Letnik II. Izhaja vsak da, Iz vzemi! nedelje In ponedeUka ob 5 popoldne. Urcdntttvo: Ufca Sv. FrtnaSlu Asiikcg« SL 20 1 ~ dopisi nal se pofttl)a)o t;redniStvi Ust*- Nefranklrana plsm« se M ■pretentajo in rokopisi se ne vračajo. Izdalae J li odgotornl urednik Šlefan Godim. Ustnik koMordj Usta .vLoJi- - Tisk. tiskarne om^Jrrim poroštvom v Trstu. uHca Sv. FranflAa AsiSkega «L 31. Teleion uredništva in uprave itev. 11-57. Naročnina zuaSa: Za cek) leto.......K 2J— n pol kta................. za tri nesete. ..... • • ..........T^I Za nedeljsko izdajo za cek) leto.......- za pol teta VEČERNA Posamezne Številke se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. OglisI se računajo na milimetre v Slrokostl ene kolono Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov .... mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5 - vsaka nadaljna vrsta.............. . Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti-. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi Usta. Plačuje se izključno te upravi .Edinosti*. — Plača ia toži se v Trat«. Uprava In Inseratnl oddelek se nahajata v uJIcf Sv. Frančiška - Aslikega «. ML — PoMaohranllnični račun *. 841.651 Skupni uloiii i Karpatih milimi ugoden Pni nuši ril ji doseleii. Položni m severnem boJlMo. DUNAJ, 4. (Cenzurirano.) Kakor se Je modo predvidevati, so Rusi tudi včeraj nadaljevali v ozemlju na obeh straneh Di»-klajiskeca prelaza svoj siloviti napad, čigar namen je, da bi prebili našo fronto. Morali so «e povsod umeknltl ob vel&ih izgubah moštva in materijala. V ozemlju med Užotkim prelazom in Pantyrskhn sedlom so zavezniške čete vrgle nasprotnika !z njegove tretje, severno od glavnega Karpatskega grebena napravljene obrambne črte in so ugrabile velik vojni plen. Skupni položaj v Karpatih se more smatrati za popolnoma ugoden. Prvi cilji, katere smo si postav ili, so doseženi. Z zadovoljstvom se zaznamujejo vesti o nemških napadih ob Rawki in Bzuri, kier se vrše že mesece na izpremembah bogati boji. Sedaj se zdi, da je kriza tamkaj premagana in da se je stvar končno obrnila v prid naših zaveznikov. Morda se sme v tem dejstvu že nekoliko opažati vpliv onih dogodkov, katerih torišče so že več tednov Karpati. — (»Tagespost«) BUDIMPEŠTA, 4. (Cenz.) »Az Est« poroča: Wyszkow so zavzeli naši. Sneg, ki ga je nad en meter, otežuje umikanje Rusov. V Bukovini se umikajoče ruske čete so dobile močna ojačenja. Kakor se zdi, so se tudi že uredile iznosa, ker so se med prednjimi stražami ojačenih čet pri Jakobenvju in našimi četami, katerih naloga bi bila. da vzdržujejo nove pozicije, že vršili spopadi. Ruske vesti. KOD AN J. 4. (Cenz.) >Berlingske Ti-dendc« roročajo iz Petrograda: Ruski poizkus obkolitve nemških čet na severnem Poljskem se smatra za izjalovljen. Petrograjska brzojavna agencija priznava odpotegnitev ruskih čet iz Karpatov. CURIH, 4. (Cenz.) Iz Petrograda se poroča: -Rječ« in *Golos Moskvi« poročata o napadu Avstrijcev, izvršenem s premočjo. Rusi da so bili prisiljeni, ustaviti opcracije proti Bochniji in se koncentrirati okoli Tarnouega. Dobro skrite avstrijske baterije da so strahovito začele obstreljevati Ruse. En kozaški polk da je bil skoraj popolnoma uničen. Car no boliiča. CAKSKOJE SELO, 4. (Kor.) Car je odpotoval na fronto. Umiti in rntro-ognlii ujetniki * Sibiriji. \VASHINGTON, 4. (Reuterjevo poročilo.) Rusija je priobčila Združenim državam, da ie razdeljevanje živil, denarja in obleke med nemške in avstro-ogrske v jetnike v Sibiriji dovoljeno le potom ruskih vojaških oblasti. To sporočilo ruske vlade se nanaša na to, da je neka amerikanska ekspedicija že odšla iz Pekinga. nobenega glasu ne o ladji, ne o njenem moštvu. Sodi se, da je »Oriole« ena onih dveh nepoznanih ladij, ki so ju nemški podvodni čolni torpedinirali. »Oriole« je imela 1490 ton vsebine in je bila zgrajena v minolem letu. Ponesrečena ladja. AMSTERDAM, 4. (Kor.) Iz Hocka na HoJandskem javljajo: Neki danes po noči semkaj dospeli pamik poroča, da je 14 milj zapadno od svetilnika Moze pasirala razbita ladja, katere jambori so moleli iz vode. Odplul je pilot da ugotovi stvar. Parnik »Dacia«. LONDON, 4. (Kor.) »Dacia« je brzoja-vila v torek zvečer iz Saudy Baya, da je niso še zadržali. Podvodni čolni za Anglijo. LONDON, 4. (Kor.) Glasom poročila v »Associated Press« gradijo v Kanadi 20 podvodnih čolnov za Anglijo, od katerih inora biti deset izvršenih do jeseni. liileftl pflilannt LONDON, 4. (Kor.) V spodnji zbornici je naglašal Asquith v svojem odgovoru na razna vprašanja in priporočila glede delovanja parlamenta sklep vlade, da ne predloži nobene take zakonske predloge, radi katere bi mogel nastati spor med strankami. Rekel je, da se morajo, dokler vladajoči položaj ne bo rešen, odložiti vse razprave o notranjepolitičnih vprašanjih. Kanadski parlament. LONDON. 4. (Kor.) »Daily Telegraph« poroča iz Montreala: Parlament bo otvor- jen v četrtek. Pečal se bo izključno z vojnimi zadevami. Za nadaljevanje vojne se bo zahtevalo 100 milijonov dolarjev. Podraženje mleka v Londonu. LONDON. 4. (Kor.) S prihodnjo nedeljo se zvišajo v Londonu cene mleka za pol penca pri četrt litru. Tudi cenc moke se višajo. __• Vojaško odlikovanja na Francoskem. PARIZ, 4. (Kor.) Zbornica je sprejela včeraj zakonski načrt, ki uvaja odlikovanje za vojake, vojni križec. Ta vojni križec se bo podeljeval častnikom, podčastnikom in moštvu, ki so v času od izbruha vojne imenoma navedeni v dnevnem povelju. Tekom seje je neka ženska s tribune za gledalce vrgla neke papirje v zbornico. Ženska, ki je dozdevno blazna, je bila aretirana. Pri zaslišanju je podala zmedene izpovedbe v slabi francoščini in je trdila, da je Rusinja. Žensko obdrže v policijskem varstvu, dokler ne doženejo, kdo je. Frančiški nntslc i Remcih. PARIZ, 4. (Kor.) »Temps« občuduje spretnost Nemcev v zgradbi novih zveznih prog, katerih ena n. pr. vodi v polu-krogu okrog Verduna, dočim druga sega vse do St. Mihiela. »Tudi na Francoskem«, pravi članek, »si ne prikrivamo, da Nemčija vzdrži do skrajnosti in se ne vda, dokler ne bo potolčena tako, da se ne bo mogla opomoči.« V odličnih francoskih krogih da se tudi glede ukrepov nemške vlade v stvari uporabe žita in kruha ne vdajajo nikakršnim iluzijam, temveč da vidijo v njih zopet dokaz, da Nemčija hoče nadaljevati vojno do skrajnosti. Po nemškili podvodnu telnib tornediniran parni* ? AMSTERDAM, 4. (Kor.) »Nieuvv van den Dag« javlja iz Londona: V krogih pa-roplovcev vlada vznemirjenje radi usode partiika »Oriole* družbe Generale Stean Navigation Company. Ladja je odplula v petek iz Londona v Mavre in od tedaj ni Socialni lenkritie ii viju KARLSRUHE, 5. (Kor.) Ob koncu včerajšnje seje druge zbornice je imel podpredsednik Oeisz (socijalni demokrat) pa-trijotičen nagovor, v katerem je izražal upanje, da delo zunaj na bojišču in doma zagotovi nemškim državljanom časten mir. Nato je Oeisz zaklical trikraten »hoch« velikemu vojvodi in nemški domovini. BEROLIN, 5. (Kor.) V zvezi z Lieb-kneehtovo izjavo, priobčeno v »Vor-waertsu«, je sociialnodemokratska stranka skirnila sledeče: Stranka zavrača z vso odločnostjo trditev, da dovolitev vojnih kreditov nasprotuje interesom proletarijata ter pro- gramu in sklepom mednarodnih kongresov. Stranka proglasa, da je očitanje Le-debourja, da strankino vodstvo v svojem poslovanju zasleduje zavlačevalno in pri-krivalno politiko, brez vsake dejanske podlage, in obsoja kar najstrožje njegovo postopanje. Težite z votlim kruhom v HemfUi. BEROLIN, 4. (Cenz.) Peka vojnega kruha je otežkočena, ker ni na razpolago dovolj krompirjeve moke. Tovarne krompirjeve moke delajo z izgubo in so po poročilu »Berliner Tageblatta« ustavile o-brat. Najvišja cena za krompir se smatra za prenizko. Z druge strani se priporoča pekom uporaba svežega krompirja, kar pa je silno težavno. Iz predzgodovlne seianje vojne. BEROLIN, 4. (Kor.) »Norddeutsche Allg. Zeitung« piše: Ruska vlada je smatrala za primerno, da iz izmene brzojavk pred izbruhom vojne med cesarjem in carjem, objavi brzojavko poslednjega od 29. junija, v kateri se med drugim opozarja na ta, da bi bilo pravilneje, da se srbsko - avstrijski problem predloži haaškemu mirovnemu sodišču. Podtika se nemški vladi, da namenoma ni priobčila te brzojavke ter da je z molkom prezrla carjev poizkus, da še neposredno pred izbruhom prepreči vojno s tem predlogom. K temu izkrivljanju je pripomniti najprej, da so bile v nemško Belo kniigo sprejete Ie tiste brzojavke med obema vladarjema, ki so bile za potek pogajanj odločilne. K tem se omenjena brzojavka ni prištevala. Sedaj dodatno objavljena brzojavka carjeva z dne 29. julija se glasi: »Hvala za tvojo prijazno brzojavko. Ker je bilo oficijelno priobčilo, ki je je podal danes tvoj veleposlanik mojemu ministru, po-! dano v tako drugačnem tonu, prosim te, | da pojasniš to razliko. Pravilneje bo, da i se avstro-srbski problem izroči haaški ' konferenci. Zaupam tvoji modrosti in tvojemu prijateljstvu.« Odgovor nemškega cesarja je priobčen v nemški Beli knjigi. Spričo njegovega besedila pač tri potrebno več nobeno pojasnilo, zakaj ni cesar Viljem v svojem odgovoru privolil v carjev predlog za mirovno sodišče. Ne glede na to, da je bil predlog le približno omenjen, je spričo militaričnih priprav Rusije proti Avstro-Ogrski izgubil vsak stvarni pomen. Rusija je istega dne, ko je odšel carjev telegram njegovemu veličanstvu, vkljub opetovanim nemškim svarilom proglasila mobilizacijo 13. arinadnega zbora proti Avstro-Ogrski, ne da bi se bila od strani Avstro-Ogrske poprej izdala taka odredba. Resnična ruska mobilizacija je začela že 24. junija. Predloga za mirovno sodišče od strani države, ki radi v vpoštev prihajajočega spora svoje čete mobilizira in s tem grozi z vojno, ni bilo možno smatrati za v resnici resnega ni nadebudnega. Kar se tiče v brzojavki ruskega carja omenjenega koraka nemškega veleposlanika v Petrogradu, Pourtalesa, pri ministru za vnanje stvari Sazonovu, je bilo to sporočilo veleposlanika ministru, kjer je na resen način opozarjal na to, da bi nadaljevanje z ruskimi odredbami za mobilizacijo pomenjalo resno nevarnost za evropski mir. To priobčilo, ki je imelo značaj prijateljskega posvarila, ni bilo v resnici nič drnzega, nego ponavljanje tega, kar je poslanik od 25. julija dalje naglašal v vseh pogovorih, ki jih je imel z ministrom. Od onega dne, ko je bila ruska garda pozvana iz tabora pri Krasnem selu nazaj v Petrograd, ni grof Pourtales opuščal nobene prilike ne da bi bil ministra Sazanova z največjo resnostjo opozarjal na nevarnosti kako militarične priprave. Pri priobčilu, na katero se je sklicevala brzojavka carjeva, ne gre torej na nikak način za kako izjavo, ki bi bila v nasprotju spravljivim tonom, ki ga je ubirala Nemčija med vsemi pogajanji. Ce pa je je car drugače razumel, potem je najti pojasnila za to le v tem, da je ruski minister, kakor se zdi, opustil, obvestiti svojega carskega gospoda o pretdšem nemškem svarilu pred militaričnimi oboroževanji. lirska vstala. PRETORIJA, 4. (Reuterjev urad.) Štirje častniki in sto Burov, del Maritzovih bojnih sil, se je vdalo pri Kakamasu. Na-daljnih 500 mož se je vdalo s Kampom. Med Mlajem in Japonsko. PEKING, 4. (Poročilo Reuterjeve pisarne.) Uradno molče o zahtevah Japonske. Te se tičejo železnice Lungkou - Veihsien, industrijelnih koncesij v Mandžurji, v južni Mongoliji in Šantungu, rudniških koncesij v Šantungu, Kiangsi, Ngauhveiu in Fukienu, obnovitve najemne pogodbe Port Arthurja, kakor tudi rešitve različnih nerešenih vprašanj. Vlada ostaja mirna in previdna. Prebivalstvo je razburjeno. Argentinija vzame svoje zlato iz Evrope. BUENOS AYRES, 2. (Kor.) Vlada je sklenila, da odpošlje v Evropo fregato »Sarmiento«, da vzame na krov v argentinskih poslaništvih naloženo zlato. Budimpeštanska občina garantira za pol milijona posojila. BUDIMPEŠTA, 4. (Kor.) Minister za notranje zadeve je odobril danes sklep glavnega mesta, da se manjšim eksistencam, ki so zabredle vsled vojne v finan-cijelne težkoče, izposlujejo pri vojnokre-ditni banki manjša posojila do zneska 500.000 kron. Vihar porušil šolsko poslopje. LUGO, 3, (Kor.) Vsled silnega viharja se je nahajalo 30 orok, podrlo. En otrok je se je nahajlo 30 otrok, podrlo. En otrok je bil ubit, več težko ranjenih. Izvoz-turškega tobaka dovoljen. CARIGRAD, 3. (Kor.) Turška vlada je izvoz tobaka zopet dovolila. Žitni trg. VRATISLAVA, 4. (Kor.) Pšenica 25.65, rž 21.65, oves 20.60. DUNAJ, 4. (Kor.) Kupčija počiva na vsej črti. To se ne tiče samo glavnih žitnih vrst, ampak tudi postranskih predmetov. Dolgovi velikih držao. NVashingtonska vlada je objavila uradno statistiko dolgov vseh držav na svetu in sicer po stanju pred izbruhom sedanje vojne. Po tej statistiki znašajo dolgovi vseh držav 168 milijonov v nemških markah. Iz tc statistike navajamo sledeče podatke: Francija dolguje 25 100 milijonov v nemških markah. Rusija dolguje 18.?C0 milijonov mark. Anglija dolguje 13.900 milijonov mark. Italija dolguje 7.200 milijonov mark. Angleška Indija dolguje 5.900 milijonov mark. Japonska dolguje 5.000 milijonov mark. Nemčija dolguje 4.700 milijonov mark. Avstro-Ogrska dolguje 4.200 milijonov mark. Združene države dolgujejo 4.100 milijonov mark. Skupni dolgovi nemških zveznih držav znašajo 14.900 milijonov mark, a je v njih uračunjeno tudi izvrstno organizirano železniško omrežje, ki nosi velike dobičke. Razven Japonske ni nobene druge države, ki bi bila izključno lastnica vseh prometnih prog na lastnem področju. Za podržavljenje železnic se je precej storilo tudi v naši monarhiji. poslovil z zadnjim pozdravom od svojega mrtvega brata, zatrobil vnovič k naskoku in skočil za menoj. Napravil je samo par korakov, ko je zadela kroglja iz strojne puške tudi njega in sicer naravnost v čelo. Padel je mrtev na tla — skoro poleg trupla svojega brata. Moja stotnija je končno po strašnem krvavem klanju zavzela zaukazano pozicijo. Žal mi je bik) za nesrečna dva brata, ki mi ostaneta sigurno vedno v spominu. .....Jutri v hladni grob. (Iz pisma nekega vojaka.).....Jutro je. Pred nami travniki, zaviti v meglo in v sivih obrisih se dvigajo majhni griči. Grobovi so, grobovi junakov. Da grobovi, kamorkoli pogledaš, grobovi in grobovi. Tu počivajo oni, ki so žrtvovali najdražje, kar imajo, življenje za domovino. Tu leže prijatelji in sovražniki združeni v večnem spanju. Kaj hočemo na tem pustem kraju? Ni bila radovednost, kar nas je gnalo, da smo motili mir mrtvih. Hoteli smo kopati, zakopati našega tovariša. Na levi krasna drevesna skupina, tako prijazna za poči-vanje. Tu naj ga pokopljemo. Naj ima svoj grob. Nemo, brez besed smo zasajali lopate v zemljo. Grob je gotov. Z višine so prinašali štirje tovariši tiho in slovesno mrliča. Naš tovariš je, ki ga hočemo pokopati. Bil si nam vedno ljub, drag tovariš. Še enkrat ti hočemo pogledati v tvoj bledi, mrtvi obraz. Hitro te je doletela smrt. Brez skrbi si slonel v strelskem jarku, mogoče si mislil na svojo družino. Tu je prišla granata in ni te več bilo. Šele pred par dnevi si dobil sliko žene in otrok in nam jo kazal s ponosom in veseljem. A sedaj te polagamo v grob. Sledil je kratek govor tovarišev; poslušali smo ga odkritih glav. Spominjali smo se vdove in sirot, ki ne morejo biti navzoči, ki ne morejo moliti in morda tudi nikdar ne bodo našli groba pokojnika. Pogledal sem naokrog, videl solze, objokane tovariše, junake, ki so že tolikokrat junaško gledali smrti v obraz. Vsakdo je molil na tiho in vrgel pest zemlje v grob, ki smo ga potem zakopali. Križ z imenom padlega krasi mesto, okrog in okrog bezgovi grmi. Počivaj sladko tovariš, počivaj v miru. Za tebe ni več vojne, zginli si in odšel v večni mir.....Na višinah okrog razsaja boj. Pokanje pušk, grmenje topov naokrog. Par krogelj zažvižga tudi irad nami. Molčeč smo šli po strmih višinah nazaj v strelske jarke, nazaj v boj. Kdo izmed nas je neki prvi, ki se bliža večnosti, daleč proč od nemirnega sveta? .... Živci in vojna. V angleškem zdravniškem strokovnem listu »The LauceU je priobčen zanimiv članek o nervoznih stanjih in sanjah vojakov na bojišču. Nevrotiki reagirajo često na povsem čuden način, če se je v njihovi neposredni bližini dogodila kaka eksperzija- Kažejo nag-nenja k somnambulizmu in hodijo kakor mesečni po strelskih jarkih sem in tja. V sanjah vojakov se najpogosteje pojavlja strah pred izolacijo, posebno pri ljudeh, ki so v najsprednejih strelskih jarkih. Sanja se jim, da so zašli v labirint, iz katerega iščejo izhoda, ali da se plazijo po samotnih gozdovih, kjer so jih njihovi bežeči tovariši pustili čisto same. Najrahleji ropot med spanjem povzroča, da se jim zdi, da slišijo razpokajoče se granate, ali pa topot korakajočih polkov, tako, da se kričeč vzdramljajo iz sanj. Nekateri sanjajo tudi, da niso mogli iztrgati bodala iz telesa sovražnika, ko so nujno potrebovali tega orožja za svojo obrambo. Najpogo-steja spremljevalna pojava te nervozne napetosti, ki jo povzroča vojna, pa je — nespanje. Sličice iz volne. Dva brata. V »Gazeti Podhelanski« opisuje neki stotnik sledečo epizodo iz de-cemberskih bojev na Rusko-Poljskem: Naskakovali smo sovražne pozicije ponovno toda brez uspeha. Strojne puške so zaporedoma pokosile naše vrste. Toda.dotično močno pozicijo smo morali dobiti za vsako ceno, da si tako napravimo prosto pot za nadaljne operacije. Tudi jaz sem dobil povelje, naj s svojimi ljudmi še enkrat izvršim bajonetni naskok. Trobenta je zatrobila k naskoku; tekli smo čez polja, kjer je bilo na kupe naših mrtvih tovarišev. Dirjal sem naprej z golo sabljo. Tu zaslišim za seboi klic: »Gospod stotnik'« Začuden se obrnem in zagledam, da je naš trobentač, ki se je skril za neko truplo in mi klical: »Gospod stotnik, to je moj mrtvi brat! Toda sedaj ni čas za žalovanje, vsaka sekunda je dragocena, tem dragocenejša, ker sovražnik ne čaka.« Zaklical sem zato: »Naprej!« Trobentač se je Razne politične vesti. Vrvenje v Italiji. Po Italiji traja vrvenje dalje, a ognjišče mu je v vpr^anju nevtralnosti, oziroma intervencije. Živahne dl-skuziie v ožjih krogih, po javnih lokalih in tudi listih izzivlje govorica, da se nemški veleposlanik Bulow ne pogaja se sedanjim ministrskim pred »idnikom Salandrom, ampak z Giotittijem, iz česar nam stopa pred oči možnost, da je ta znani italijanski politik in državnik — prihodnji mož, prihodnji načelnik italijanske vlade. Ko so že pred par tedni nastale govorice, da Giolitti izpodko-puje Salandro in da mu utegne tudi res slediti, se |e to izpremembo tolmačilo v v smislu, da Italija ostane nevtralna in da ne poseže v sedanjo vojno. Potemtakem bi bilo sklepati, da je Giolitti mož miru in lojalnega vedenja napram zaveznicama Av-stro-Ogrskl in Nemčiji. Do drugačnih domnev pa moramo priti, ko čitamo karakteri* stiko, ki jo podaja „Tribura o Giolittiju. Giolitti je — pravi „Tribuna" — v vseri> političnem delovanju vsikdar dokazni kako se zna prilagojati menjajočim dejstvom. Od nekdaj je bil n; skoten določenim formulam. S tistim optimizmom višjega reda hi je prava esenca politične nadarjenosti, je Stran TI. „VEČERNA EDINOST* It 22. V Trstu, dne 5. fcbruvarja 1915. vsikdar znal porabljati prilike, ki mu jih je nudila menjajoča se resničnost. Zato se zdi pop »Inoma izključeno, da bi se a primi trdno oprijel kcke formule. — Po domače, po slovensko, bi se glasila ta karakteristika : Giolitti je mož, ki zna spretno obračati plašč po vetru momenta, in nekega lepega dne bi mogel — če bi prišel na krmilo — postati iz pristaša nevtralnosti mož — intervencije. Je pa med italijanskimi politiki v resnici mož, ki odločno govore za to, naj Italija ne vtika prsta v sedanji o-genj. Senator Rolandl Ricci je te dni nujno opozar.al Italijane, da najvažneji interesi Italije leže v Sredozemskem morju in zato da je Francija najnevarneji konkure Italijanov. Tako se križajo mnenja v Italiji. A kdo bi mogel reči, katera stran tehtnice političnega razpoloženja v Italiji bo končno težja. Angleški premogovniki v vojnem času. Kakor je razvidno iz angleskh časopisov, tvorjo delavci po premogovnikih velik kontingent za angleško armado. Seveda se v angleškem premogovnem revierju, posebno v centrumu New-Castla, pomanjkanje delavcev močno občuti. Kdor pride v kak h«-tel tega mesta, takoj zapazi, da vladajo druge razmere. Poleg oficirjev sede trgov J in obrtniki v črnih večernih toaletah. Razpravljajo o kupčiji. Stara in dobičkanosna trgovina s premogom, je v začetku vsled vojne močno trpela, trda zdi se, da se je sedaj zopet dvignila. V normalnih časih je šlo 80°/, iz-▼0'a premoga preko New-Castla. Ko so mnogoštevilne premogokopne družbe zmanjšale sobje, se je v Nojficumbtrlandu priglasilo k vojakom 61.000 delavcev, 35 000 p d v Durhamu. Posledica tega je seveda m-njši izvoz p-emoga. Strokovnjaki cenijo le n» izpad na 60 milijonov ton. Povpraševanje po ang'eškem premogu pa je v Franciji in Skandinavi i zelo narastlo, ker se na-ha a o frane ki in be gijski premogovniki v ncmš-ih rokah Nemški ujetn k; na JafOiskem. V angleškem jeziku izhajajoči .Japan Weekly Cr ničle1* jobjavil dne 3. decembra sledeči izvirni dopi* iz Tokija: V nedeljo, dne 22. novembra jc bilo v bližini postaje Šinagava ži ahno vrvenje. Velike množine ljudstva so \r ele tjakaj, da vidijo nemške ujetnike, ki so bili na potu v Asakuso. V ak, s katerim so ^e peljali, je prišel na postajo ob 4*10 p poldne. S Ince je že zatpnilo in šinagav-skt zaliv se je zavil v mrak Novo šotori-š.e za ujetnike je blizu morja in tu so bile m ožice, ki so prišle gledat ujetnike, tako go«te, da se ni bilo mogoče niti ganiti. Iz oili so večinoma ranj ni. Taki slu'"a i se množe osobito zadnji čas, odkar se na prizadevanje nevtralnih držav urejajo obvestila 0 vojnih ujetnikih. Vojno minMrstvo je izdalo odlok, ki določa, naj se s stavljajo poročila o smrti previdno in naj se javi smrt le kadar je dognana tako, da se ne more dvomiti o njej. V vseh drugih slučajih naj se javi. da vojaka pogrešajo. Tiskovna pravda v Mariboru. Ptujski „Štajerc", znano glasilo stranka „Štajerca", je v svoji lanski 23. Številki objavil več neresničnih notic o poslancih S. L. S. dr. Jan-koviču in dr. Benkoviču. Poslanca sta tožila odgovornega urednika Linharta in povzročitelja notic, Antona Kovačiča. Pred razpravo se je pa posrečilo predsedniku izjemnega sodišča, višjemu dežeinosodnemu svetniku dr. Fraydlu, da se je z ozirom na kritični čas skiemla poravnava. Oba obtoženca sta se obvezala, da objavita v „Š ajercu" na istem mestu in z istimi črkami izjavo, v kateri i bžalujeta, ker so bili objavljeni neutemeljeni očitki in sta se obvezala nadalje, da prosita odpuščanja in da dovolita, da oba zesebna tožnika na stroške obtožencev o- 1 .javita to izjavo v „Slovenskem Gospodarju Sodišču se je prepustila • dmera stroškov s pris avkom, naj se izdatki založe v treh dneh, ko po-tane poravnava pravomoćna. »Križ vojne oskrbe«, ki so ga izdale organizacije za vojno oskrbo, je nastopil pot v široko javnost in že ga vidimo tu m tam v gumbnici ali kakor brošo. Ga pač sedaj ni nikogar, ki ne bi v tej ali oni obliki sodeloval na vojni oskrbi in tako naj tudi vsakdo nosi okusni medlo-zlati križ z v sedanjem času toli pomembno devizo: vojna oskrba. Križ se izda sedaj tudi v manji izdelavi z gumbom in iglo, kot privesek, kravatna igla, igla za ženske klobuke in kot gumb za manšete. Po spretnem spojenju 11 malih križev je ustvarjena celo jako okusna zapestnica, ki predstavlja dražesten nakit. Dočim iznaša cena za veliki križ 2 Kr., so pa različni mali izdelki po 1 K 50, gumbi za manšete po 3 je papež preJl gal izme^avo uje nikov K, zapestnica 8 K. Tudi različne vrsti orne eno na ženske in otroke in pa na možke nad 55 let. Med \!astTii, ki so dale ugoden odgovor, so Anglija, Nemčija in Av-st o Ogrska. Kakor p prej se je sveti oče obrnil neposredno do g avarjev držav. K .kor javija ,.Tribuna", traja izmenjava mi-li med sveto stolico in evropskimi državnimi pisarna li dalje in jej je namen, da tzp sluje i menjavo za vojaško službo ne- pismenega papirja je utisnjen »Križ vojne oskrbe« v zlatem kovu. Naročila je pošiljati tehnični obratni centrali pisarne za vojno pomoč c. kr. ministrstva za notranje stvari, Dunaj, L Hoher Markt št. 5. Trgovska in obrtna zbornica. »Wiener Zeitung« je objavila, da je minister za trgovino potrdil zopetno izvolitev Ivana Scaramanga, viteza Altomonte, predsednikom, in Riharda barona Alborija pod- ogleduje okoli sebe. Obenem Je pa zapazil, da so vrata kajute sobarja Hektorja Depau-lija, odprta. Stopil je bližje, a še predno je dospel do kajute je iz iste skočil neki drug človek, ki je takoj z onim, ki se je šetal po parniku, pobegnil. Mornar Fran Popalardo, je začel takoj vpiti, na kar je vse moštvo parnika prihitelo in zdiijalo za bežečima. Ker je parnik »Concordia« vsidran ob pomolu sv. Terezije, sta jo bežeča ubrala proti strmini del Promontorio, a moštvo parnika jima je vedno sledilo ter vpilo za njhna. Na rečeni strmini je pa bežečima zastavil pot neki redar, kateremu se je posrečilo enega vjeti, dočim je drugi zavil nazaj proti mestu. Aretiranega je redar odvedel na policijski komisa ijat v ulici della Muda vecchia, kjer je povedal, da je 26-letni brezposelni pomorščak Ivan Cavezzo. Moramo Še posedati, da se je Cavezzo, ko ga je redar aretiral, temu z vso silo uprl in celo grozil redarju, ki je moral potegniti sabljo iz nožnice. No, med tem je pa prišel na komisa-rijat Fran Popalardo, ki je povedal, da so na parniku konstatirali, da je Cavezzo oni, ki se je šetal po parniku in tako stražil, da bi kdo ne zasačil njegovega tovariša, ki je med tem vlomil v sobarje vo kaj uto in tam s silo odprl kovčeg, seveda ne z namenom, da bi kaj spravil vanj, temveč, da bi kaj vzel iz njega. Med tem je pa na isti komi-sarijat drugi redar pri vedel drugega človeka: bil je to 24-Ietni Fran Strauss in v njem je Popalardo spoznal onega, ki je vlomil v so-barjevo kajuto. Na mestu, kjer je bil aretiran Cavezzo, so našli velik žepni nož in vetrih, a na mestu, kjer je bil aretiran Strauss — v ulici dil Lazzaretto vecchio — tudi vetrih. Nato je pa prišel na komisarijat še sobar parnika „Concordia" Hektor Depauli, ki je povedal, da mu je bila iz kovčega ukradena zlata ura. Straus je trdil, da on ni bil v sobarjev! ka uti, da ni ničesar ukradel in da najdeni vetrih ni njegov; da pa opraviči svoj obisk na parniku, je rekel, da je imel opravila s krmilarjem Julijem Antoniet-tijem. Cavezzo da je bil ž njim, ker sta upala, da jim bo Antenietti plačal za vino. Cavezzo jo priznal, da je bil najden- n >ž njegov, glede vetriha je pa rekel, da t. ce; t orodja sploh ne nosi pri sebi. Pa kuu o i mu verjel, saj je celo pod posebnim policijskim nadzorstvom. Slovensko gledališče v Trs u, V nedeljo, 7. t. m. ob 4 popoldne se u-prizori, kot poslovilna predstava člana, g. Daneš-Gradiša, burka v 4 slikah „Pojdimo na Dunaj* Priredil L. Ogrinc. Režijo vodi g. Daneš-Gradiš. OSŠBE: LIPE K RT A VE C, ekonom ... g. Daneš UZA BETA, njegova sestra ... HELENA, njegova hči.....g. Kavčičeva ZULEC, lekarnar........ g. ralj CVENKOVIČ5. trgovec z želodom . g. Rumpelj PAVEL PRAVIČNIK, aktnar . . g. Terčič EDVARD, natakar.......g Radovan JE AN.............g. Dolinski POLICAJ ..«•••••••• g Grobski BRUS. komisar ....••••• g. Gabršček SODNIJSKI SLFGA...... SREČKO SKOBEC.......g. KoviČ ADAM, njegov pisar g. Cižek Prva slika se vrši na Vrhniki na Kranjskem v hifii Krtavca, druga v restavraciji na Dnnajn, tretja pri sodišču in četrta v skrivnostnem zavoda. ZDRAVNIK Hed.Dr.Ronl Perničič ordinira od 11-1 pop. r-Trst, ulica PonOmo 3/11. (nasproti Drehlrjeve pivovarne). Dr. H0RUATH TRST, CORSO ŠT. 17 Specijalist M KOŽNE ki SPOLNE BOLEZNI ŠIBKOST In NUKVOZNOST n BOLEZNI v NOGAM In SKLEPIH. | Spni— «d 11-1 pop. in 3 - 6 zvečer ob nedelj*!* od 10-1. Domače vesti. *pos< bri \ kar bi naletelo, kakor se zdi, na predsednikom trgovske in obrtne zborni-razne ttžkoče. ce v Trstu za leto 1915. Tudi za slovensko porabo. Izvrševalni odbor čeških agrarcev je imel svojo tedensko sejo. Predsedstvo smatra skupno delovanje vseh slojev in stanov izlasti v . .. . .... ^ .sedanjem času za zelo važno ter zavrača Knez Konrad Hohenlohe-Schilingfurst. vsak poizkus da bi zanašala neso-^Slovenski narod" pise: .Po več kakor de- giaSja v posamezne sloje ljud-fetletntm delovanju v Trstu zapušča knez stva To posvarilo bi morali uvaževati K. n ad Hohenlohe-Schillingsfurst primorsko tudi mi Slovenci — še posebno mi ob svo- jih skromnih razmerah. V teh težkih časih bi se morale strankarske in razredne razlike umakniti v ozadje in bi morati vsi stati |v eni vrsti kot — Slovenci. cesarsko names ništvo ter se podaja v politični pokoj. Cesar ga je inunovai za pred-tedn ka najvišjega lačunskega dvora. Neradi vidimo odhajati moža, ki se je pokazal v »voiem važnem delokrogu pravičnega in za blagor izročenih mu dežel vnetega zastopnika najv sje državne oblasti. Doba princa henlohe pomenja za celo Primorje dobo ta odnega in gospodarskega pomirjenja, pomenja za nas Siovence ob Adnji začetek lepega razvoja, kateremu smo mogli posvetiti 5-oje sile, ktr jih ni več izčrpaval zavoženi i 5tem Hohenlohejovih prednikov." Nadaljna Izvajanja je zaseg a cenzura. Listnica z 8000 kronami ukradena ali izgubljena ? Na policijskem komisarijat u v ulici dei Bachi se je včeraj zjutraj zglasil posestnik Karel Cavesso, ki Je prijavil, da je predvčerajšnjim popoldne ob treh v ulici del Solitario konstatiral, da nima več pri sebi listnice, v kateri je imel 8000 kron. Rekel je, da ne ve, če je listnico zgubil, ali O ranjenih, odnosno bolnih vojakih. — mu i° ie kdo "kradel. v listnici so bili V mestno bolnišnico so bili s p r e j e t i-!^rie bankovci po 1000 K, a drugih 400<> *■ " • — - •■ krun je bik) v bilo v bankovcih po 100, po 50 in po 20 kron. Na bankovcih po 50 K so napisana imena Schlaus, Flora, Viccario, Bonivento in Jamšek. Izjalovljen tatinski poskus na parniku. Neki mornar parnika „Concordia" je pred-vc rajšnj.m opoldne opazil, da se neki ti'j i'ran Hoffmann od 18. pešpolka, Anton Clenik od 87. pešpolka, Jurij Cumprouk xl 24. pešpolka ter črnovojniki Mihael Germek, Ivan Dilenta, Josip Piroc, Ja-»oslav Kopecky in Anton Virant. — O d-D ti š č e n i so pa bili iz mestne bolnišni-ze: Vladimir Oulin od 80. pešpolka. Ivan Capko od 91. i ešpoika. Pavel Buzek od človek nekam sumljivo šeta po parniku« Dr. PECNIK Dr. PETSCHNIGO TRST, VIA L CATER1NA STE«. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 in špecSalist za kožne In vodne (spolne) bolezni: t!—1 in 7—7Va IIHBII IIBflill IMI ■ s Dobroznana mirodilirica :: £ I Iv. Camauli i = Si. hm - Trsi - blizu Ha. tf»a = 1 Velik izbor barv | 1= = povlak Kd.= = Zaloga za Trst in okolico redilnega H -SLADIN i ter tefavp m» m M»p puta n iini. - T«Ma ~ D! KORSANO ■Specijalist za sifilfctičnc in kotne bolezni ■ J [ v Trstu, v «1. S. Lazzaro št. 17, L | * bbebs (Paiazzo Diana) < * Za cerkvijo Sv. Antaaa norega. Spriji— od 12. do 1: to od • de 7 pop. Ženske od 5 do 6 popoldne._. Dnevnik „Edinost" v Trstu je izdal in z*ložil naslednje knjige: 1. »VOHUN«. Spisal I, F. Cooper. — Cena K 1.60. 2. »TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin. - 3. »KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K 1.60. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal L Sjergjc-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K. 5. »POLJUB«. Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svćtla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin. 7. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. 8. »JURKICA AGICEVA«. Spisal Ksa-ver Sandor-Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2.—. 9. »UDOVICA«. Povest ii 18. stoletja. Napisal I. E. Tomić Poslovenil šteian Klavš. Cena K 1.60. 10. JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.—. 11. »VITEZ IZ RDEČE HISE«. (Le Che-valier de Mais'in rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50. sa li PRIPOROČLJIVE TVRDKE m PohiStvo. flnO postelji vzmeti, nove žimnice K 80.— Po-IIVC polna spalna soba z žimninami K 290.— V. Fonderia 12, I. 2318 Razni« ĐPAlfrriff v n*jem dai° 7112110 gostilne, rlUUUJU kasarne, mleka ne- in dru#i obrtni obrati, h de, vile itd. Pojasnila daje Ko Tarna Oorso od 9—11. 3—6 telefon 8t. 825 gi ob laršič, ka. 41 Čistilo za čeuUe tJsšSvz Carpison 2. Telefon 13-09. Odlikovana tržaSka tovarna. 2L14 EmiSia Ceregafo Trst Carapo S. Gtecomo 2 Priporoča cenjen, občinstvu svojo trgoulns pisarniških (n šolskih polfeMčin Prodaja razglednic in igrač vseh vrst. Prodalo se tudi molitvenik! v slov. Jeziku, m&M aflK« ^ T TISKARNA ■EDINOSTI Telet. 11-57 TRST Telef. 11-57 ul. sv. Frančiška As. 20 Izvršuje tiskarska dela v najmodernejšem slogu, bodisi v priprostem ali večbarvnem tisku in po zmernih cenah. - Vizit- Inice, vabila, memorandum, zaviti e, dopisnice okrožnice, pismeni papir, trgovske cenike itd. P. n. naročnikom urodi Ivan Krte Trst, Piazza S. Giovanni 1 Ts^Afl X tabtojtfcih in klet* rti Juh put eb-ACilvsf a Sčin od le»a in pletenin, ikafov ▼ rent, t«brov in kad, sodčekov, lopa^, re^ot, sit in bsakovrstnili kofiev, ^erbas^v in metel ter mno^o spadajo^ih predmetov. Priporoča rvojo trgovino s kuhinjsko posodo vsake vrnte bodi od porcelana, zemlje emaila, kositaija ali cinka nadalje pssamantoije, kletke itd. Za gostilnićaija pipe, kroglje, sesalje in stekleno posedo za vino. —■M—" ......... ' "I ■1JBBPMI—■!!■■■ □ *1 □ ARTURO M0DRICKY trgov. manufakttSr In drobnih predmetov Trst, ul. Belvedere 32. Šivane odeje od kron 6 4ti do kron 18, volnene kron 3-— do 3 20. beli in pisani fuštanj. bombaževi in volneni tri-koji z& moške, ženske in otroke, volnene in svi.ene ^-arpe. Izdelano perilo. Platno na rnero za rjuhe, žimnice, srajce, »»vratnice. zai> stnice, dežniki itd. VELIKANSKA IZBERA. - Zmerne cene V.. □ □ □ □ □ □ □ □ □ Ju Frafi©fili blauber Trst, ul. Carclucci 14 (en Torrentej Zaloga ustrojenih kož Velika izbera potrebščin za čevljarje. - Specijaliteta potrebščin za sedlarje. Karel Delam! po visokem c. kr. namestništvu koncesijoniran! zobotehnik Trst, ulica Belvedere St. 4. III. n. ORDINACIJA od 9 do 1 In od 3 do DDiDDCDaonaDoaaaDaaaaDDDDOBaDca i OD □ a □ □ a a □ □ a □ □ a □ a a i o □D Nicolo Cosclancich avl. zobotehnik TRST - ulica Huova Štev. 15. II. nad. sprejema na novo Od 9-1 it Od 3-7. - TFLEFOH M 25-93. P 3 a a a □ □ a □ □ □ □ □ □ □ □ □ a □□ □a jaaaaaaaaa I V. Prva tržaška tovarna * brusnih Kamnov, smlrka in „corundum" n. itd. F. BATJBL Gorica, Stolna ul. 2—4 Plačuje se na obroke. Ceniki franko Oglase, poslana, osmrtnice in vsa naznanila je pošiljati »lnseratnemu oddelku« »Edinosti«. Trst. ulica Sv. Frančiška št- 20 UMETNI 10811 PIOMSISANil' ZOBOV. IZDBRANiE ZOBOV BOLEČINE : Dr. J. CERHAK V. TDSCHES NSK KONC ZOBNI TVMNIK TRST UUCA CASERHA, 13 IL nad. n iis-^žit^aii in JOSIP STRUCKEL | Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina g Nov prihod volnenega blaga za moške, P in ženske, zefir, batist in perljiva svila — za jopice. — Svilenina in okraski zadnje n novosti, velik izbor izgotovljenega pe- [ rila in na metre, spodnje srajce moderci. & Vezenine in drobnarije, preproge, za-vese, trliž po izjemno nizkih cenah, jgj ais^^SBr^'.'^iaaa IBE^^jŠj zaloga vina na Prošeku steu. 131 priporoča p. n. občinstvu in gostilničarjem svojo Dajizbomejšo istrsko vino domačega pridelka iz Vraara (Orsera). Cena po dogovoru izven vsake konkurence. Prodaje se od 1/» hektolitra naprej. IGNAZI0 POTOCNIG TRST ulica Riborgo štev- 28, vogal ul. Beccherie fPedruInlca w ulici Barriera vecchia Stv. 23) Velika izbera moških in deških oblek. Črni in modri paletots. Ranglan, Ul-ster v sivih in rujavlh barvah. Suknje s kozuhovine. Velika izbera moš!:lh pletenic (maj). Rumene in modre obleke za delavce. 1 Izbera b!a§a za moike obleke. Sprejemajo se naročila po meri