ZA NEKAJ WC *OT
na ttaa dobivate . "GLAS NAR
PO POŠTI NARAVNOST .	5
iaprt £>o -
GLAS NARODA
ČITAJTE, KAR VAS ZAj
Tj± o
% »ž:
i- T
w Seeood CIam Matter
Ust slovenskih	r Ameriki -
T&tb IMt at the Pmt Offlw at New T«i N. and« Act «f
•f March Sri 1871.
Tel: CHelsea 3-1242
N , 21 — Nt. 21 — VOLUME ^xii. — LETNIK LIH;
4 WAI HALF won ...
1
NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 30, 1945 - TOREK, 30. JANUARJA, 1!M5
KRALJ PETER PRIVOLIL V REGENTSTVO
Ko je sinoči v svojem govoru v Beogradu maršal Tito jasno povedal, da nikakor ne privoli v povečanje jugoslovanske začasne vlade, v kateri naj bi bili vključeni starokopitni politiki, nakar je kralj Peter v tem vprašanju popustil.
Sprejel je resignaeijo seda-/ Komaj pred enim tednom je ttje kraljeve vlade v Londonu! kralj Peter sprejel rcsignaci-
minofert rskega predsednika dr. Ivana Sdbašiea, nato pa jo je zopet postavil z nekaterimi besedama, ki umi jejo rofee kra ljeve vlade. Iz kraljeve pisarne je prišel glas, da more no vu vlada obstojati iz istih o-*eb, ali pa mora biti poveča-na s tem, da so vključeni zastopniki naprednih demokratskih strank, jwxl pogojem, da IkkIo tli zastopniki jjospešili v resničen je sporazuma z odborom narodnega osvobojenja.
Toda nova vlada, ki je bila sestavljena sinoči, je s»koro ista kot je bila, samo da je dr. Hu-basič poleg drugih ministrstev prevzel še vojn« ministrstvo.
Kralj Peter je tudi popustil v tem, da •bi sam prepustil svojo oblast regentskemu svetu do časa, ko bo narod odločil glede njegove vrnitve.
Ni »se gotovo, ako *bo imel kralj Peter pravico imenovati regente, 'katerim <bi prepustil vlado mesto sebe do ljudskega glasovanja. O tem bo še odločil maršal Tito.
jo dr. Šugašiea, 'ker je izgubil vanj svoje zaupanje. Toda dr. Subašič ni resigniral in tudi kralj ga ni odslovil. Mesto tega je ibilo mnogo konferenc med kraljem in dr. Šubašicem, med Petrom in njegovo ženo Aleksandro in materjo kraljico Marijo ter tawčo grško princeso Aspasijo.
Ministrski predsednik dr. Sufbaišic je mirno čakal v Londonu, miaršaj Ttito je čakal v Beogradu in sinoči se je ikralj Peter podal. Dr. Šubatšičevj
TREBA JE DAROVALCEV KRVI!
Plazma RDEČEGA KRIŽA rešuje življenja sto in sto ranjenih vojakov in mornarjev. — Toda potrebnih je Se na tisoče darovalcev krvi. Dajte pint krvi, da rešite življenje.
BERLIN, STUTTGART ZADELO TISOČ AEROPLANOV
Okoli 1000 angleških dxmib-nikov je sinoči zgodaj danes zjutraj
, _____ ___________, _ bombardiralo veliko
kabinet l>o v kratkem odpoto- železniško križišče in industrij-val v Beograd, kjer se bo zdru-jsredišče Stuttgart in je ob žil z o<R>orom narodnega o-' svobojenja maršala Tita in bo sestavljena začasna vlada do časa ljudskih volitev.
Po zjadnjem poročilu je bil iz nove vlade izpuščcai vzgojni minister in bivši poslanik v Kanadi dr. Ivan Cankar, mesto njega pa je bil imenovan dr. J>rago Marušič, ki ima poleg tega še prometno in j usti-čno ministrstvo. ]>r. >iarušič je Titov zastopnik v kalbiuetn.
Sporazum med dr. Šubašičem in maršalom Titom vsebuje poleg drugih še naslednje določbe:
Volitve za narodno skupšči i Kraljeva lastnina in regent no in organiziranje javnih	-1-* —A
oblasti.
iCLEN I.
Volitve za ua/rodno skupšči ik> (»odo odločene tri mesece po osvbditvi cele dežele. Volitve *e bodo vršile v soglasju s voli t venimi potstavaini xxl narodno skupščino, ki bodo uveljavljene Ob pravem času. Ta jh>-stavu bo jamčila popolno voli Iin> Mvdbodo, svuiImmIo zlxrro-vauja in govora, svobodo tiska in volitve za vse tajne volitve, kakor tudi pravice neodvisnih tuli združenih političnih strank, kor|»oranij, skupin, posameznikov - 4ci niso sodelovali iS
sovražnikom — in bodo predloženi seznami kandidatov. Vsem onim, ki jim bo dokazano, da so sodelovali s sovražnikom, bo odrcčenei pravica voliti in "biti izvoljen. ČLEN IT.
A nt i fašistični a vet jugoslovanskega narodnega osvobojenja Ikj imel tpostavodajno oblast do ■sestanka narodne skupščine.
.Člen hi.
Vlada je {odgovorna za organ izuoi jo iavrsevalne oblasti. člen iv.
Prvo in najva&nejše delo nove vlado >bo organizirati ju-stično oifolast v debeli in demokratskem duhu. Sodnijske razsodile bodo neodvisne v svojih raapnaivali in »odmiki bodo odločevali v soglasju s postavo in svojo vestjo.
Beograd, 7. decembra, 1944.
j. b. tito _Pr. ivan slibafel£
Prispevajte »vofc delež v fond za boj proti oiraUci paralizi.
enem trikrat bombardiralo Berlin.
Dopoldne s o angleškim sledili ameriwki bombniki ter so bombardirali več krajev, ki pa niso bili naznanjeni.
Angleški ibombniki so vrgli več tiisoč ton ibornb na Stuttgart in nejgove velike železniške postaje in tire, po kate-rili Nemci prevažajo svoje čete in vojni materjal med zapa-dno, južno in vzhodno fronto.
V	Berlinu so 'bombardirali železniške postaje in vojne tovarne.
V	nočnem poletu je bilo izgubi jenih 13 aeroplanov.
HITLER JE ZAPUSTIL VIDKUN QUISLINGA
Adolf Hitter je obvestil Vi-dkun Quislinga (po katerem so dobili to izdajalsko ime vsi oni, ki so se vdinjali Hitlerju), podrepnega norveškega ministrskega predsednika, da mora Nemčija zapusti Norveško in njeno vlado njeni usodi, kar za Quislinga pomeni gotovo smrt.
Neko poročilo uradne nemške časnikarske agentu re DNB iz Hitlerjevega glavnega stana naznanja, da sta imela Hitler
m
EXTRA WAR BONDS
J^ ^^I^llH^J,	Mogoena rdeea armada je
vpadla v Pomorje v severozapadni Nemčiji na 30 milj dolgi fronti ter je dospela na kraj, od katerega je od Berlina oddaljena samo se 93 milj in 57 milj od baltskega pristanišča Stettina.
To je včeraj na^ianiL maršal Stalin na predvečer 1*2. Hitlerjeve obletnice kot nem-šškii Ikancler.
Prva »beloruska. armada maršala Žukova je vdrla 12 milj v notranjost Nemčije se-verozapadno od obkoljenega Poznanja v zapanlni Poljski.
ki pro*lini jiržno in jugozapa-ilno o< 1 za\T6etili Katowic, je i3avzel nad 7<) obljudenih krajev v Gorenji Sle za j i, med njimi tudi Knurow, 10 milj se-verozapadno od železniškega križišča Ryvnika in 30 milj se-verovzliodno o<l Moravske O-strove v Cehoslova-ski.
Četrta ukrajinska annada
Berlin pravi, da so Rusi vdrli -euerala Petrova prodira skozi
*	*	17"_______A ___•__v .	1 > I • .	.
v središče Poznanja.
Zapadno ml Poznanja so Rusi tudi »los|>eli do predvojne nemško-poljske meje v oddal je nosti 93 milj otl Berlina.
'Zadnja močna trdnjava preti BerPiuoni, Frankfurt ob Odri, je od prednje ruske črte odda
in Quisling razgovor, ki sta ga'1-^11 ^ *3~ mi,j hl	^
ski svet
•Člen i.
N. V. daradj Peter II. more razpolagati s svojimi posestvi in lastnino v deželi tekom svoje odsotnosti. Nadzorstvo nad kraljevimi posestvi bo tekom te dobe poil vodstvom regent-nkega sveta.
ČLEN II.
Redno poslovanje med N. ubijajo obleko, V. kraljem in regentskim sve- kupiti živeža, toni je zajamčeno.
Člen hl
Za si ■učaj nesposobnosti, sla-bega zdravja ali odstopa kakega izmed regentov l>o N. V. kralj, na predlog vlade, imenoval drugega regenta na nje-žpovo mesto.
Beogratl, Jugoslavija,
decembra. 1944.
J. B. TITO Dr. IVAN SUB A IS 10
MANILA ČAKA NA REŠITEV
Manila danes umira, kajti v mestu je stlačenih rkakih milijon prebivalcev, katerim pa so Japonoi odnesli dkoro ves živež in ljudje sedaj samo čakajo, da jih reši ameriška armada.
Otroci po ulicah stikajo po odpadkih; vsak dan jih mnogo umre lakote na ulicah ter proda si moivjo
Od iK). noveiubra so Japonci prepovedali dovažati v mesto riž in ljudje ise preživljajo sči-mo z onim rižem, ki ga morejo \iiluotapiti ^kozii sovražne straže.
Mačke in pse so ljudje že pojedli. Ljudje so bolni, toda zdravil ni.
Aiko sorodniki svojih mrtvih ne pokopljejo nagih, jih ljudje izkopljejo dn jim vzamejo o-bleko, ki jo prodajo.
NEDIČ GROZI IZ NEMČIJE
(hi X acijev kontrolirana1 srbskih fašistov navodila svo-
skupina srbskih fašistov, kateri m sedaj v Nemčiji in naziva jo sami scJbe ''Srbska Naro-dna Vl«da'*, je zaukazala nedavno »vojim pristašem v Beogradu, da libijejo Tita.
N<?dičevo "nalogo", je raz-si rje val nemški radio, ki je nagiasal "neštete možnosti*', da se umori Tita in Moša Pi-jeida, kateri — pravi Nedičevo ^<naročilo', ne pojdeta živa iz S ubije.
"Sribi! Tilo mora biti liikvi-diran," je rekel Ne<lie in dodal: "njegovi veliki zavezniki niti njegova osebna straža mu ne bodo mogH pomagati.
Prej je raaširjevala tista od naedjev dcontroliraina skupina
jim vodilnim pristašem v Srbiji, rekoč, da "se zavlečejo v vse jugoslovanske organizacije z namenom, da se seznanijo z njihovimi metodami in pridobe ! njfhovo zaupanje ter. da se pripravijo "za vspešuo vniče-vanje teh ljudi v domovini".
Nedič se je nadalje "hvalil po radiu, da je mnogo važnih ]>o-s«tojaUk v domovini že v rotkali nacionalistov, ki pa "morajo na žalost igrati vlogo lieoma-jenih komuniKtov; toda kadar pride čas, bodo oni manifestirali »vje resnična prepričanje4 V svojem govoru, je med tem Nedič naglašal, da so nacionalisti Še zmiraj v kakšnem stanju ter je povdarjal potre-
prijatel,jwko končala in je prišlo med njima do popolnega sporaziiima »glede skupnih interesov Nemčije in Norveške.
Poročilo iz Londona pravi, da Nemčija mora poklicati svoje armade iz Norveške, da }M>maga armadam na vzhodni fronti vstaviti neprestano napredujoče Ruse.
Hitler pa je Quislingu naj-bržc obljubil, d^.bo Norveški zopet poslal svojo ]K>moč, ako bi se nemškim armadam ]x> kakem čudežu |K>srečulo pognati Ruse čez nemško mejo in zadržati zaveznike na za padu.
Kupite en "extra" bond ta teden!
mikajo po severonemških pla njavah in se naj'brze hočejo ix>sta\-iti v novo obrambno črto ob Odri, ki je v svojem kolenu o<l Berlina oddaljena 40 milj.
V Vzhodni Pru>iji Rusi ob-koljujejo Koenigsln'rg in so <nl njega oddaljeni še dve milji.
Medtem ko armada maršala Žukova prodira v sredini proti Berlinu na 12i> milj dolgi fronti, druge armade vdirajo v |»oljski koridor, da zavarujejo severno krilo ruskih armad. Nek oddelek je zavzel Pruszcz, milj jugozfijmtlno o«] (Klanska, hi Komierowo, 7 milj proti zapadu.
Na jngn j<- nuiršal Konev,
Karpate v južni Poljski ter je zavzela strateško važno mesto Now i Targ, 40 milj južno od Krakova in 100 drugih obljudenih krajev.
ZAVEZNIKI V ZAPADNEM ŽIDU
V nedeljo sta prva in tretja ameriška armada pričeli na 17 milj dolgi fronti otl St. Vitha močno ofenzivo in so napredovali dve mi!lji ter zavzeli sedem 'krajev oft> rolbu glavnih tt-t-nJb zapadnegji zidu.
Napad se je pričel ob silnem sneženem viharju ob štirih zjutraj rn ameriška prva infante-rijs»ka divizija je naglo zaivzela Bei-sceid, HepjieUbacsh in Hep-selieid, kakih 10 milj severovzhodno od St. Vitha.
Drugi infanterijski oddelki so v zimskem viharju in po štiri palce delieleni snegu zavzeli Vallender in isti splošni pokrajini ter so napredovali 500 jardov.
Tretja armada generala Pat-toiisi se je združila s prvo ax*-niado generala Hodgesa jugo-raliotlno od St. Vitha, je na-pix»dovaia štiri milje in zavzela MaspeW, Bratoht in Burg-Rculaiud, kakih sedem milj južno od St. Vitha.
Nad 1000 •aafvezniških aero-'planov je napadlo prometne črte in |Kktrolejska skladišča v Koliuu iu v Ibližnjem Porulvr-ju, ameriška deveta zračim sila ]xi je fbon^ba rdi rala štiri mostove čez Reno in so obenem »bombardirali Maven, 16 milj mipadno od Kolina iu kri-žišče cest Wegenrohr, 20 milj severovzliodno od Trierja.
Napadeni most i so: Luden-dorf železniški most čez Reno pri Romagenu, ter mostovi v Kaisersknutemu, Šilingu in EUerju.
B 29 NAD TOKIOM
BuperlK>nA>iiiki B-2<» so Ihuii-bartlirali ja|K>nski premočni otok I\vo in sovražni radio }>o-roča, da B-29 trdnjave iz-ve«He "dva nadležna poleta" nad Tokio. Za net en je l>il najmanj en požar.
Tokio tudi naznanja, — "da je majhno število sovražnih aeroplanov" naiKullo Ha-čijo in Izu otočju, 20 milj južno in -~>la) milj severno <h1 I\vo.
ki leži napol jH>ta ni«! Marialtimi otoki in Tokiom, je napadla močna sila snpertr-dnjav.
Novi napad iz Marian je
prišel kuutlu zatem, ko je admiral Nimitz premestil svoj glavni stan iz Pearl llarbor-ja več tisoč milj proti zapadli, da bo tem bližje pomorskim peraeijam proti Japonski.
Admiral Nimitz si je postavil svoj glavni stan na nekem zelo važnem otoku, toda njegovega imena za radi vojnih tajnosti ni mogoče izdati.
m. ARMADA V SIEGrFRIEDOVI ČRTI
III. armada generala Pat-tona je danes vdrla v Nemčijo in v prednje črte Sieiffrie-dove (črte od belgijsko-Iukšen-burške meje. Amerikanci so v tem sunku z;i\_zyli AVelchcn-hauseu, 8 milj juiro\"zlioilno o<l St. Vitha.
Borba za Wallacejevo imenovanje
V senatno zhorniro | ni lin ju vsak dan na naslov raznih senatorjev v zadevi imenovanja Henryja Wallncea za trgovskega tajnika, toliko pisem, da jih morajo dovažati s trnki. Samo včeraj so senatorji doln-li 150,000 takih pisem.
KUPITE EN "EXTRA" BOND OANEM
EAM APELIRA NA VLADE AMERIKE, BRITANIJE. FRANCIJE IN RUSIJE
Nemške ladje odhajajo iz Baltika
Poročila iz Malino na Švedskem naznanjajo, <la Nemici odvažajo svoje ladje iz vzlio-dnega Baltika v Koda n j, da jih rešijo preti napretlujočami Rusi.
Križiirka Nuerniber^ in več manjših ladij je že dospelo v Ko<lanj ter so vsidrane v notranjem pristanišču. Druge ladje pričakujejo iz Koenigs-berga, iOlanska in Gdinije.
Vojni izdatki
ZafkaMniški urad je imzna-uil, da je 'bilo v zadnjih sedmih mesecih v vojne namene izdanih $o0,000,(XH),<H)0.
Atene, januarja tONA). — Centralni komite KAM po-kreta je naslobil nujno prošnjo vhtdam gori omenjenih di"žav, naj j»ošljejo med-zavezniško komisijo na Oi-ško, da "zajam-čijo svolbodni izraz narodne volje. y
Poziv je bil ]>redan delegatom RtliHV\g:i križa, ki so se sporazumeli z ELAS-odbori glede osvoJHHitive teileev. Toda Rdeči križ je odločil, da ne spadsi v njegov delokrog, da premici politične dokumente, tako da je bil poziv poslan nazaj, ne da 'bi bil predan omenjenim 4 ambasadam. Ravnokar seni prejel prepis teira po-
"Priniorani smo, da vam naslovimo izraz žalosti in pritožbe malega zavezniškega naroda, ki se je boril ob strani svojih velikih zaveznikov, ki pa se hoče tudi še nedalje boriti proti nasilju, tiranstvu in nestrpljivosti . .
EAM jtraf\"i, da jo irrški na-ro«l v svrho svoje triletne lw»r-3>e proti fašizmu organiziral vse demokratične sile dežele iu ]>o osvoboditvi zahteval le 1«», da <se ustanovi vlada, ki bi bila zares predstavnim narodnega edinstva. Poziv poudarja, da ni moglo priti do sjK»razn-iiia. ker so desničarji — večinoma kola;lx>ratorji in izdaja I-živa, ki je <spisan iz strailiu, da ci, ostali neizprosno na svojem je premirje privedlo do tega,j stališču in se pri tem jkisIuž.--da je liil vsiljen grškemu na- vali »britanskih armad genera-i*o<lu režim fašističnih in dik-Jla Seobieja kot svojega uro-tatorskih elementov.	'dja.
V bitko in iz bitke
bo skorajšnje organizacije, v kateri se bodo "podrobnosti izvršile kasneje."
Atodtem ko infanterija nekje na zapadni fronti odhaja v boj, vojni fcohiičarji prinašajo v
ozdaje ranjence z 'bojišča.

*GU8 NARODA'
YORK
tuesday, january 30, 3945
V8TANOVLJEN L 1893
"GLAS NARODA"
_("VOICE OF THE PEOPLE")
Owned and PnhHdHwl by Sloreolc PubUaMnf Company. (▲ Corporation) Frank Bak*. Prealdenl; Ignac Hade, Treasurer; Joseph Lopeba, Sec. Plaoa of boaineaa of the coporation and addreaaea of above officers; _WE8T 18th STREET, NEW YORK 11, N. X.
:: 52nd Y £ A E ::
"Glaa Naroda11 la lamed every day except Saturdays, Sundays and Holiday*. Subscription Yearly |7.	Advertisement on
ta CELO LETO VELJA UST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO:
87.— ; ZA POL LETA 83.50; ZA ČETRT LETA 82.—. "Glas Naroda" *lxhaja rssM dan lsrsem« sobot, nedelj ln praznikov.
"GLAS NARODA." til WEST 18th STREET, NEW YORK U, N. Telepheoe: CHelsea 3—1242
Naš č-a>*tni predsednik Louis Adamič je pred kratkim dobil iz Slovenije nad 100 različnih slik, kalere mu je poslal njegov p: ijatelj, elan glavnega štaba slovenske vojske. To je najlepša adbirka slik te vr^te v Ameriki in nedvomno bodo zanimale marsikaterega, posebno pa še naše Dolenjce in Belokranjee. Iva ko r liitro bo mogoče, bodo objavljene v naših Ustih in če l>omo le dobili potrebno kolučriuo tiskarskega papirja, Ikuiio vse ponatisnili v cbliki ilustrirane 'revije.
PUBLIKACIJE
V par dneh bo natisnjena januarska mlaja buletina "Today and Tomorrow", katerega izdaja osebno pisat-elj Louis Adam if*. Obsegala bo lfi strani in bo vsebovala mnogo zelo važnega čtrva, posebno pa še o]>ozarjamo na članek o
mednarodnih finaneirjpv, ]>o-1 i tira rje v in navadnih izkoriščevalcev dobila kontrolo nad
Bodoča trgovina z Rusijo
Sedaj, Iko se bliža vest ran ski poraz Nemčije vsled iz-vanrednih vspehov ruske vojake na iztočni evropski fronti in ko je končna kazen naeijske Nemčije neizogibna, pričelo se je naše trgovsko časopisje kar dnevno baviti z načrti po vojne mednarodne trgovine z Sovjetsko Rusijo. Izvedenci, Vi poznajo bogastvo naravnih zakladov Rusije in ki jim je tudi narodno gOH|xxlarstvo Rusije dobro znano, izražajo mnenje in tudi nverenje, da bode na»Ša povojna trgovina /. Kusijo v kolikor pride naš« izvozna trgovina v paštev. Le malenkostna.
Glavni vzrok temu na z i nanju je namreč dejstvo, da je današnja Rusija skoraj največja Obrtmi država na svetu, — kajti Rusi niso ustvarili Je ono samo mesto Pittsburgh, temveč kar troje takih obrtnih mest. Rusija ima tudi največjo tekstilno tovarno na svetu, v kateri je zaposlenih štirinajst tisoč delavcev. Že pred desetimi leti je Rusija pričela izdelovati največje aeroplane na .svetu, imenom Maksim Gorki, kateri so že tedaj prevažali toliko ton tovora vsaki, kakor naši tovorni aeroplaui, -katere so šefe sedaj pričeli graditi v Zjedinjenih državah. Na svetu skoraj ni več izdelkov obrti, katerih bi Rusija sama ne zamogla izdelovati; k tem izdelkom spadajo tudi vsakovrstni stroji za izdelovali je strojev; tam imajo tudi največje hidro-električne tovarne na svetu in neizmerna bogastva vsakovrstnih surovin. Poleg vsega tega je treba uvaževati, da temelj ruske narodne eko-loraije zabranjuje uvažati v Rusijo izdelke, katere zainore Rusija doma izdelati in pridelati za svojo lastno uporabo, potem je povsem samoumevno, da naši tovarnarji in izvozniki naših izdelkov, ne bodo zamogli dobiti mnogo dObičtkov iz Rusije.
v Poleg tega je treba tudi uvaževati gospodarski zakon, cegar podlaga je vedno naravni zaikon, katerega ne zamore spremeniti iriti jedna trgovinska 'komora na .svetu. Naravni zakoni so namreč vekovečni in so ostali neštete tisoče let preduo je bila Amerika v drugič ali tretjič "odkrita". Ti zakoni bodo tudi obstaJd na tisoče in milijone bodočih let, oziroma potem, ko sedanjih držav več ne lx>dc, ker bodo ravno talko za vedno izumrle, feafkor nekdanji Icthvosauri.
Ako bode Rusija po vojni pričela ponekoliko trgovati z inozemstvom, hode storila le z državami v svoji neposredni toseščiui, oziroma z bodočimi državami kontinentalne Evrope. Te države, katerih prebivalstvo je veliko, ki pa nima na razpolago naravnih Jbogaeiev, bodo seveda potrebovale nmo- ^tavne voditelje te izkoriščeno surovin, katere bodo morale dobiti iz največje industri jalne dežele na svetu, oziroma iz sosednje jim Rusije, ki poseduje neizmerna naravna bogastva. Talkorekoč na meji Rusije je českoslovemska repiiblika, .ki ima eno največjih to varn za izdelovanje jekla na, svetu; ta republika bode seveda stalna odjemalka Rusije; in tudi Nemčija bode morala dobivati iz Rusije potrebne surovine, vštevši žito, kovine in petrolejke izdelke, katerih v nadalje ne bode ddbivala iz Južne Amerike, za kar .bodeta skrbeli Anglija in naša republika.
Poleg tega je pa <u<li treba uvaževati da, ako prič no nasi tovarnarji uvažati surovine iz Rusije, ('katerih je pri ras dovolj), pomenja to le škodo za naše lawt.no obrt. kajti v ii iu slučaju bi moralo zo|>et mnogo naših delavoev živeti od javnih )>odpor, Iker bi ne zamogli dobiti dela.
kče AE R. Stettinius, Jr., postal tudi ravnatelj takozvdne Metals Reserve Co.,. katera ima na razpolago devet tisoč milijonov dolarjev v svrbo nakupa raznih rudnin za vsako ceno, (kjerkoli jih zamore dobiti ne oziraje se na uvozno «-arino in na zaslužek domačih rudarjev. Na ta marin pričelo je nam prihajati na stotine tisoče ton sviiu-a i vi zinka i/. Kanade in Mehike, in na stotine tisoče v ton bakra iz republike Chile, kjer lastuje znana Airaeotida Copper Co., največje rudnike bakra.
Na ta način je trgovina z imenovanimi domačimi rudami v Z jed. državah onemogočena, (kajti delavci, oziroma peoni so v Mehiki in Ohile izdatno cenejši, kakor pri nas. Ako bi .sedaj istovrstne rude pričeli uvažati tudi iz Rusije, potem bi tozadevne zaloge jjostale še večje in domače rudarstvo bi moraio ksar na veke počivati.
IZ URADA SANS A.
SLIKE IZ SLOVENIJE
Koncem februarja izide v angleščini knjiga "Guns for Tito'*, ki jo je spisal ameriški

DOBITE
EKSTRA Red Points
IKSm CHOP!
Ekstra točke morejo mnoge pomagati. Dobite dve rdeči točki za VMk funt porabljene mast . ki jo izročit*. Še dalje hranite porabljene «nafttetoe za Bojno Fronto!
RAZGLEDNIH
NEMŠKE ROBOT BOMBE IN RUSI
Preko nevtralne Švedske pii-j je padla prva nemška robot-haju poročilo glede lakozvanih'bomba na i u*ko fronln. njiei;a rohot bomb. s katerimi ua--ijijirt. ua .In.- s.» |x»«eiu Ku-i na Že dolgo časa bombardirajo loži I i mkoliko ruskih velikih
t m »sprotnih jicropianov z ujetimi nemškimi generali iu !Hilk»»vniki, kateri vsi so se
jugozapadne dele Anglije. in Katerih je več različnih razre-veliko-ti iu učinkovanja
le boutlie imenujejo Neimi pol morali obli i v svoji- paradne razredih \ 1 iu V-J v svoji uniformi- ter jih okrasiti z
rov rl
raznoliki propagandi.
s t<» propagando so pr»Ml nekako štirimi me*«-*! pričeli lu-ili ob iztočni, oziroma ru-ki
major Louis Huot. Ta častnikj em Matu f f^'Jtx^	i" ^v 1«» istem na-
je bil odgovoren za prevoz1 kvr- P^lsedn.k SANSovega (,im| k;|ko|. so „ , •
vojaških zalo- in potrebščin »bornega odbora, iz Italije v Jugoslavijo. V Društvo št. ::."»5 SNIM i:i -t knjigi obširno opisuje zelo ;io SIfcZ, Fairport ILarW, <1
komplicirane operacije in velike zapreke, predno je bilo mogoče dostav ljati jugoslovanskim partizanom potreben vojaški material in zdravniške potrebščine za ranjence. Knjiga je spisana v povest nem stilu in je zelo zanimiva. Več informacij o njej kasneje.
P0M02NA AKCIJA
Prva pošiljka najnujnejših potrebščin je bila odposlana Jugoslovanskemu rdečemu križu v Bari, Italija, pre«! več kot enim mesecem, i >d peljala jo je ameriška tovorna ladja. Radi varnosti in raznih komplikacij odbor nti smel odhoda
je vsako darovalo ih> $10 za SANS ter po za jMsmožuo akcijo. Znesek je jx>>lal brat Lovrenc Baje. Manjše prisjH-v-ke smo prejeli tudi od drugih podružnic in od ]M»sanu znik«n.
v-emi medaljami iu ~vastikalni. kar >«» jih imeli \"-e le ge ncr.ilske iu polkovniške tovore »o potem ruski letalci odpeljali v Nemčijo in ko <«> do speli nad Beroiin. -n morali dairzadtiem poročali ob zapa nemški gi'iierali in polkovniki dni I riniti. Potem so pa Ru>i j skočili i/, aeroplanov, baš ko preko nevtralne ŠveiNke spo-Uo slednji l ili nad WiUielm ročili naeijem v lieroiin. dajstrasx*. Sko»'-ili >«> si-vcnla -smatrajo rolini-homhe rtezako j brez da l»i bili opremljeni /. nitim orožjem in da. ako Im» j inače j»«»t reiuiimi padnli, in do Nem-i pričeli bornim r diralij Nem- i jih rano zjutraj po tudi rusko fronto / V Uimba-; Sirali po imenovani ee-ti v mi. potem bode vrhovno ru- Bi-rolinu ter >e čudili, čemu so
, .. ,	- j., , . j takoj naznaniti. V Bariju bo
mednarodnem sindikatu <m °|4|0
načrtu, kako bi mala skupina
Skupaj prejetji vsota za relif^sk ta teden znaša $1.611.73. ozi roma do sedaj v januarju $7 405.14. Istočasno -mo prejeli članarine za SANS $1,606.
pi»velji;i-l \ o takoj i/.dalo. prišli \
mrl vi.
irlavno me>to na-ijev
PoiIružiKca -t. 12. West Ali quippa. Pa., ji- jioslala zopet en zaboj ohl ke za staro d«»-movino in <12 funtov raznih ži-|y
ukaz svojim letalcem. <i;i morajo boioha rdi r;it i Berolin
s živimi Ncmei.	j	nadalje. <v ui
Naei ii -.r na to -»\nrilo »>i^o "	roimi 1»oiuIki [>ojav*ila
ozirali, in m-ke^a ]>opoIdiicva' na rn-ki froii!i.
pošiljko prevzele jugoslovanske oblasti in preskrbele za prevoz čez Jadransko morje v" Dalmacijo. Poslano blago
-__j i • - i -i •	je ocenjeno na več stotisoč
.lugoslovanskimt rudniki, goz- , . . . ... , . .
i™^.«;; " - dolarjev m ukljucuje zdravnn-
tlovi in trans]x»rtacijo ter za kaj je bilo važno, da je mi roti moral zmagati v Jugoslaviji, ne ]ia stara garda. Ta članek bo marsikateremu odprl oči. zakaj so nekateri krogi tako povzdigovati Mihajloviča in napadali osvobodilno gibanje ter -pravi vzrok, -zakaj so se American Friends of Yugoslavia tako pridno organizirali brez zastop-tva ameriških Jugoslovanov, da "pomagajo*" trpečemu ljudstvu v Jugoslaviji. Pisatelj članka ne ščiti nobenega in javno
ške potrebščine in instrumente, čokolado, novo obleko in oblačila ter šivalne stroje. 80 odstotkov odposlanih zalog je krediti ran Hi nagemu relifne-iiHi fondu, 10 odstotkov Jugo-slovanskonm pomožnemu odboru (JPO-SS> ter 10 odstot
vil: koiidenziranega mleka zd'*oba, kave. kakaa, liža in drugega. Ta živila je darovala Mr-. Mary P osenc.
*
Xekateri na> vprašujejo, ee še ve< I no nalviramo obleko, čevlje in d m are ]>otrebščine za vojni relif. Odgovor je seveda velik DA! < 'rni več bomo na-bn.li, tem več prostora bomo dobili na ameriških ladjah za prevoz. Kairfcpauja. ki jo seda.' vodi iih^I Amerikanci Anu»ri-can Committee for Yugoslav Relief, je v p* v i vrsti za oblačila in druire darove v blairu.
" l in »rk u.
odlomki iz domaČega časopisja
l>ailv
ki i
Ne\V-** v Ne\V |
t* ti-koin /:uln *«-
lH'liiv;.' ofenziv«- sklicevale
na
i hio pot i i-liii". d;i pride do popolnega -por;izui:i;» med *• Velikimi Tremi", kajti, ako ne
I .CilelidorfoVo /.adnjo ofenzivo pli.le do	i m»t«>m ImhIo vsi
pravi io! •! i^o
i
v prx"i svetovni vojni da sedaj vojna boljši- **izirb- | pri • *a"*. ka jti ^Stalinova vojska-Oa'c sedaj napreduje proti -r.-u'dno Nemčije in u«- "zjibava" na! liSicin. Imenovani !i-f tudi! X izraža undo, da s,. Um!«- S\i
i
>»i !. «i«i caierih je jMislo oiifi-ri-m-i v I Mimlrirtoii post a li »»rez Vsakem v l e
■wvoi*ški "Mirror" predsednik «i» »1 »i!
lin pridružil tlačim toni. kalere imamo
• ta .i«1 dokaj gleth-
kov* Iflrvatski bratski zajetlni P^^Uk'1 prihajajo iz vseli d«-
slov -kladišč;i
v tem smislu adresirani.	Uf': M,! r,*rrv Avenue. New
imenuje1 v o
^latko Balokovič, predsetl nik A\H-FASSm, j«, podul izjavo, v kateni je poja-nil zatlt^-jugoslovanske ladje iu
Nekateri izvedenci
na polju uvozne trgovine so /lcer j.menja, da IhkIc niogo^V dobivati iz Rusije zlato, mangane-sc. krom. nikel, in svinee in sicer z zameno za naše jeklene izdelke, — toda razun zlata in niklja, U>i uvoz vseli drmrili (kovin iz Rusije zojK-t pomenjal, da bi potem morali prenehati z obratovanjem naših domačih tozadevnih rudnikov. V kolikor pride pridelek zlata v poštev, zavzema Rusija jh> količini zlata prvo mesto za angleškimi dominiji, toda le v milijonih iw pa v bilijonih dolarske vrednosti, kajti sedaj pridobijo v ruskih zlu iti h rudnikov le za pes to milijonov dolarjev zlata na leto. Niidja fce pri nas primeroma le malo potrebuje v primeri a drugimi kovinami. Ves nikelj prihaja 2; nam iz sosednje Kanade, kjer ga je v izobilju. Vprašanje luangaiiczH je naš ^kteni tru^t že davno rešil i>otoin monopolistične kontrole. Manganez«. uvaža imenovwui trust v je-diiakih količinah iz Rudije, Iztočile Indije in angleške 'tolo-r.ije Gold Coast v Afrifci. Medtem, ko imamo v tridesetih naših državah manganeška, rudnike, katerih vsaki bi zadostoval za domačo potrebo pridelka in poii^be uianganeza, so n'<laj vsi enostavno zaprti; in tozadevni rudarji so zaposleni z svetovno vojno. Ko se bodo vrnili domov, <bodo najbrže prodajali jafoolke na ulicah iiašili mest.
Svinca, bakra in zinka je pri na« že sedaj v izobilju, oziroma toliko, da — »ko bi prišJo vae te rude na javni trg, 'bi morali mpreti za dolgo dobo vse naše male in velike rudnike, v katerih se pridobivajo imenovane rude. Odkar se je pričela sedanja vojna, je bival ravnatelj odbora takozvunega jeklenega, trusta (U. S, Steel Corp.), iu član Morganove bau-
valne nakane. B-ullotin bo pomagal razširiti tudi ZOJSA.
Članek ".Trieste ali Trst?", katerega je SAN3S razposlal za objavo t naših ltstiih, izide v angleščini v prihodnji številki bulletina ZOJSA- Originalno je bil natisnjen v Londonu v mesečniku "The Statesman and Nation". Pisec navaja povsem nove razloge, •zakaj je potrebno, da spada Trst Jugoslaviji in ne Italiji, ali kateri drugi oblasti, t'itaj
j je: 14)1 Perry i York City.
I>ne 7. februarja >e vrši v liotclu Bi 11 more. New York. s\ečam banket v koti-t poiuo
te

i )scar ^Magazinov ič, kapitan jugoslovanske trgovske mornarice, je napisal zanimivo knjigo v angleškem .Jeziku pod imenom "Alluring Wawes". Bavii se z razmerami, pod ka-i lenimi so se nahajali jugoslovanski mornarji pred in med sedanjo vojno ter opisuje nevarnosti. zapreke in kotnpli kacije, v katerih so jugoslovanske ladje služile zaveznikom vsa ta leta- Čisti dobiček od te knjige je namenjen jugoslovanskemu reliftfin se na-ročav pri Jugoslav Seamen's Club. 23P> West 40th Street Nevr York. X. Y. Stane $2.50
Xa Poti v Svobodo je naslov brošure, k L se sedaj tiska in katero bomo raepoelali nied vse člane SANSa. To je poto-]*?* pohoda 18. slovenske divizije ios Bel okrajine preko Hr-vatske na Stajer^ko ;jter opis bojev na Štajerskem. Spisana je bila v starem kraju. Zanimala bo zlasti Ktajereo.
vzroke, zakaj ni prispela pra-l*11'" ;lkt*!j*' WRFASSD. Prire-vočasno v nevrvorško luko inN« Amerikauski odbor. Kot naložila nabrane zaloge za Ju-| ^vorniki nastopijo^: -ena to i goslavijo. Vsi t i si i. ki so sodelovali in prispevali za našo relif no akcijo, bodo z zadovoljstvom vzeli ta pojasnila na znanje in se radovali ob dejstvu, da prva prostovoljna )K>šiljka otl ameriških Slovencev, Hrvatov in Srbov najbrž že olajšuje trpljenje napotreb nejšim. Tisti pa, ki so nam vedno nasprotovali, zastavljali pomožno akcijo in nas brezobzirno napadali (vprašanje jugoslovanske ladje je zanje le izgovor, da bi z glavo zid prebili), se naj zavedajo, da tudi slovenssk-i narod v stari domovini zasleduje njihovo nizkotno propagando in da je ne ho tako hitro pozabil.
■Skupni prispevki v gotovini
za WSFASS1) so do 18- januarja znašali $322,761.99 in ta znesek uklji>čuje prispe vik o v. ki so bili poslani v SANSov uratl po IS. januarju.
Največji prispevek ta teden je prispevala jiodiužnica štev. Š9, Cleveland, O., namreč lepo vsoto $1,531.25 t iu $.'525 SAN-Su za članarino). Darovali so: Slovenski1 uarodui tlom, St-Clair Ave., $1000; socialistični pevski zbor Zarja $275; Andv Hočevar, Manle Heights in Frank Vrček. Bedford. Ohio. Ft a pa nabrala $256.25.
AJd ppdruziiice št. 25, Clii-cniro. lil., je poslal tajnik Fr. Alesli $29.48. Jožko Oven i>a $5.
. .rolin Laur:ch, Goodman. AVis-, je poslal y«oto ka-
James K. Murray (T'tah). na t or Warren (i. Magnasson (Wash"), župan Lafiiiadia i/. Ni \v Yorka. dr. Ivan Pransreš od jugoslovanskega iioslani-štva. elankarica Kisa Maxvrell. račiio-komentator William S. Oailmor. Sgt. Walter Bernstein od mngnzma "Yank"
ki je bil prvi ameriški ptnoče-valec v intea*vnevvu z Titom Zlatko Balokovič in Tjoiiis A-damič. Nastopila 1m> tiuli opi-r na j>evka Zinka Milanov, ruski tenorist Igor (Jorin 'in }>ev ski ter tamburaški zbor kluba jugoslovanskih mornarjev pod vodstvom d rja. Lnja <»orani-na. Zadnje priprave pretlvide-vajo nastop jHMlpreilsednikn Združenih it:žav Harryja Truma n a.
Društva in organizacije, ki žele prisjievati večje zneske na tem banketu za našo relifno akcijo, ali jm ki bodo obljubile prispevati tekom kampanje gotovo vsoto za ta namen, naj sporočijo vsoto v SANSov urail čim prej mogoče.
V	zvezi z našo relifno kampanjo meti Amerikanci je Louis Adamič razposlal na tisoče pisem ameriškim časopisom iu revijam in mnogi teh
so pismo puiolnMli.
*
V	nedeljo 4. februarja se vrši v Društvenem domu v Ku-clidu. O., velik občni shod, ki ga skhrcuje postojanka št. HHi SANSa. Govorili ImhIo J«iško Oven. Leo Kushlan in drugi.
Mirko U. Kuhel, tajnik
irtru (u-i. - \/|mmi!»udljivo p«»roi'-ilo
•lap 'i: ; j oložaja na Kitaj-keii:. in -i«-«*r m m ! kouiire^uika M;msfielda,
*	(demokrata iz Montane. -\i se "The^Po-st hi-j»atcir* \ St.lj«* mudil kar dva mr-ea v Ki
Loui<u. M o., izjavlja / oziroiu I tain. Imenovani kon^n-siiik na rusko \ sestran-ko ofei:zi , |M»roča. da je < hian^r Kai -«*k vii, da so -.i daj *'v-i \*ri:ikijz izidom zadnjih volit« v v Rusiji-, ijoiiiii «» j oi!-_-o or*'| dinj« nih državah zadovoljen.
*	j in tudi /. novo vla»-o v Wash "Journal American" v New!	I-M prijavlja, dn bi
Vorku pravi z ozi rum na neki	konyr,-mku ne hih.
pamriet. ki trdi. da iiillaHja|t|—*«»vsit1 na l>:«i.]m lz-
ne prišla, da so v-e p«»lre'i	- • •
ščine sla^H* karkovosii in tudi	*
tlrjign*. "«ia inl*la«-ija re-ni'-n«»i "The l»aily News" v i hi«a-
ne bodi- prišla k«-r j«- ln -a 'mvi z vjM-ljavo rednega
kaj" . , .	službovanja v naši vojski, m
*	j svetuje naj predsednik K. 1*. "World Telegram" v New If. naj preje vpokliče v n-diio
Yoriiil. pravi, da sedaj, ko so, vojsko-—čhme mišega kongre-
K ti - i že v Nemčiji, je uet»bho -a
TO J K KNJIGA, KI JO BOSTE RADI IZROČITI SOS F Dt T. DA JO PREČITA
THE INCREDIBLE
TITO
Man of the Hour
V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja
Howard Fast-a
Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o čemer ni bilo pisano se nikdar poprej.
"Najbolj razburljiva povesi v 27 letih!"
Stane 25c v uradu — 30c po posti.
Ker Je zaloga teb knjižic selo onHom, Je prlimroMJUo. d« puftljlt« na rotilo prej ko mognOe. K naročilu priložite r dobrem urltko gotorlno ok. soamke <Z<Irui«'nlh držari. — Xamtlte lahko pri:
KNJIGARNI SLOVBNIC PUBLISHING COMPANY
ti« Waal lStb 8traak
Nvm I«k a N. I.
»LA8 NAHODA" — NEW TOU
TUESDAY, JANUARY 30, 1945
TSTANOTLJCN L. UN
Titovo priznanje županu La Guardiji
l.ausko It*to, ko	je mini-
ster g, Suva Kot^inmic vračal iz Amerike v Kvropo .se .h- med ostalim prijateljem tudi osebno |M»>lovil z županom New Yor-ka, Fiorello II. LuUuardi.iu iu zahvalit se mu za prijatelj sivo, katerega ji- <»11 ob mnogih prilikali izkazal za Narodno osvoliodiluo I*"Hjo naših narodov iu maršala Tita. Župan l.a <)iuirflia je l«» priliko uporabil, tla jf prek« g*»>p. Ko*a-noviča poslal maršalu pozdra-vno pi^nio in priznanje za njegovo junaško vodstvo narodne borite.
Nekaj tednov kasneje .je go*.p. Kosuiiovič posetil .fug**-•davijo in ko se je dne 19. av-*-guHa 1. I. sosial z maršalom Titom mu je izročil pismo župana l,a (iuartlija.
irinjen tej pažnji in izrazu prijateljstva župana iu naroda najvišjega mesta v Ameriki je inaKal izročil gospodu K«»*a-novieu pozdravno pi-mo za žu-
vaške republike priključen tej državi ali se 1k> pridružil Sovjetski Rusiji. Vsa poročila se soglašajo, da Ivaemdiii ni stavil nobene uradne zahteve glede tega ozemlja- Olienem pa je res, da je vsaj radio Kijev zavzel stalile, ki ne u-govarja pokretu v Karpatski Rusiji zahtevajočenvu separaeijo in paua La Uuardija in z pisnima priključitev k Sovjetski Rumu dal v znek hvaležnosti av-|siji-
tograt'irano *liko in revolver,! Kaj fc pravzaprav Karpat katerega je nosil s .-oboj skozi U"ku Rudija. Malo je ljudi v tri leta borbe proti okupatorju'Am*«iki, katerim je to znano, v Jugoslaviji. Z po*redova-|Y tej deželi se nahaja prihli-njem gos p. Kosanoviča >*> da- «*500,000 oseb, ki se pri-rovi pred kratkim k«nečno pri- wide i* t«^ krajev, ali pa so speli v Ameriko.	potomci takih prišeljeueev.
Župan La iJuardija je hi 1:Toda iz razgovorov z njimi sive-^ vesel tega priznanja iu>ne 1k>,,w> mnogo naučili. V po-
1 Kičasti i ve. Slika in pismo stoje v okvirju na njegovi pi-alni mizi v mestni Ium medtem, ko ima revolver vedno dobro za-kl iučeu.
Slika orikazuj«
župana La|sko °za(1-1<" ^ga preseneti ji ve-(»unrdiia držeč revolver in naj **	naziranja jo
mizi stoje zgoraj .«neiiiium pi-MJIO,i Vse,n "«»pn>tjo proti (V-
I omen |euo pi t
Miio iu slika. Z žirpanom so!hoslovaški, katerega podlaga naš«' poznane administrativne tajnice Združenega Odliora -fu-žuo Slovanskih Anierikaneev Mi>- Annka Traven in Mi>s Charlotte Muzar. Slika ji* bila posneta v mestni hiši Xe\v Vorku dne li. januarja t. 1.
(ZO.fSA.)
JOHN LACJAN UMRL
\ no.-i od nedelje na ponde lj< a je nenadoma umrl v new-vorški slovenski naselbini splošno znani In spoštovani John Lac jan. v starosti ."»7 I« i. I >o-ma je i>il i/. Domžal in jf žive i v New Vorku nad -»O le|, kjer s,- j<* Vedno lldejsfv«»Vid v klo-bučai-ki stroki.
zemlja: njegovim zaostalim pa IlIlM1 -ožil I je.
Delna zatemnitev se začne dne 1. februarja
Washington. J. A. Krug ravnatelj War Production Bo-arda, je naznanil obvezno del-I ■ i | ZiipUx'ii sina Johna vi no »iteiimitov širom dežele, ki (il udale, L. L. brata U,;,, lesa!	v veljavo dne 1. tcbruar-
in v,-.", sorodnikov: v >taren,|-,a VMk kl V^V^^IV' <l"l<>
,; j '*! ne vrste električne razsvetljave v svrho olajšanja kritičnega pomanjkanja gorrva. tifVni se. da bo prepoved pri-lnanila letno 2 miljona ton
»orodni
kraju pa brata in vet
■kov.
i'ogreb ho jutri, v sredo. ol. januarja. - sv. mašo v slovenski cerkvi s v. Cirila na < »suii * b iui pokopališ -e sv. Trojice.
X«» j mu Imi lahka auieriškji
NEKAJ PODATKOV O KARPATSKI
RUSIJI
Napisal za ONA Donald Bell
Pred nedavnim časom smo revizionističnim zahtevani Mapi ejeli iz Londona nekaj vesti i dža roke. Takrat si je bil ves e prerekanju, ki se je razvilo'svet edin, da je treba enkrat okrog vprašanja Karpatskejza vselej zlomiti madžarski ja-Rusije. (ire zii to, ali bo ostal.rem nad slovanskimi naixuli. ta najvzliodnejsi ilel (Vhoslo-j Rusinija pa je bila pre«uajhna.
jueen t<*j da hi bila mogla ostati ueml-visna.	'
I je ta 191S sta bili le dve slovanski deželi, ki bi bili mogli sprejeti v *?voje meje to deželo — Cehoslovaška in Poljs'ka-V slučaju, da bi bilo pripadlo Poljski, ki ni imela nobenih kulturnih vezi z Rusini in et« glavo mmijšinjskih problemov z Rusi na s-vo^ili \>diodnih mejah, se je bilo bati, da pride do sodelovanja in zveze med Poljsko in Madžarsko in tako do obkoljenja < choslovaške Bilo je torej logično in naravno, da postane Rusinija edei\ sestavnih delov Ceholovaške republike.
Praska administracija ji imela mnogo težav s to svojo precej Snbkarpatsko Rusijo. Prebi valstvo — približno 400,000 oseb, je bilo zaostalo. Obsegalo je 300,000 Rusinov, 80,000 Zidov, ostalo ]>a so bili Madžari. Matižari so tvorili ta-kozvani \ išji razred. Z«dje pa so bili zdaj skoro vsi ]K>klaui od Xentcev. Rusini, narodno-na manjšina na relioslova-škeur so imeli sami v svoji deželi tudi svojo posebno manjšino, ki je bila posebno neprijetna radi toga. ker jo tvorila skoro celokupno število premožnih slojev', ki so popolnoma domini udi kulturno in gOfripcHlar^ko-zhJljenje. Trgovina in industrija sta bili popolnoma v rokah manjšinskih elementov in celo v kmetijstvu so imeli Madžari vso dobro zemljo v svoji posesti. Rusini s*n bili le živinorejci, ali jja de lavei na poljih in v gozdovih teh premožnih tujih slojev.
Praska administracija je obljubila Rubinom avtonomijo, totla t<» obljubo je bilo težko izpolniti. Položaj je bil tak. da bi 'bila avtonomija velika kazen za Rusi ne, katere bi bili
pogledu so
lit »enem zmešani — veliki nasprotniki komunistov so, a navzlic temu zagovarjajo priključitev 4 k Sovjetski Rusiji. Zgodovini
SKLEPNIH MIŠICAH
DOBITE
PAIN-EXPELLER
I	Od Irtm 1867 ...	J
Zanesljiv linimrat z« družino J
premoga". j<* dejal g. Krug.
< »d 1. februarja naprej bo pod novimi določbami WPB pro|>ovedani> upoiabljati elektriko za:
I. - Zunanjo reklamo in pre-mično razsvetljavo.
je separatistični ponos ]Kiseh-nega naro<Ia, ki ima svojo posebno eerkev, in jo bil dolga leta pod nasprotujočimi si tu-ihni vplivi — osamljen in zapuščen v svojem pozabljenem i kotu Karpatskih gora.
Karpatska Rusija je ozern-lj?, ki jo tako sporno, da je cflo težko določiti njegovo pravo ime. V čehoslovaški li-teiaturi nosi večinoma ime Suhkarpat-ke Rudije. Xemci so mu nadeli ime Karpato-Pkrainc. Zopet, v drugih deželah nazivajo to ozemlje Ru-tlicnija. Slovenci pravijo Rusinija ali Rus'nska TTkrauiia ali Rusija. Vsa ta imena so pravilna. — Vpra-anje je le.
kakšnega vidika pogleilato na to zemljo.
Tz naših zemljevidov je >iaz-vudno, da je bilo t«> ozemlje prr-ojeno (Vhoslovaški po zadnji svetovni vojni. Cehi in Slovaki so zelo sorodni, kajti razlike v jeziku ni skoro nobene. tako da jo smatrati, da je slovaški jezik le narečje, ki je skoro istovetno s češkim pismenim jezikom
Rusini pa >o nekaj čisto drugega. Sorodnost njihovega jezika s češe i no je manjša kot z jezikom, katerega govori na-
t^ro ji* bila obljubila. Mnogo Rubinov je takrat pobegnilo v Rusijo, kjer tvorijo velik del čelioslovaške armade, ki se bori na si ran i Rdeče armade.
Tudi ako puhtimo ob strani vprašanje vere. ki je pret-ej za-motiino, je trebn priznati, da obstojata najmanj dva vznika, ki govorita v prilog pni-kljiW»itvi Rti sinov k Sovjetski lrnaji. Prvič je to, da so po-nosiie zmage R^leče armade zanetile navdušeno narodno zavest med Rusini. Drugo pa so kola bora tor ji, ki so bili vedno proti Čehoslovaški oblasti in mi postali južneje kviz-Ihiisi H:tliyjeve vlade. Vsi t elean^nti v<tlo, da bo Be nese v» vlada trdo kaznovala vse kolabo rat olje, pa naj si bodo (Vlii, Novaki, Madžari ali Ru sini- Ti elementi so bili vedno strogo proti-komunisti in nidi tega tudi proti Rusom. Totla danes imajo le še eno samo u-TKsnje — nantreč. da ute^i Sovjetska Rusija zatisniti oči in pozabiti, kaj je bilo, ako prinese s seboj deželo, nekako v dar ali v odkup. Poudarjali bodo, dii njih izdajstvo ni bilo naperjeno proti Rusiji, temveč le proti enemu njenih zaveznikov.
V sedanjem trenotku nikakor ni mogoče neči, kai bo rešitev toira problema. (Vhoslo-vašrka vlada v Londonu seveda noče. da bi to -vprašanje postalo večna sporna točka med ( Vhoslovaško in Ru>ijo — za to bi rusiinko ozemlje ne bilo dovolj važno. Toda pomisliti je treba tudi. da je Sovjetska Rusija priznala stare meje < Vhoslovaške republike Z vid-ka mednarodnega }»ra va ni nobeneira vzroka, da bi Beneš otlstopil to ozemlje, to da pravno vprašanje ni edina ^trjin. kate!o velja premisliti Xajv<č domnev se suče okro« plebiseita. ki bi bil jirirejeii na podlagi Atlantskega Clmr terja. '
Imenovanje odbora, ki bo odločal o konvencijah
Washington.—Col. J. Monroe Johnson, ki jo bil z odo-brenjem predsednika imenovan za načelnika posebnega »lobili manjšinski elementi še odbora, k: bo imel 4'sprejo boij v svoje roki-. Pozneje so mati in odobriti ali no prošnje Madžari. Poljaki in Nemci iz- skupinskih meetingov jio 1. koriščali to obljubo v svoje februarju, kiite nh se ima vde-propagandne namene. Posku- ležiti več. kot 50 oseb, ter od-![šali so s tem pospešiti razsul ločiti, da li so meetingi dovolj < Vhoslovaško. Te zunanje si- važni za vojne, da so v skla-
—Zunanjo dekorativno raz svctljavo, razveu ako je potre * rod v l^krajini. Le dejstvo, da
bna za posel na prostem. ■ -Zunanjo olepševalno raz-
tljavo.
4.—-Razsvetljavo izložb, razveu kjer jo potrebna za razsvetljavo trgovine same-
so ž"'veLl stoletja pod gos^Kxl stvom Arailžatov jo vziok, da so postali prehod med vzhodnimi in zahodnimi Slovani. Čehi so potrel»ovali to ozeml.te kot. most do Rumunije in v cilju, da se zavarujejo proti
HELP WANTED
DELAVKE IŠČEJO
HELP WANTED
The %Var Man Power Commission has ruled that no one in this area now employed in etuteatial activity may transfer to another job without statement of availahility.
(I P K li A T O K S
I.Ai K Iti'XXKICK. VMIMK.VS S Fa 'K XV K A It l^tlirii plina, utaliio ih*lo, iMtvojuo. \'|»rušjijli»: ol'K.MIKIM BAUI ( II 117 FII-TH AVU. lU'^r :t*Ui St.t X. V. «'.	nil- 'J^,
(i I K L — VV O M A X
OH XTKIt WolCK: SMALL SUjiA A X11 LCXrilKOXKl*r K M K A I.S. tMKoltll. \ij SIN-l»A VS. XO XIGHTS A|i4y: :;717 — I'tth AVK., M'Kl.TX (ln>fon* m H
ojo aii
KINtiEIIWAVER,
MAKK'URIST
K|*Ll»Axo iNtltUA liKIAVKA — !».► I»ra H urn prijet lie ilefeiv*kc raziuer«'. i^Mtu>vttu<>.	VproMaJU*: OKAXI*.
tftM) WKST l»lat ST. Iiitur 7th A St H Are. subway*« > X. Y. <\ Call: WA K:;i7n
CM -^tf
FTX( i EII WAV E R —
M ANIC U R I S T
I'KKMAXKXT WAVER
I »<>l.r« |»lač». stalno	prijetue
•Ji'lavskf raznuTi'. - Vprašajte:
L A It O T O * S «»7K FLATItrSH AVK, BKO<>KLYX
oin.il.' nt* 4-«:ao _____(17—ir: i
VSKORTERS & PACKERS
::7« ... m »t u W1IKK n.rs i »v Kiti Ti M K.
roTT<».\ I »UKSSKS, ItATH-UolIKS A|»|»I v : A. Ki iSKXBI.ATT
I::T«» Bin»AI»WAY	X. Y. I*.
i 1!» JT. i
M A X I C r R I S T
HITIIA HKLAVKA. HOBRA PI.A«'A, STALXO I»KU>. I»R1JETXE DELAVSKE RAZMERE. PRILOŽNOST V|.raš»ijte: LA MARQI'ISE !» E. 11*1 li ST.	X. Y. 4\
EL r» 7!*fj
< ia -_'t •
M A N I C U R I S T — FINGER WAVER
SPKOŠ.VA OKLA V K A. STALNt*. DOBRA I»LAi"A. PRIJETNE UKLAV. RAZMERE. PRIUIŽNOST. VpraMMjte
M A P A M K K (i S K 1*7 i* M ARi "V AVE. BKOoKLYX i BAIT > Ph. EV 4-tM\i0
(11* »
NOČEM PLAČATI VEČ KfiT NAJVIŠJE URADNE CENE!
NE SPREJMEM RACJOMRANHi , ŽWH AKO NE ODDAM ZNAMK!
le so |MHlkupovaie riis!n>kc politike. Eden teli prvakov je prejemal denar s treh strani in je izjavil oinično, da mora tako delati, češ, s tem da sprejema denar oil več strani, o-staja popolnoma neodvisen.
]>ne 4 num-ea 19.19 so nui džarski vojaki vdrli na rusin-sko ozemlje, malo prodno so Nemci zasedli Prapro. To seveda nI bilo več ono popolnoma zaostalo ozemlje, iz katere ira so bili Madžari pre^niani leta 1918. Čelioslci aška vlada je bila zidala ceste in šole. u-spt^io pobijala nepijsmeiKVsf in eelo postavila vseučilišče. R tem je bHa p<i svojih naj-bcljših niočeli pripravljala prebivalstvo na avtonomijo, ka-
du z zahtevamu na prometna sredstva*1, je naznanil, da bodo ostali člani, njegovega ikI-l>ora podsekretar za vojno Robert P. Patterson, podsekretar za moniarieo Ralph A. Bard, lavnatelj War Production Bo-arda J- A- Kru«? in namestnik predsednika War Manpower komisije Charles M. Hay.
Dodelitve goriva v Pacific North West nespremenjene
Wasfoinvrton. — Office of Price Administration naznanja, da ostanejo odmerki za olje. za kurjavo t pokrajini Pacific Ko rt h we s t nespremenjeni, 10 pilonov na enoto za rok 3, ki se je začel dne 8. janua.i ju *v teh predelih.
PRIHODNJE
PRIREDITVE SLOVENSKIH DRUŠTEV V BROOKLYNU, N. Y
Slovensko jx*vsko di-uštrvo "Slovan" priredi svojo pustilo veselico na pustno soboto dne 10. februarja v dvorani znanega rojaka Frank Arne-ža na 66-91 Forest Ave. (po-le$r Fwest Ave. "L,r postaje), Riddjewood. Brookljna, X". Y. Začetek oib 8. uri zvečer.
Takoj na dru^ri dan. na 11. februarja (v nedeljo), pa priredi svojo veselico v Sloven-kem domu na 253 Irving Ave., Brooklyn. X. Y., Slov. pev. in dramsko društvo "Domovina", in sicer ob 3. uri popoldne. Polovico čistega dobička o«l te prireditve je društvo 'IVmiovina* sklenilo, da se da y fond spominske plošče (Ho-
nor-Roll) naših sloveu>kih vojakov in vojakinj iz Greater Xew York a, ki se nahaja, kot znano, v »Korani Slovenskeija doma.
V soboto due 17. februarja pa priredi svoj takozvani "Annual Valentine Dance*' slovensko podporno društvo "All Americans", 580 SXPJ. in sicer v prostorih rojaka Frank Arnežii v takozvani Astor Hali na 66-91 Forest Avenue. Ridarewood, Brook lyn, K. Y.
Nat a nč ne je jtHede zgoraj o-menjenili prii^edb bo že pravočasno poroča n o v tem listu.
A. F. Svet.
ZNANOST V VOJNI IN POVOJNI SLUŽBI
Pise Bradley Payne ("Bazovica")
Pet let >o /stvv/.ni.M učenjaki iinlne na prvi pogled. b*>d<» p"
in teliiii^ki >4r«»kovnjaiici trdo: vojni prišle do svoje veljave.
delali, tla hi zgradili čim več! ,-	. .. , ,
i i -i -	i»i . ! ,vo so iuu*tsticiie uorde -
(ybramlinili m napadalmli >ied ! , , ,	.	.
.. '.--i-	, ....Hnile t ki.iiiiio. jr iHiMn i> |mi-
stev. s .viiteri!in 1>1 (»svtibiidili	-	-
• i.	i -i	■ j manjkanje krompiria etien i z
clove>tvo od iK*tn>ke tiraniji*, i . ., .. 1 ...
rr . -	, , meil najiiolj lierectlt preiira-
la vojna je ravno tak«». Ka-i	,	, .	. 1 .
i	•• -	...	njevalmii proolfinov Sovjetske
Aor prejšnja. j*»si»estla m ino	..	, . . . , . .
.„ -	-, 1	, zvez**, /iii.-ini i u.-Ki iK*eti ki k l.i
jyfociio razvila znan>tvena do mianja.
Najbolj znani so ii-pehi. so bili doseženi v
senko se jt-• ■i vrifel na Poljedelske letalstvu.! čilo se mu
ki!
■iijaK
s sv<»jinii sodeliiv-delo kot profesor akademije. I'i»>iv-je odkriti metodo.
Današnja letala so močnejša.! po kateri je mogoče pridobiva hitrejša m vaniejsii kakoi soj ti uporabno seme krompirja, bila pred vojno. V mirnih ča- ne i/, gomolja, pač pa iz si -ili bomo imeli v letalstvu ve- uiega semenskega vršička na like koristi od odkritij iu iz- rastlini. Na la način -o |{u>i
najdb.
Kmetijslv je v Veliki liri-taniji za ča -a setlanje vojne izredno napredovalo. Mehanizacija kmetijstva, jiosebno poljedelstva je bila izvršena do najmanjših |K»drobnosti. Da bi r-e povečala kmetijska proizvodnja, so mogočno |>ovečali industrijo kmetijskih strojev vseh vi-st. Britanski poljedc-
pridelali 1.	S do 1» milijo-
nov tou krompirja. Odkritje ruskega znanstvenika b.> velikega pomena pri prehrani vojne K v rope. N'a Aiigiesfivetu so rusko metcwlo /. velikim u spehom uporabljali iu poslali velike količine semenja na Srednji vzhod /. let a M.
Veliki ir-pchi so bili »lose ženi tudi /. umetno razplodi
lec se je prilagodil motoriza- t vi jo goveje živine. Y Veliki ciji z veliko vnemo iu Ziistoji-nostjo. Ta prilagmlitev pa ne 1m» ostala samo vojui spomin, pač pa se Imi uveljavljala tudi v povojni dotbi. Mogočne tovarne tankov bodo takoj po vojni spremenili v tovarne traktorjev, ki jih ne bodo uporabili samo za izvoz, pač pa bodo našli tudi doma gotovo število kupcev, čeravno je Velika Britanija pretežno industrijska država in ne pol jedel skav
Prav posebno pa -e bodo po Ijedelski stroji uveljavili po vsej obnavlja joči -e Kvropi. Tu. Imi /a |«i vedo vala trda krutost povojnega časa. ko bodo vprežna simlstva v vsaki državi več ali manj velika red-ktist. Tudi v tistih državah, kjer je bila mchanizaeija ]»«ilje-delstva pred vojno popolnoma neznana. I h »do razmere nujno zahtevale prehod — vsaj za prehodno ilobo — k jndjedel-skeinti stroju. Verjetno pa jc, da bo kmet tudi v nadaljnih letih ostal pri mehanizaciji, ko se Imi enkrat prepričal o n jeni veliki uporabnosti. Vojaki, ki so služili v mehaniziranih vojaških enotah, bodo najbolj vneti pijonirji mehaniziranega poljedelstva.
Pa tudi druge iznajdbe, ki mogoče niso toliko senzacio-
Britaniji s«> iznašlji nov tia čin dehiilraeije živil.
Tudi na drugih poprtišči h praktičnegii «lela so bili do seže n i zelo pomembni uspehi. ki ImhIo v povojni dobi ko ristili človeštvu. Tako je voj na vsaj eni stvari koristila.
Z I V I IZVIRI
Spisal IVAN MATIČIČ
Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v 13 dolgih poglavjih opisanih 13 rodov slovenskega nnroda od davnih početko? v starem slovanstvu do današnjega dne.
Cena $2
Lično v platnu vezana. 13 poglavij — 413 strani
KNJIGARNA SLOVENIC PUBL.
COMPANY 216 W. 18th Street New York 11
NAJBOLJŠI PRIJATELJ V NESREČI VAM JE:
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDN0TA
BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA
Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50. in otroke do 16. leta starosti.
Članstvo: 64,500
Premoženje: $11,000,000.00
Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ
Glavni stan: 2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, 111.
-____
"GLAS NABODA* « NEW TOSS
TUESDAY, JANUARY 30, 1945
TBTANOVUEN L MM
Pisana Mati
Spisal: J. F. MALOGRAJSKI
IZ BIRMANHE V AMERIKO
(5<>)
Mlakarica gloda nekaj časa kakor nezavestna vse to. Kakor okamenela je stala ter z odprtimi ustini in izbuljenimi očmi nepremakljivo zrla v en in isti kraj. Toda likratu .ii pride na misel, kako nevarnost ji preti, kako slabo bi .se ji godilo, če bi se obrnil sum nanjo . . . Oni blažji čuti, ki so se ji bili vzbudili za bi pee v sreu, umaknejo se naglo zopet strasti in želji po maščevanju.
Kafkor besna se zapodi tja med ljudi in jame kričati:
"Tako je, ako se puščajo otroci sami doma!"
In uzrši Anico, ki je stala z Nejčetom pod debelim hruško vim drevesom ter trepetala, skoči k njej ter zarjove:
44Ta je zažgala, ta, videla sera jo! V ogenj jo vrzite, •uulopridnico, v ogenj! . .
Iu preden se ljudje prav zavedo, zgrabi deklico za roko ter jo potegne za seboj.
Kakor bi bila ob pameti, drvi ž njo proti gorečemu fckeduju, katerega streha je bila že en sam velik plamen. Vse to se je zgodilo tako hitro in tako nepričakovano, da bi bila Mlakarica v svoji podivjanosti nemara izvršila grozni zločin, če bi se ne bil Ncjče, ki ni bil talko kmalu zmeden, zapodil za njo ter jo še o pravem času ujel zadaj za obleko. Potegnil jo je s tako močjo nazaj, da se je Mlakarica opotekla ter padla po tleh. Kričala je še vedno, da je zažgala Anieca; ali Nejče jo preupije s svojim mladim, čvrstim glasom, rekoč:
"Ni res! Vi ste zažgali, vi! Saj sera vas videl, ko ste *>ežali prej izza našega skednja!"
Mlaikarica skoči po koncu in lioee zgrabiti zdaj Nejčeta. V tem dečku, o katerem je sanjala, da bode nekoč mož nje-l e Tonice, ji je vstal nov sovražnik. C1e jo je res videl, kako se bo zagovarjala? Nepopisno je, kar se je godilo v tistem hipu v njenih pršili, v njeni glavi. Strah pred kaznijo jo je gnal v nov zločin. Ako bi bila v stanu, bila bi gotovo oba otroka vrgla v ogenj, da bi ne bila mogla pričati »zoper njo. I>a bi so nakopala s tem še hujšo kazen, na to ni mi-f-lila. Bila je pobesnela popolnoma in več ni razločevala, kaj je dobro, kaj slabo zanjo. Toda ljudje so jo bili že obkolili tor ji iztrgali Nejčeta in Anico iz rok.
Mlakarica pa je zdaj še bolj divjala. Vpila je, kar jo mogla, ter trdila, da je zažgala njena pastorka. Toda v splo-
zmešnjavi je ni nihče poslušal. Bilo je treba zdaj na kaj drugega misliti, nego na to, kdo je zažgal. Kajti bila je velika nevarnost, da se ogenj razširi tudi na druga poslopja. Utrinki so padali na vse strani. Vendar je bilo upati, da so večja nevarnost odvrne, dokler je vladala tišina in se je plamen dvigal naravnost proti nebu. Toda nenadoma je potegnila :-apa od juga proti severu. Na večer se je rad pojavil veter in tudi nocoj ni izostal, lzpočetka je pa rt rat samo dahnilo, a potom je završelo po drevju. Zubelj se zasuče in nagne proti Mlakarjevi strani in preden bi bil kdo pričakoval, začne goreti streha Mlkarjevoga kozolca. Zdaj, ko ;»e pihalo, je imel ogenj le še hujšo moč in plamen je použivel eiu hitreje, kar je dosegel, ker je bilo vsled dolgotrajne vročine vse tako suho. S kozolca preskoči ogenj na Mlakarjev skedenj, odtod na hleve in hišo. V nekolifko minutah so bila vsa Mlakarjeva poslopja v plamenu! . . .
Med gasilci je nastal vsled toga velik nered. Eni so si-hii še proti Korenovemu skled n ju, drugi so z glasnim krikom opozarjali na to, da je nevarnost pri Mlakarju zdaj ečja, zlasti Iker se je bati, da se ne razširi ogenj od tu še • laprrj črez vas. Nekdo na s vetu je, da naj l»i se Korenov Kadmij, pri Icaterem se it.uk ni dalo nič več rešiti, izpodža-^al iu izpodnesel. To je bila pametna misel, ki se ji ni niliee upiral, najmanj Koren sani. Sekire so zapele ill ko so bilo storile te svojo dolžnost, so zasadili kaveljne v razmajano tiamovje. Ni trajalo dolgo, in ves skedenj je bil na kupu. Sedaj ni bilo tu več težko gasiti. Zadostovalo je, da so donašale ženske v škafih vodo ter polivale tleče tramovje. Moški z i.irizgalnioami pa so hiteli Mlakarjevemu domovju na pomoč. Ali tudi tukaj se ni dalo vee dosti storiti.
Koren, ki je videl svojo hišo v varnosti, je hskušal zdaj pri Mlakarju rešiti, fcar bi «e dalo. Sam je izpustil živino iz hleva in sam je nosil iz hiše pohištvo in kar se je sploh odnesti dalo. Pri tem je še druge izpo*W»ujal ter jim dajal navodila, kaj naj store, da se škoda kolikor mogoče omeji.
Da poslopij, kolikor jih je bil dosegel plamen, pri tej suši ne 'bo mogoče rešiti, je izprevidel Koren in so izprevi deli tudi drugi gasilei ž njim. Kazalo ni torej drugega, ne go izprazniti po možnosti hi£o in (kaščo, vse drugo pa prepustiti požrešnemu plamenu ter se mu postaviti omdi v bran, kamor Se ni bila segla njegova moč. Že so hoteli prepeljati bri««alnieo k drugi hiši, ki je bila najbolj v nevarnosti, ko se zaouje izpod Mlakarjeve strehe obupen, pretresljiv klic. V ho ne pr«ftra£i in o«trmi . . .
"Kaj je to! Kdo ktiče? izprašujejo drug drugega. Toda nihee m vedel pojasnila. Glas je "bil nenavaden, neznansk, i-ato ga ni nihče spoznal.
*'4li ni bil otročji glas?" pripomni neldo.
" Pomagajte!" se zaeuje iznova iu čutilo s * j<», da p:i-i aja gla* č-loveku iz tfrla, ki mu #?re za živi jen ie.
"Touica je!" se oglasi Nejce, ki je bil vedno v največji gneči. "Boste videli, da je Tonica!"
(Dalje prihodnjič.)
iz Indije v New York sera preletel s prevoznim letalom —'štiriraotornikora v dveh dneh in si z lastnimi očmi ogledal nova pota za vojne potrebe, ki so jih Združeni narodi tra-*irali čez oceane iu celine, da bi stisniti Nemce in Japonce.
Iz Karaehi-ja v Indiji, kjer je vladati zadušljiva vročina, v New York, kjer aias je presenetila svežost poletne noči, se je lotalo ustavilo šestkrat. Na vsakem letališču nas je sprejel aiktivni častnik z besedami: "Točno 45 minut času imate za jelo in za povratek v letalo. Medtem, ko smo bili pri prigrizku, so letalo temeljito očistili in ga napolnili z gorivom. Vodstvo so prevzelo nove posadko, ki so nas vodile do naslednjega letališča.
Ko sino prispeli v New Yor»k, neobriti in oblečeni v troptčna oblačila, so nas ljudje zvedavo pogledovali. Ta vožnja mi je pokazala vso zajemi ji vost sedanje vojne, česar tri leta svojega svojega bivanja na vzhodu nisem mogel zaipopasti.
Ogromna letališča sem videl v Indiji, v Egiptu in na Azor-skih otofkih. Od blizu, sem občudoval prometni sistem, ki nam dovoljuje pristanek, preskrbo s posadkami in gorivom in že zopet odlet v manj kot eni uri čez 12 različnih držav. Od blizu sem videl' vse tiste velike pripravo, ki dajejo tempo prometnim sredstvom in 'ki preskrbujejo Azijo z letali in vojnim gradivom za bodočo o-ferrzivo. Pri toin sem razumel nemško in jajmusko naivnost, ki je sanjarila o zavzetju sveta. < Hidno je to, da niso Nemci in Japonci mogli razumeti neomejenih zmogli vost i Združenih držav, Rusije in Velike Britanije. Niso razumeli glo-Qwilne vojne. Imamo ljudi, ki ustvarjajo oporišča in imamo gradivo in moštvo, ki so ga poslužuje.
Vso to sera zapazil v teku vožnje, Iki je trajala komaj dva dni.Povdariti pa moram, da ta vožnja ni 'bila nikaka izjema. Take /vožnje so aa (dnevnem redu. Prevozna letala britanskega iu ameriškega letalstva pokrivajo že »koro ves svet. Postavila so temelje globalne vjne. (1e jih bomo modro uporabljali po vojni, bodo ta leta-ki lahko postavila temelje globalnega miru.
Iz AVashdngtonui v Birnmnijo ili pa v letalska središča na Kitajcem »pride lahko človek v petih dneh. Ko j«« svoj posel končal je »čez 14 dni lahko zopet v Washingtonu.
Dve vožnji, ki -sem jih napravil iz Indije v London in iz Indije v New York so popolnoma ra^)linile -škodljivo o-mnmo, da je bojišče na vzhodu tako zelo oddaljeno. V teku dveh let, ki som jih preži-
vel na bojišču v Binnaniji, ki neeri kakih 1200 "kilometrov, smo smatrali, da je to bojišče nekaj svojevnstnega, ]>opolno ma ločenega od Evrope in Pa eifika. Kasneje pa smo videli, da so -superleteče trdnjave vzletele iz tki tajskih letališč in z bom!Kini i za sule japonske je-klame v Yafati. Ta polet so vodili naravnost iz Washing tona.
Bombardersko poveljstvo št. 20, ki je izvršilo ta polet, jo tem pod vzelo orjaško letalsko gorilo, 'ki jo lahko usmerimo z onega bojišču na drugo bojišče, 'kakor to pač za|»ovedo v "Watelriugtoiiu, v Londonu ali pa v Moskvi.
O vsem tem sem razmišljal meti dvodnevno vožnjo iu usoda Japonske so mi je prikazala precej nira<*na. Preleteli smo Indijo, ki so jo preti dvema letoma hoteli Japonei obrniti proti nam. Sjxxlletelo jim jo in ta ogromna celina je danes vojtuSko in letalsko oporišče za operacijo na jugovzhodu Azijo. Prezgodaj bi 'bilo misliti, da so indijske težave odstra njene, aH gotovo je, da jo Ve lika Britanija sposobna braniti Indijo proti zavojevalcu. Ko sem obiskal g. Casev-ja, 'l>en-galskega guvernerja preti svojim odhodom, sem dobil vtis, da je ta moz odločen ne odne bati, dokler "a dežela ne bo pomirjena. Bengali ja pa ima več proble?nov kakor "katera koli druga dežela v Indiji.
Preleteli uno Afriko, ki so jo očistili od sovražnika in tam lahko najdete ostanke velikih zalog vojnega gradiva, ki ga je moral Rommel prepustiti zaveznikom, ko je bežal pred osmo armado.
Preleteli smo A zor ska otočja, ki so bila še proti kratkim nevtralna, ki pa danes po zaslugi »sporabuma s portugalsko vlado služijo kot važno zavezniško oporišče za letalske in pomorske operacije.
Po dolgih defenzivni 11 borbah so zavezniki prešli sedaj v ofenzivo in vse mi izgleda, tla se 1k> globalna vojna s še nedoživljeno silo razširila na vso Nemčijo in Japonsko.
— dR AH A M STANDORD. ("Baisovica.")
IŠČEM
Mrs. MARY TRAMPUŠ (Trampuse), dekliško ime: Koren, rojena v Ljubljani, ime njenega očeta Radivoj Koren. Sedaj l*i je stanuje v Detroit u, Midi. Ako kdo ve za njen naslov, ali ]>a ako sama čita te vrstice naj se javi pismeno na meno, ker imam iza poročati važaie stvari glede njene brata Franka. — Mr. Paul Farrugia, 20.29 — 351 h Street, Astoria, L. I., N. Y.
M
NEPOZABLJIVT FILM V RADIO CITY MUSIC HALL U
"A Song to Remeral>er" p ret rešujoča in nepozabljiva romantična drama v technicolor, sloneča na življenju Frederica Chopina in njegove ljmU'zni do pesnice (ie<age Sand, v kateri nastopajo Paul Muni. Merle Ol>eron in Cornel Wilde — povest, ki izvira iz srca in film, ki se ga bo.^te vedno spominjali. Sedaj se igra v Radio City Music llall, titli Avenue in 50. cesti v New Yorku. — Na odru j«* pa kot običajno gala oderska-protlstava.
UJETNIK IŠČE
»Ujetnik Ivan Aaiiraš, rojen 12-1-1915, iz Brežniee, Občina sv. Jakob, Koroško, ii?če svojega sorodnika Jakoba Fug-ger, ki je stanoval leta 1923 nekje v Brooklvnu, ter kjer baje še sedaj stanuje. Ako kdo ve za njegov naslov, ali pa ako sam č>ita to vrstico, naj se blagovoli javiti na:
Mr. Luka Cerka, 504 West 48tli Street, New York City.
I Š t E M O
ZASTOPNIKE
za (slini VSEST.OVANSKI MACA/.IN v Ameriki in Kanadi. Uenn na leto. Pišite na: sLAVoXir MONTHLY. (Uirculation Mami^n. 5 IJEEKMAN ST.. NEW YORK t'lTV.
1 ^ r,, ;».
*
NOVA IZDAJA ' Hammondov SVETOVNI ATLAS
V njem najdete zemljevide vsega sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom.
Zemljevidi ao v barvah.
Cena 50 centov
Naročite pri: "G L A S D NARODA", 216 West 18th 8treet, New York 11. N. Y.
^lUlIllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIN
		
HELP WANTED ::	DELAVCE ISCEJO	:: HELP WANTED
The War Man Power Commission has ruled that no one in this area now employed in essential activity may transfer to another job without statement of availability.
P O R T E K
ALSO I,K;1IT ERRANDS, 4<» ur na teden. <li»lira plara. stalno delo; prijetno (Mavske raauiere. - — lVj z.;t nadurno delu. Vprašajte: WALL ST. CLOTHES IlO FIFTH AVE.	X. Y. C.
<< 15-21)
Angleško-Slovenski
BESEDNJAK
Izšel je novi angleško-slovenski besednjak, ki ga
je sestavil
Dr. FRANK J. KERN
V njem so vse besede, ki jih potrebujemo v vsak. danjem življenju. — Knjiga je trdo Tesana v platnu in ima 273 strani.
Cena je
Naročite jo pri:
KNJIGARNI "GLASA NARODA" 216 W. 18th Street	New York 11, N. Y.
-/ / i IK-
DRŽAVLJANSKI PRIBOČNIK
KnJlSlca daje [»olja dna navodila, kako postati amerlgkl državljan. < V slovenAčltd»	Cena M rento?
Dobite pri Knjigarni Slovenic Publishing Co., 21G West 18tfi Street, New York 11, N. Y.
SLOVENSKA URA" "AMERIŠKA
V PESMARICI
M vkUofeoc slede««
slovenske pesmi:
L Podoknlca — moAkl »bor s bariton samospevom S. Pozdrav — moAkl zbor «. Lahko no« — moAkl abor 4. Otolld mvon — meta.nl »bor «. Pomladnska — raetanl »bor. ■
bariton lunoapevon C. Lira t. — tt solo »p«ve. molki
In m«ianl »bor 7. Lira II. — »a meta nI »bor t. Al tan taki odmevi — sa motal ln tenskl »bor. a bariton samospevom t. Kan ta ta 1» psalma 1M — motal abor
li. 8o4J — sa aamoapeve. metanl »bor In spremi Je van Jem glaa-^vlra 11- Paalm iS — sa samospeve, metanl »bor ln ■ prem 1 JevanJe (laaovlra ali or«el
cena samo
50 centov
komad
Ta m koncertne pesmi u ssaAke In neitne iktn, katere Je oslaa-b0 in ? samozaložbi Izdal MATEJ L HOLMAR. arganiat in pevavadja pri sv. Vido, Cleveland. Ohio. 1923. NaroČite to zbirko pri:
KNJIGARNI SLOVENIC PCJBL. - COMPANY
216 West 18th Street New York 11. N. Y.
ASHERS, POLISHERS.
clitclk saw. ai. i j arni xli
1» o i: k a i* i. a r a
VprnSiijtc: 1* L A S T I t! 1» A K T s •J<KS I-;. -JTth ST.	N. Y. ('.
i is
Opozorite še druRe. Ui ne ritajo "G. X." na te oglase. — Mogoče bo komu vstreženo.
S I L V E R S M I T JI
IZVKŽHAN. I »A S K IVK/HA NA liKLl) V ZLATI* — IHil^a vstHiiovljf-no jm hI jf. — Priložil ust. JM»ra I>lae<i. Vprašujte: »t"lS I.A.MIS A: SONS W. 4Tth ST. (Mih fl«H»ri N. Y. <'.
i ir»— t
— i
II A N D Y A X
TKI»H.\ -11 »-TIH l it, NAI»rUXf> J»K LO: 7lk- «lo T"-- NA 1'ltO. STALNO
I>ELO. pkijktm: dklavske ItAZMKltE. — V|»rašajte:
S I .M K I N S \V. J.",Hi ST.	N. Y. r.
< 1« -->
J) I S II \V ASU K U
I >or. K A 1'LAl'A STALNO HKLO PltlJ KTN«» NKMKLJK PlioSTi: Vpraj«ijte: ."»Its XV.	ST.
N. Y. r.
(Ncnr t li h Ave. t
i 1!>—'JI »
BOYS, 16 TO LEAKX
SKIt VICKI Nil <>F OFFICE MACHINES Steaily work, pleasant working i-ou-ililiiius. Op| tort unity. 1'lioue: MIC. IIAYES, t'A C-IICU;
115—111»
PLUMBING & HEATING
ESTIMATORS AND tOl .NTEKMEN
Holira pluiii. stalno delo. l>o-vojna boiloeiiost. — Vprašaju-:
S M O L K A Sil E. ;KJnl ST. N. Y. <*. ____(!."> -'1 >
IOLISHER and PLATEH
Stalno delo, dobra plača. ]>rije(ue ile-delavske razmere. Vprašajte: THOME MANUFACTURING I C O. 3-J8 E. 5Dtb ST. N. Y. C. __(17—m
YOUNG MAN
DOBItA PRILIKA SE UČITI TISKARSTVO DOBKA PLAČA MEI» UČENJ UM
Vprašajte: KEN IL WORTH PRESS 3C>5 EAST 4«th ST. N. Y. C. ___(15—21 >
NASLOV PREMENJEN
Urad United Committee of South Slavic Americans se je preselili iz 1010 Park Ave., na 465 LEXINGTON AVENUE, NEW YORK 17, N. Y.
I)ELIC1ATESSEX CLERK
IZVEŽIJAN. 1»(»HRA PLAČA. STALNn HKI.il. PRILOŽNOST Vpntšajte: ."V; UNIVERSITY 1*LA«'E N. Y. U. (m-ar HWh St.i
<	iS L'11
l^LASTICS WORKERS
IN L U r I T E VčENl *1 in IZVKŽRANI 1 »ELAVUI STALNO I»KLO.	PRILOŽNOST.
PLAST o .M ATM ' <'o. I EAST TREMI »NT AVE. IiRONN Phone TU ^ iCkill
( 1!» i L E S O H E Z E C
IZ V KZ t» AN NA PRVOVRSTNE OKVIRE ZA SLIKE STALNO HELO I»ORRA PLAČA Vprašjijti»: 157 K. Tittli ST. N. Y. r. Plioue PI. ______ _!» liT, i
M E S A R
PRVOVRSTEN	REltNo l»ELo
S T A L N O iHtp.ItA PLAČA	PRILl»ŽN< »ST
Vprašajte: I »ELMt »NICO MARKET lilt — ::nl AVE.	N. Y. U.
<	1«J—25 •
<iAS STATION A T T E N D A N T
WASH ANI > GREASE t'A IIS ALL AROUND MAN : IM »BRA PLAČA
STALNO DE Li > Vprašujte: s.{o 1st AVE.. N. Y. C. ___( i:> -'1 »
HELPER IX KILX ROOM
SPLOŠNO TOVARNIŠKO |>EL«» Kakortmli TOVARNIŠKO DELO
Dobra plava, stalno. ]M»-vojna lMnl«>eiiost Vprašajte: 1» E L i T E
128 W. 2 It li ST.	N. Y. I*.
(1!» 251
MOŠKO in 2ENSK0 DELO HELP WANTED (Male and Female)
DECORATORS
ZA ROČNO SLIKARSTVO CHINA. O L A S S fired eolors. Stalno delo. prijetne ruunere. izvrstne
plače. — Vprašajte: DE LITE, 128 W. 24th ST., N. Y. C.
(20—23)
535353535353234848485353235323485348485353482353232323482348