odnošajih z eksekutorjem, v vojnih s kritikom, v konkurenčnih z boljšimi pisatelji, sedaj mu pa vsiljujejo še službene odnošaje, ker mislijo, da — se iz praznih žepov še da kaj izvleči. Berač Potepinko in vlomilec Krivogled imata lepe mesečne dohodke, toda ne plačata nikakega davka na knjižice, ker nista v službenem razmerju, nego 1 sta — samostojna podjetnika. 101 -‘Prirežite mi lase v moško frizuro. Veste, jaz bi tako rada bila mož. «Kam bi pa potem dali svoje kavalirje, milostiva?» Ljubezniv odgovor. Možek se ves prepaden zbudi iz hudih sanj in pokliče ženko': «Čuješ, kako strašno sanje sem imel! Videl sem kakor gora velikega osla.* «Pusti me spati in se ne plaši pred lastno senco!* mu odvrne prijazna že¬ nica. Slabi izgledi za bodočnost. Ravnatelj: «Zakaj ste pustili svojo prejšnjo službo?* Gospodična: «Ker sem imela tam slabe izglede za bodočnost.* Ravnatelj: «Kako to'?» Gospodična: «No, moj prejšnji šef je bil že oženjen.* 102 NI MU ZA NJENO SRCE. «Verica, bodite moji!* « Nemogoče, moje srce je že oddano .» «Nič ne dene, saj jaz pri Vas niti ne iščem srca ...» Štorklja. V ljudski šoli govori učitelj otrokom o pticah in jih pd vrsti sprašuje, kakšno ptico kateri pozna. Navedli so jih že lepo vrsto, le na sovo se ni spomnila nobena otroška glavica. Zato je učitelj skušal pomagati: «No, kako se pa imenuje tista ptica, ki se boji luči in jo je vednoi videti le ponoči?* Otroci pomišljajo in Janezek jo' je že pogruntal: «To je štorklja. Pri nas je bila že dvakrat in jaz sem vsakikrat spal.» 103 Emil Kralj, član Narodnega gledališča v Ljubljani (drama). GALERIJA NAŠIH JAVNIH DELAVCEV V KARIKATURAH. Darinka Debelakova, članica Narodnega gledališča v Ljubljani (drama). 104 Gospod: «Draga gospodična, v življenju so trenutki, ko je treba poslušati i idiote .» Gospodična: «No, dobro, potem pa kar nadaljujte!» Pred angelom se ni mogoče skriti. V dekliškem zavodu šolskih sester vlada, seveda, največja morala. Zato morajo šolarice pri preoblačenju srajce vedno obleči svežo srajco na staro in šele potem spustiti s telesa staro!. Ta ukaz pa se ni prav točno izvrševal, kadar ni deklet nihče kontroliral. Tako je Zora nekega večera stala sredi sobe v Evini obleki, ko je stopila pred njo stroga predstojnica Kunigunda. «Joj, ti nesramnica, kaj si misli tvoj angel varuh, ko te vidi nago», se huduje Kunigunda. «Saj angel varuh me itak lahko vidli tudi skozi obe srajci», se odreže Zora. Nainedolžnejše mesto v Sloveniji. Ali še ne veste, da je Škofja Loka naj- nedolžnejše mesto v Sloveniji in morda celo na vsem svetu? Škofja Loka ima namreč še svoj Krancelj (hribček ob mestu). Kruta krivica. Mati je našvrkala svojega porednega sinka po njegovi zadnji strani in ga vprašala: «Ali veš, zakaj si jih dobil?» «Ta pa je lepa,» se je razburil sinko, «nabiješ me, pa niti ne veš, zakaj...» «Posodi mi 1 pet stot dinarjev, ker jih boš sicer tako zvečer zaigral pri kvar- tanju.» «Če jih dam tebi, so gotovd izgubljeni, ni pa še gotovo 1 , če jih bom izgubil pri kvartali...» 105 Zgodbe kuharice Mice Iznajditeljica. Naša kuharica Mica ona svoje knjige bere, je olike željna ptica. v lep roman se zatopi, Naj gospa se vanjo dere, lonec pa ji prekipi. 106 Da bi konec zlu storila, stvar tako je uredila: je trobento naročila in na lonec nateknila; kajti kuharica Mica silno je pretkana ptica. Zdaj se Mica veseli, nov ukor ji priskrbel, vel skrbeti treba ni, Kadar v loncu jed zavre, kdaj bo lonec prekipel, ji trobenta koj pove. Albanska zgodba. Tam ob blaženi albanski mejil, kjer je razlikovanje med mojim in tvojim hudo majhno, je Nadir vlomil v Atifovo sta¬ novanje ter mu ukradel dragocen zlat vrč. Ves nesrečen je bil Atif zaradi iz¬ gube stare družinske dragocenosti, ki pa je kohčno delala preglavice tudi Na¬ dirju, ki ni vedel, kako naj skrije vrč in kako ga naj spravi v denar, dla bi mu ne prišli na sled. Ne kes in ne spokorjenje, nego strah je rodil v Nadirju sklep, da' bo ponoči ukradeni vrč natihoma vrnil lastniku. Istega večera, preden je hotel izvršiti svojo namero', je Nadir srečal Atifa, ki mu je ves obupan tožil svoje gorje. «Nič ne obupuj,« je menil Nadir, «tat ti bo zlati vrč gotovo vrnil. Kaj 1 pa naj sicer počne z njim! Prodati ga ne more, ker ve vsa pokrajina, da je tvoj, obdržati pa tudi ne, ker bi ga kmalu odkrili pri tatu.« «Ti si bedak, Nadir,» se je razhudil Atif, «razbil ga bo na kose in posamezne dele prodal zlatarju.« «Ej, saj res,« je malo pomislil Nadir, «potem ga pa ne boš več videl...» Dobre oči ima. Sinko: «Čuj, mamica, naša Vera pa tudi v temi dobro; vidi.» Mati: «Kako to misliš?« Sinko: «Ko je sinoči v temi spremila gospoda doktorja po stopnicah, mu je dejala, da se ni nič obril...» Galantno. Gospod Bogatin se je udeležil cvetlič¬ nega korza v Nizzi, sedeč s svojo grdo in debelo ženo v: kočiji, okrašeni s cvet¬ kami. Ko se je Občinstvo začelo 5 med¬ sebojno obmetavati s cvetlicami, je go¬ spod Bogatin rekel svoji ženi: «Špela, želel bi, da bi bila tudi ti rožica.« «Zakaj naj bi pravi danes morala biti rožica?« je sanjavo vprašala gospa Špela. «Ker bi te potem lahko vrgel ven!« Slajša kot nebeška mana je na svetu čokolada „SANA“ 107 MAJ PRIHAJA. V brstenju mladem sredi polja bohotno) roža bela cvete... Saj ne. le v belem krilu Mira k cvetlicam prišla je v po sete. V brstenju mladem sredi polja je ptičica zagostolela ... Saj ne, le Mira vročo pesem mladosti svoji je zapela. Potuhnem hitro se v zelenje ... Kako 1 , čuj, konji peketajo! Saj niso 1 konji, le kovački, skrivnostni, s srcem se igrajo. Kot vino tihega pijančka telesce me opaja tvoje. Živ greh ti, grešnik jaz brez kesa vsak hip te ujel bom v roke svoje. P o d v r š a n. Pred periferiisko gostilno. «Taka tbom pr sola, dem že kur lo/ik puveš ant res to je udole ...» ROMAN. «Skovir» bo začel v kratkem ob¬ javljati roman, ki bo poln, romantič¬ nih in pikantnih zapletljajev. Vsebo¬ val bo borbo ukradene neveste, bor¬ bo za čast in poštenje sredi propadlih moških in žensk ter zasledovanje za- vajalcev in tatov deklet. Dejanje bo skozi napeto in zanimivo. Naročite takoj «Skovirja» in pošljite naroč¬ nino! KDOR LISTA NE PREJME, naj se nam takoj javi, da mu nado¬ mestimo manjkajočo številko. Žal, se dobe tipi, ki neznanokje tekom poštne odpreme pokradejo posamez¬ ne številke. Storili bomo potrebne korake, da se tatovi izslede. Naroč¬ nike prosimo, naj nam gredo toliko na roke, da nam takoj javijo, kadar ne prejmejo svojega izvoda. «Ker Verica ni prišla, da bi mi stala za model, se pač moram zadovoljiti z Muflo...» Prevelika senca. Silen nos je imel Miha, a pod nosom mu ni hotela zrasti niti brčica. «Kaj praviš, zakaj meni nočejo zrasti brki?» je vprašal Matijo. «Tvoj nos dela preveliko senco in v senci, saj veš, nič ne rase rado 1 ...» DELU ZAMUDNIH NAROČNIKOV, ki so dolžni naročnino še za prvo četrtletje, smo s to številko ustavili pošiljanje lista. Ostali zamudniki, ki dolgujejo še vso naročnino, bodo sle¬ dili. Kdor bo še tekom 14 dni porav¬ nal zaostalo naročnino, bo dobil to številko naknadno. Ponovno opozar¬ jamo, da lahko od naročnikov, ki so se sami priglasili in lista niso zavrnili, izterjamo dolžne vsote sodnim potom. Stroški za tiskanje lista niso majhni. Poštenost veljaj povsod! Tudi pri plačevanju naročnine! 108 -Jaz poznam, samo dve res lepi ženski .» «//z katera je ona druga?* NA L.IUBAVNEM SESTANKU. Jaz pa v polju trgam cvetje belo , zobljem rdeče jagode veselo in brezskrbno v modro zrem nebo... Mislite, da res je vse tako? Saj ne berem cvetk pomladnih belih in ne zobljem jagod, rdečih, zrelih; tudi v modro nič ne zrem nebo kot kokoš, ko se krepi z vodo... Prej, ko vam resnico vso povem, z verzi pač se poigrati smem. PROBLEM ZAKONA JE 'Ain§3H3N (Moderna pravljica.) Lisjak je sklical kongres, ki naj bi reše¬ val problem zakona. Prišli so zastopniki vseh živih bitij. Samo človek je ostal doma in poslal brzojavno opravičilo. Poročevalec je bil lisjak, ki je vrtel to vprašanje tako, da po njegovem obsežnem referatu nisi vedel, kaj prav za prav lwce. Začela se je debata in jegulja je zakli¬ cala: «V zakonu bi bilo treba gibčnosti, po¬ tem bi šlo vse gladko ...» Sulec je izjavil: «Rešitev je čisto eno¬ stavna. Jaz požrem svoje sulke, če me ne ubogajo .» Osel je dejal: «Najbolje je, se sploh ne oženiti .» Jagnje je vprašalo: "Zakaj pa ne, go¬ spod osel?* Osel je odgovoril: "Zato, ker nas eden ne sme biti tako neumen kakor je človek. Na koncu je lisjak prečital človekovo brzojavko: "Žal, ne morem priti. Moja žena mi ne da dopusta. Sicer pa smatram vprašanje za nerešljivo.-» Dober izhod. Župnik in mežnar sta bila zunaj na deželi. Vroče je bilo in žeja ju je mučila, a v žepu nista imela niti pare. Pa sta vendarle zlezla v neko gostilno in naročila pijače na kredo. Pri odhodu sta oba prosila gostilničarja, naj njun dolg zapiše tako 1 , da ne bo moigel nihče vedeti, da sta dva božja služabnika na¬ pravila v gostilni dolg. ' Gostilničar je prošnji ustregel in na¬ pisal na tablo: «Dom in us vobiscum dva litra, et cum špiritu tuo pa enega.» Jaz le lica gladim Miri bela, usta ljubim, v ognju vsa v zgorela, v grešne modre vtapljam se oči, pa so stihi ti na dan prišli. Podvršan. Ne sme povedati. Učitelj: «Francek, tvoj oče je mesar¬ ski mojster, zato mi boš povedal, iz česa se izdelujejo klobase.» Franček molči. Učitelj: «Kaj ti ne veš tega»? Franček: «Vem že, pa ne smem po¬ vedati, ker bi me oče nabil...» Razumljivo. Zora (v tramvaju): «Glej, kako spre¬ vodnik bulji v mene, kakor da ne bi imela voznega listka.» Vera: «Pokaži mu listek, pa bo pre¬ nehal zijati vate.» Zora: «Za vraga, ko pa nimam listka!» On ljubi mesec. «Kaj ti je ljubše, mesec ali solnce?» «Razume se, d ! a mesec.» «Zakaj?» «Po mesecu dobivam plačo, po solncu pa ničesar...» 109 Led prebit. Mira: «l\je si se seznanila s svojim, zaročencem. Mirkom ?» Vera: «Pri drsanju na mestnem drsališču. Veš, spočetka je bil Mirko strašno boječ, nekega dne pa se je zadel ob mene in oba sva padla po ledu.» Mira: «No, in tako je bil led prebit, kaj?‘ Postrežba brez denarja. «Dajte mi komad čokoladne torte*, je zahteval Štefan v slaščičarni. Slaščičar mu izroči zahtevano. Štefan ogleduje toirfo .od vseh strani in reče: «AIi bi jo lahko 1 zamenjal za sladoled?* «Prosim», odvrne slaščičar in mu pri¬ nese sladoled. Štefan poje sladoled, vzame klobuk in palico! ter hoče oditi. «Prosim, da plačate*, reče slaščičar «Zakaj? Saj sem vendar zamenjal in dobil sladoled za tolrto.* «Prav, ali tudi torte niste plačali. «Zakaj bi jo plačal, ko je nisem jedel!* odvrne Štefan in gre. On in denar. A. : «Tak lep pomladni dan je danes,, a ti tičiš doma!» B. : «Veš, to je takole: če gre denar od doma, ostanem jaz doma, če pa je denar doma, grem jaz ven.» Odlikovanje. Otilija: «PomMite, gospa Rozalija, moj mož je dobil odlikovanje. Vi ne veste, kako zelo sem vesela te. časti.* Rozalija: «Ta čut zadoščenja mi je znan še odi lani, ko je naša krava dobila prvo premijo.* Sreča. Mojzes vpraša na ulici nekega go¬ spoda, koliko je ura. Gospod’ pogleda na uro 1 in reče: «Ena.» Obenem prilepi Mojzesu zaušnico. Mojzes se obrne in zamrmra: «Tol je sreča, da ga nisem vprašal eno i uro prej.» Razlika. Janez: «Ali veš, kakšna je razlika med teboj in volom?* Gašper: «Kako neumno vprašanje!* Janez: «No>, poslušaj! Tebe je tvoja stara sinoči ozmerjala z volom, vola pa še ni nihče obkladal z Gašperjem;...» D. 110 Vodoravno: 1 slovanska boginja po¬ mladi, 5 hud vihar, 9 redka kovina, 10 mesto v Julijski Krajini, 11 muslimansko ime. Navpično: 1 pravoslavno krstno ime, 2 ovijajoča se rastlina, 3 star bog, 4 znan slovenski kraj, 6 veliko rimsko mesto v la¬ tinskem jeziku, 7 množina sodnih spisov, 8 redka reč pri današnjih dekletih. Rešitev velikonočne križanke. Vod o - ravno: 1 kolač, 5 zlato-, 9 rtič, 10 arij, 11 nak, 12 h-rka, 14 ikre, 19 vstajenje, 20 pro¬ cesija. — Na'vipieno: 1 kriz, 2 loka, 3 ču¬ do, 4 piruh, 6 lična, 7 traki, 8 jajce, 13 kratko, 15 klanci, 16 jajce, 17 ovip (narobe: pivo), 18 beda. Slab mož. A. : «Moja sestra se je salamensko slabo omožila.» B. «Kako tot?» A. : «Njen mož ne zna kvartatiU B. : «Za vraga, to je vendar lepa last¬ nost.« A.: «Da, da, toda on kljub temu pre- kvarta cele noči...» 1.1 SEJE I : VSEH VRST, ČRTNE IN AVTO- TIP1JE, IZDELUJE PO PRED¬ LOŽENIH RISBAH, PEROPISIH IN SLIKAH ZA NAVADEN TISK ALI ZA FINEJŠO IZVEDBO V ENI ALI VEČ BARBAH TOČNO PO NAROČILU IN V NAJKRAJ¬ ŠEM ČASU PO NIZKIH CENAH JUGOGRAFIKA, Ljubljana tiskovna in založna družba z o. z. mmmm SV. PETRA NASIP štev. 23. svoje imetje.« Ona: «Dragi gospod, žal, je Vaša roka prevelika, a premoženje premajhno ...» Lesena noga. Veselili: «Ta partija bi mi ugajala, toda vi pravite, da ima gospodična eno nogo leseno 1 . Žene z leseno nolgo ne bi mogel ljubiti.* Posredovalec: «Premislite, gospod! Vzemimo 1 , d!a se Vi poročite z ženo-, ki ima obe nogi zdravi. Pa stori ljubi Bog tako, da Vašo ženo lepega dne povozi voz, žena pride v bolnico, nogo- ji od¬ režejo', dolga bolezen, stroški in leseno nogo ji morate končno dati napraviti. No, vidite, ta Vaša bodoča nevesta pa ima leseno nogo že izgotovljeno ...» SLOVENIA-TRANSPORT Miklošičeva cesta 36, Ljubljana. Tel. 2718. Špedicija, mednarodni transporti, ocari- njanja, prevoz, selitve. Nizke cene! Nizke cene! 111 VSE BRSTI IN CVETI. Vse je narobe. Miha ne zna brati, česar se siromak silno sramuje. Ko je nekoč sedel v go¬ stilni in videl druge čitati razne časopise, je vzel tudi on v roke prvi list, ki ga je mogel dobiti, da bi si tako ustvaril videz zadosti pametnega človeka. Pa se je Mihi zadeva ponesrečila. Siromak je prijel časopis narobe v roke. Ko je s hlinjeno! pozornostjo buljil v ča¬ sopis, je pristopil krčmar in vprašal Miho: «No, kaj je novega ?» Miha: «Eh, vse je narobe po svetu.» Gostilničar: «Pa drži časopis prav, in ne bo nič narobe.» Rimski obraz. Tinček: «Ali veš, kakšen je rimski obraz ?» Stric (pijanček): »Približno 1 takšen kakor moj.» Tinček: «Že vem — zabuhel...» D. Gospodična: «Ali ni pogled na to bujno . cvetoče drevo diven?» Gospod: «Da, res je diven ...» V šoli. Učitelj: «Janezek, povej mi kak sta¬ vek !» Janezek: «Osel teče.» Učitelj: «Pr^v dobro 1 . A kako bi stvo- ril iz tega stavka velilnik?» Janez: «Hi, osel!» Izdaja konzorcij »Skovirja* v Ljubljani (predstavnica Marija Križaj-Omladič v Rožni dolini. — Urejuje Milko Bambič v Ljubljani.— Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani (predstavnik Miroslav Ambrožič).