DOPISI
Z g o r n j a Prlstava,  oktobra   1949,
Vsem ljudem Zgornje Pristave je bilo znano, kdaj je postal Glažar Martin poslovodja krojaške zadruge v Gorci -Dežno. Ta zadruga več ne obstoja. Gla-žarjeva polovanja v Ptuj in Maribor in nje^ova pomanjkljiva kontrola nad po-močnikoma Potočnik Stanislavom in Adol-fom niso mogla voditi drujjam kot v raz-pustitev   zadru^e.
Nikdo v Halozah nc dvomi, da je mo-goče uspešno voditi zadruge vseh oblik, ako so njeni člani in funkcionarji na svo-jem mestu in ako opravljajo delo v korist delovnih Ijudi. Nedclavnost in pohajko-vanje nista rodila uspehov v privatnem sektorju gospodarstva, zato je loj>ično. da v zadružnem toliko prej ne moreta, ker grc  za  interese   družbe.
Po razsulu krojaške zadru^e jc bilo treba iskati vzroke, ki so onemo^očili razvof zadružno obrtne storilnosti. Kdor bi podcenjeval v.kroiaški zadru??i vpra-šanje sukaica, nc bi mogel odkriti špe-kulacije. Glažar je prejemal kortintJcnte sukanca za zadružnike. Poslovodia sara in njegova pomočnika brata Potočnik Sta-nfslav in Adolf, so sukanpc kradli in pro-
dajali po ceni din 300.— za 1000 tnetrov. Vinko iz Zg. Pristave jc zadružni suka-nec tako ceiiii. da ga je tudi plačcval oo tej ceni. Glažar Martin bi s 30.000 mctri sukanca. ki je last članov vinogradniško obdelovalne zadruge in ki (Ja ie irael spravljenega doma, po tei ccni pridobil lepo vsoto denaria kar pa mu ie pri nas pvenrečila borba  proti  špekulantom
Glažar Martin nam ^otovo sam ne m povedal, zalcaj jc morala biti zadru^a rEzouščena in zakaj sc je njegovo poslo-vodstvo tako končalo Težko bi od nje^a izvcdeli. zakaj se je za^ovarial s pomoč-nikoma prcd liudskira sodiščem Glaiar sc ie tmel že vcčkrat v živijcnju priliko prcoričati. da moraio poš'eni ddovni ljudie preko tcžav do bolišeSa živlienia, vei^dar tcmu ni tako verjel, kot bi lahko sedai, ko se bo ločil za nekaj časa od naših skromnih liudi. ki pc iščeio v za-družnera  življenju rcožnosti špekti'acij.
MV.
Markovci. oktofcra  1949.
Markovrani smo svoj telovadni na-stop priredili sicer že v preteklem me-secu. vendar m'.sHyno. da je potrebno oraemiti ta za vse celovadce v ptujskem okra^u važen doaodek. Vidimo namreč da tele*na vzgoja v našem okraju ne napreduje ta-ko, kot bi bilo želeti in smatramo. da smo v Markovcih v tem pr>gledu na boljšem. kot so po dnigib krajih. Da pa je zanimanje Ijudstva zs telovadbo veliko. nam potrjuje pred-vsera to, da je nas telovadni nastop cbiskalo  nad   1000  ljudi.
Dan našega telovadnega nastopa sino nestrpno pričakovali, ker smo v pri-pravo telovadnih točk vložili veliko truda. Ve-činoma smo jih pripraviii sami. Naibol1 uspela je točka na*ih člainic »Rožmarin«. ki so jo izvedie braz-hibno in v veliko navdu^enie a!eda.cev. Zanimivi sta bili t-udi točki članov na bradlji jn drogu, v katerih so markov-&ki fantje pokazali, da bi pod dobrim vod«rvom in ob marljivem treningu lahko veliko dosegli Iznenadil nas )« med vsemi posebno tov. Obran Janez. katerega telovadne sposobnosti veliko obetajo, ter bi bilo potrebno omogočiti omenienemu nadaiinji razvo'. Piomrn &o se nam predstavili z narodnim kolom. toda tudi ostale niihove točke so vz-vedli zelo do-bro Presenečeni smo bili nad poguimniTtl nastopcvm male vodite-ljice pionirk, Zavčeve vz Nove vasi Pred zaključkom «o nam člani v sdmbo-lirni vaji »Tam kjer tere bistra Zi'a<» prikazali živlienje ta borbo koroških Slovencev ki kljub srgmotni izdeii niso klnnili, arrvpak nadaljujejo borbo ia prikijuritpv k svoij svobodni do-mov'ni-Vse točke le spremljala Homača godba zakliučili  pa   smo   iih  « hitono
Markovfani smo pokazali rezuitat prizadevarpa prj telesnj vzgoii in njenl razširilvi Zeliino da bi nam bi!o v do-g-lednem čaeu moqo"e gledati podo-ben nastop v kakSni sosedni vasi ali kje   drugje   v   našem   okraju   in   bomo
potem lahko pnmerjali naše in njihov« uspehe. Tako bomo s tekmovanjem kot v vseh panogah gospodarstva tekmo-vali tudi v razširjanju fizkult-umega cji-banja. ker je ofooje načm s kateriin bomo  zgradili   boljšo   bodočno«t.