ORLOVSKI ODSEK
NA VRHNIKI
(1908 -1929)
BORIS ROZMAN
V dobi katoliškega prebujanja slovenskega
naroda je iz njegovih vrst vznikla zahteva, naj
se slovenska mladina "duševno in telesno
okrepi in pripravlja za težke narodne in kul-
turne boje s pomočjo telovadbe". Prvi je to
predlagal na I.shodu katoliških nepolitičnih
društev leta 1902 v Ljubljani Radoslav Nemec
iz SvJurija ob Sčavnici. Kmalu nato je že
pričela telovaditi v katoliškem društvu na
Jesenicah organizirana delavska mladina.
12. novembra 1905 je imenoval odbor
Slovenske krščanske socialne zveze (SKSZ)
pripravljalni odbor za uradno ustanovitev
prvega telovadnega odseka v Ljubljani,
katerega so ustanovili 9. novembra 1906.'
Deset dni kasneje je dr. Krek, kot predsednik
SKSZ, otvoril prvo telovadnico v Unionu, kjer
je bila že 26. maja 1907 prva javna telovadba
ljubljanskega in šentviškega odseka.^ Tako je
iz SKSZ izšla telovadna organizacija, kasneje
imenovana Orel, ki je v kratkem času postala
mogočna mladinska telovadna in vzgojna
organizacija. Njeni ustanovitelji so poudarjali,
da gre za organizacijo slovenske katoliške
mladine v okviru SKSZ, katere namen naj bi
bil "širiti katoliško prosveto med Slovenci po
geslu: Z Bogom za narod."-'
Ne smemo mimo dejstva, da so hkrati želeli
postati konkurenca sokolskemu gibanju. Le-to
je za njih začelo postajati vse bolj nevarno
zaradi liberalnih idej, ki jih je širilo. In
medtem, ko je imelo sokolstvo izključno
poudarek na telesni vzgoji, cilj orlovstva ni
bila samo telovadba. Ta naj bi predstavljala le
eno izmed panog vzgojnega in izobraževalne-
ga dela, seveda po krščanskih načelih. Kot so
napisali:" Orel je organizacija poštene
krščanske slovenske mladine, katere član
lahko postane tisti, ki se dosledno in vztrajno
ravna po njenih načelih, torej dejansko ljubi
Boga in ljudstvo ter zato živi pošteno in neo-
madeževano. Naloga Orla pa je, da vso
slovensko mladino, ki krščansko misli in se po
krščanskih načelih hoče tudi v življenju rav-
nati, združiti v eno samo četo, to mladeniško
četo izobraževati umsko, nravno in telesno, s
pomočjo te mladine zbujati, utrjevati in ogre-
vati ljudstvo za vzroke krščanskega mišljenja
in življenja."^ V takem duhu so začeli
ustanavljati telovadne odseke, ki so sorazmer-
no hitro začeli polniti slovenski prostor.
Pojavili so se na Jesenicah, v Skofji Loki,
Radovljici, Tržiču, Idriji, Horjulu in v Devici
Mariji v Polju (danes Polje).
Ustanovitev odseka na Vrhniki in njegovo
delovanje
15. marca 1908 je bil ustanovni občni zbor
Orlovskega odseka na Vrhniki.^ Za predsed-
nika so člani izbrali Sedeja Janka.
Podpredsednik je postal Franc Leskovec,
načelnik pa Friderik Jeršinovič. Določili so
tudi tajnika (Ivan Jerina), blagajnika (Franc
Leskovec) in vaditelje, ki so začeli vaditi s 27
člani in 30 naraščajniki.^ Včlanili so se v
Zvezo telovadnih odsekov, ki je bila ustanovl-
jena 10. novembra 1907 v Ljubljani.^
Telovadili so v telovadnici ljudske šole, kjer
Vabilo na javno telovadbo leta 1925, fototeka ZAL
165
so imeli rezervirane ure tudi vrhniški sokoli.
Na razpolago so imeli drog, bradljo, konja,
viseči drog, kroge, ročke in kije. Začetna
vnema je bila velika in 29. junija 1908 so že
organizirali prvo javno telovadbo, katere so se
udeležili člani telovadnih odsekov iz
Ljubljane, Št. Vida, Mengša, Horjula,
Kamnika, Idrije, Škofje Loke in Device
Marije v Polju. Nastop je imel velik uspeh,
tako da se je število članstva v odseku
povečalo. Ustanovili so se novi odseki v
Borovnici, Horjulu, Gornjem in Dolnjem
Logatcu in Hotedrščici.^ Povod za nastop je
bila desetletnica obstoja rokodelskega društva
na Vrhniki.
Mnogi telovadci so začeli sodelovati pri
dramski skupini odseka, ki je 17. januarja
1909 prvič nastopila na odru. Uprizorila je
igro Na Betlehemskih poljanah. Igralce je
spremljalo 35 pevcev in pevk, kar je predstavo
še bolj popestrilo.^ Tamburaška skupina je
bila ravno tako zelo številna. Vabili so jo na
številne prireditve sirom po Kranjski. Odprli
so knjižnico, ki je bila zelo dobro obiskana in
se vse bolj posvečali organizaciji izletov in
veselic. Želeli so biti prisotni, kjer se je dalo.
Tako so se z nekaj člani udeležili javnih
nastopov in telovadbe v Škofji Loki in na
Viču. Nikoli niso manjkali na pogrebih. 22.
septembra 1909 so se udeležili pogreba "od
strani Nemcev umorjenih 9 Slovencev v
Ljubljani". Bili so na mladinskem shodu v
Cerknici in skupno obiskovali svete maše.'°
Ustanovili so bolniško blagajno, s katero so
pomagali posameznikom v času njihove
bolezni, vendar le tistim, ki so v blagajno vla-
gali. V zapisnik so zapisali:" Vsak član
dobi po eno krono na dan, če je najmanj štiri
dni zaporedoma nezmožen za delo."'2 Kot
člani zveze so začeli propagirati čebelico, s
katero so začeli navajati člane k varčnosti.
"Čebelica nima namena, da zbira visoke
prihranke, to nalogo imajo hranilnice, pač pa
da vceplja že v mladega tisto lastnost, ki je za
dobro in pametno gospodarstvo neobhodno
potrebna, to je varčnost."'-^
Od svojih članov so zahtevali red in disci-
plino. Prepovedali so jim "pohajanje v liber-
alne gostilne in sploh tja, kjer se nahaja
Slovenski narod."Bratu Zelencu so izrekli
ukor zaradi pijanosti in "ker je plesal v
Jurcetovi gostilni in s tem delel proti sklepu
odbora". Brata Andreja Lukana pa so
izključili zaradi "opravljivosti".^^
Nastanek okrožij
Delo zveze je bilo čedalje težje. Odsekov je
bilo vedno več in zveza je začela izgubljati
pregled nad njihovim delom. Tako se je
porodila ideja o novi organizacijski obliki, ki
bi bila nekak posrednik med zvezo in odseki -
okrožje. Brat Josip Brenčič je organiziral pre-
davanje, na katerem je temeljito razložil
pomen okrožja in kaj bi to pomenilo za
vrhniški odsek. Že julija 1909 je bilo
ustanovljeno Vrhniško okrožje, ki je povezo-
valo odseke na Vrhniki, v Gornjem in
Dolnjem Logatcu, Borovnici, Horjulu in
Hotedrščici.'^ Okrožje se je kmalu preimeno-
valo v Vrhniško - Logaško, vendar ni dolgo
obstajalo. Odseki v Gornjem in Dolnjem
Logatcu in Hotedrščici so se odcepili in
ustanovili lastno Logaško okrožje. Vendar tudi
ne za dolgo. Zaradi svoje neaktivnosti so se
zopet priključili Vrhniki.
Kriza in njeno reševanje
Začetni vnemi je sledilo mrtvilo.
Navdušenja za delo v odseku je bilo iz dneva
v dan manj. Veliko članov je izstopilo oziroma
prenehalo z delom. Vzroke so iskali v prema-
jhni resnosti, poslabšanju discipline in nered-
nem obiskovanju telovadnih ur, za kar so bili
krivi premalo podkovani vaditelji.'^ Fantje so
radi hodili k telovadbi. Toda ko je bilo treba
delati na polju, jih na telovadne ure ni bilo. Ko
so se pripravljali na dramsko uprizoritev, je
telovadba zopet trpela. Tudi za različna preda-
vanja, ki so jih organizirali v okviru fan-
tovskih večerov, ni bilo časa. Največja
udeležba je bila, če so jih organizirali takoj po
maši. Na sestankih vaditeljskega zbora so stal-
no poudarjali, da se člani "ne držijo telovad-
nih ur, da ni vzornega reda, da ni sistematične
telovadbe. Vsaka vrsta naj ima sebi primerne
vaje. Samo gladalcev ne trpeti."Menjavali
so vaditelje, načelnike, od katerih so zahtevali,
naj se na "vsako telovadno uro temeljito
pripravijo, naj pazijo na zunanji red in naj
bodo prijazni, ljubeznivi, poštedljivi..."^'^
Edino na ta način bodo preprečili odhajanje
fantov iz odseka.
166
Boljše telovadce so začeli pošiljati na
vaditeljske tečaje, kjer so si nabirali izkušnje
in znanje, pa tudi sami so jih začeli orga-
nizirati. V veliko pomoč jim je bila orlovska
literatura, ki jim je razjasnila marsikateri
problem. Osnovo za vse jim je predstavljala
Zlata knjiga slovenskih orlov, ki jo je leta
1910 izdal Franc Terseglav. Namenjena je bila
vsem orlom in celotni krščanski mladini.
Lotili so se nabave lastnega telovadnega orod-
ja in začeli iskati lasten prostor (telovadnico),
kjer bi telovadili. Mnogi so bili prepričani, da
je ravno v tem vzrok za slabo delovanje odse-
ka.
Organizirali so vse več izletov, na katere so
vabili tudi nečlane. 2.junija 1912 so odšli na
peš-izlet na Brezovico. Istega leta so obiskali
Brezje, Bled, Vintgar. Mnogi člani odseka, ki
niso bili redni obiskovalci telovadnih ur ali
fantovskih večerov, na takih izletih niso nikoli
manjkali. Sprejem v članstvo so skušali nared-
iti čimbolj slavnostno:" kakor so npr. imeli
vitezi v starih časih o priliki proglašenja vite-
zom, da se je dotičnega z mečem udarilo".^'
Najprej so javno, v prisotnosti vseh bratov,
prebrali seznam vseh bodočih novih članov in
jim ob tej priliki pripeli "orlovske znake in
peresa". Sledila je zaobljuba, da se bodo
držali orlovskih načel in pravil. Velikokrat so
se fotografirali in nato fotografije prodajali.
Vsak je želel imeti spomin na dan, ko je postal
član Orla. V krojih so se udeleževali svete
maše, svetega obhajila, kar je mnogim dajalo
občutek velike pomembnosti.
Z vsemi temi prizadevanji jim je uspelo
povrniti ugled odseka, ne glede na to, da so se
podobni problemi pojavljali konstantno skozi
celotno obdobje delovanja odseka. Članov je
bilo vedno več, obiski pri telovadnih urah in
na fantovskih večerih so zopet postali bolj
številni. Ekipo za 4. katoliški shod, ki se je
vršil od 23. do 27. avgusta 1913 v Ljubljani,
so sestavili brez težav. Število naraščaja se je
tako povečalo, da so ustanovili posebno
šolsko skupino, ki je imela že takoj na začetku
40 članov.
Vrhniški dopisnik je za Mladost zapisal:"
Kakor potok, včasih silen in deroč, drugič pa
zopet suh in brez moči - tak je naš odsek.
Enkrat poln navdušenja in moči, drugič pa
zopet brezbrižnost in malomarnost."^^
Fante je bilo potrebno tudi "politično izo-
braziti". Brat Leopold Turšič, kaplan in
predsednik, je pri tem šel malo predaleč.
Kljub temu, da so neprestano poudarjali
nepolitičnost društva, je na seji društva izjav-
il:" Ker je naše društvo politično, bi bilo
dobro, da bi se fantje tudi politično nekoliko
izobrazili. Poleg govorniških vaj in deklamacij
bomo obravnavali na fantovskih večerih tudi
politične stvari."^-'
Odnosi do drugih društev
Delali so veliko propagando za Slovensko
stražo. Mnogi odseki po Slovenskem so
ustanavljali nekakšne njene podružnice. Te na
Vrhniki niso ustanovili, so pa v okviru odseka
ustanovili veteranski klub, ki pa ni nikoli
zaživel tako, kot so si želeli.^'' Odsek je sode-
loval z društvom rokodelskih pomočnikov z
Vrhnike, zlasti pri dramskih predstavah.
Stikov niso želeli prekiniti, ne glede na
številne spore, ki so se pojavili, saj so
"rokodelski pomočniki strogo katoliški".
Veliko manj katoliški, a mnogo bolj liberalni,
so bili za njih vrhniški sokoli, s katerimi so
imeli toliko stikov, kolikor je bilo nujno
potrebno. Skupaj so namreč uporabljali telo-
vadnico in zato so si stroške delili. Pri vsakem
računu so se sicer razburjali na njihov račun, a
na koncu so vedno poravnali svoj delež. Iz
vsakega manjšega problema so znali narediti
veliko stvar. Ko je sokolski naraščaj polomil
lestev v telovadnici, so se komaj pomirili in na
koncu sklenili, da finančno ne sodelujejo.
"Polomljeno lestev naj dajo popraviti na
lastne stroške."^^ Ko so se udeležili orlovske
manifestacije v Petrovčah na Štajerskem, " so
navili ušesa nekemu liberalčku, ki se je drznil
žaliti njihovega predsednika. Po intervenciji
dr. Vladimirja Pegana je liberalček skesano
prosil odpuščanja z obljubo, da nikdar več ne
bo žalil nobenega orla, in je daroval odseku
2K - kot spomin na Petrovče".^^ Ves čas svo-
jega delovanja pa jim nikoli ni prišlo na misel,
da bi kdaj z njimi tekmovali.
Ustanovitev podzvez
V poslovnem letu 1909/10 se je v
slovenskem orlovskem prostoru pojavila ideja
o ustanovitvi nove organizacijske oblike za
lažjo povezavo med okrožji - podzveze. 15.
167
septembra 1911 je bila ustanovljena prva
Štajerska podzveza orlov. Kmalu zatem so
bile uastanovljene še Kranjska, Koroška in
Podzveza za Primorsko, ki se je nato preimen-
ovala v Goriško podzvezo. Vrhniški odsek je
bil priključen Kranjski podzvezi. Ni pa
prekinil stikov z Zvezo. Ta se je od leta 1909
imenovala Zveza orlov?'^
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna leta 1914 je prekinila
delovanje odsekov. Tudi vrhniškega. Večina
fantov je bila mobiliziranih. Telovadnico in
oder so zamenjali za puške in odšli na fronto.
20 članov se je aktivno vključilo v avstrijsko
vojsko, mnogi (50) so postali "delavci
domovine". Preostanek članstva ni imel časa
telovaditi. Izprazniti je moral telovadnico,
katero so začeli uporabljati za vojaške
namene. Ko so mobilizirali še zadnjih 18
članov odseka, odsek dejansko ni več obstajal,
edino 12 mladih trobentačev je želelo nadalje-
vati z vajami "in se pripravljati na čas, ko se
bodo vrnili vrhniški bojevniki, junaki orli, kot
zmagovalci z bojnega polja".^^
Predsedniki orlovskega odseka na Vrhniki v času
od 1908-1929
15. marec 1908 - Janko SEDEJ
25. junij 1909 - Janko SEDEJ
24. november 1910 - Leopold TURŠIČ
14. januar 1912 - Leopold TURŠIČ
9. marec 1913 - Leopold TURŠIČ
21. december 1913 - Franc ZABRET
24. november 1918 - Pranje FURLAN
12. oktober 1919 - Anton TORKAR
5. september 1920 - Anton TORKAR
24. april 1921 - Franjo FURLAN
- Marjan MAROLT
25. september 1921 - Marjan MAROLT
8. september 1922 - Valentin BERTONCELJ
23. september 1923 - Jože ŠUŠTARŠIČ
3. oktober 1926 - Josip ŠUŠTARŠIČ
3. maj 1927 -Janez MELE
18. september 1927 - Janez MELE
13. december 1927 - Jože ŠUŠTARŠIČ
2. september 1928 - Valentin BERTONCELJ
12. marec 1929 - Pavle ŽNIDARŠIČ
28. september 1929 - Peter HABIČ
Po vojni
Ne glede na to, da odsek štiri leta ni deloval
in je prišlo do popolnoma nove situacije (raz-
pad Avstro-Ogrske, nastanek Jugoslavije),
orlovske ideje med nekdanjimi člani niso bile
pozabljene. Takoj, ko se je končala vojna, so
tisti , ki so preživeli, sklicali ustanovni občni
zbor na Vrhniki. Ta se je vršil 24. novembra
1918 leta. Udeležba je bila tako majhna
(udeležilo se gaje le šest članov), da so mislili
odsek razpustiti. Na koncu so le sklenili, da
tega ne bodo naredili, pač pa bodo z vztrajnim
delom skušali počasi doseči nivo, ki so ga
imeh pred vojno. Začeli so s telovadbo in se
osredotočili na delo z najmlajšimi -
naraščajem, ki naj bi ga rešili pred sokoli, ki
so po vojni ravno tako začeli intenzivno delati.
Sestavili so dopis in ga poslali večini
vrhniških družin:" Premalo skrbimo za
naraščaj. Sokol dela ta bolj organizirano. Ne
smemo pustiti, da jih nosi Sokol s svojim
strupom. Pustite mlade moči k orlom, naj
pridejo v telovadnico. Krščanski možje,
pošljite svoje sinove in hčerke k Orlu, da
nastopimo skupno v močni falangi proti
nasprotnikom."-^*^ Otroke in njihove starše so
hitro navdušili, saj so v kratkem času nabrali
50 izvenšolskih in 80 šolskih naraščajnikov.
Naučili so jih prostih vaj, jim organizirali
izlete v naravo, taborjenje in s tem dosegli, da
so se v odsek počasi začeli vračati nekdanji
starejši člani. Zanje so imeli posebne
"duševne vodje naraščaja" (to so bili po nava-
di duhovniki), ki so skrbeli, da ne bi zašli na
"kriva pota". Zaradi velikega števila so jih
začeli deliti na nižji in višji naraščaj. Kasneje
so nižji naraščaj preimenovali v orlice in
višjega v mladce.
Odnos do žensk
Spremenili so tudi odnos do ženskega spola
- orlic. Te niso imele svojih odsekov, ampak
krožke. Medtem ko so jih do vojne še odklan-
jali (splošno mnenje, ki je takrat veljalo, je
bilo, da ženske niso za telovadbo),
nezaželjene so bile celo na njihovih sestankih
in so z njimi sodelovali le pri kakšnih dram-
skih prireditvah, so bile sedaj glavni pobudni-
ki pri njihovem ustanovnem občnem zboru
spomladi leta 1919.-''   Ko so ponovno
168
ustanovili dramatični odsek, so sprejeli sklep,
"da se ga osnuje pod okriljem Orla na Vrhniki
skupno z orliškim krožkom".^^ Da pa jih še
vedno niso imeli za enakovredne, pričajo
številni spori glede razdelitve dobička ob
raznih dramskih predstavah. Prepričani so bili,
da je moško članstvo upravičeno do večjega
deleža.
Prvi tekmovalni uspehi
V telovadnici so člani zaradi resnosti zelo
hitro napredovali. Obdelali so vse predpisane
redovne in proste vaje in sklenili, da bodo
imeli v avgustu 1919 odsekovno javno telo-
vadbo. Prireditev so napovedali v javnih
glasilih, vedar so jo morali iz "objektivnih
razlogov" odpovedati.-'-' Zato so sklenili, da
se bodo v čim večjem številu udeležili sep-
tembrske javne telovadbe v Horjulu, ki naj bi
jo zaključili "z veliko ljudsko veselico". Ker
so se bali, da udeležba ne bi bila številna, so
sprejeli predlog, da bo vsak, ki ne bo pokazal
dovolj resnosti pri sestavi programa, kaznovan
z denarno kaznijo.-''^ V priprave so vključili
tudi orlice, s katerimi naj bi orli in naraščaj s
skupno vajo zaključili program. Telovadba je
uspela, a mnogi so bili veliko bolj navdušeni
nad srečolovom in šaljivo pošto. Veliko truda
so vložili v priprave na mariborski tabor, kar
se jim je obrestovalo. Nižja vrsta je v tek-
movalnem delu premagala celotno konkuren-
co in zasedla prvo mesto, višja je bila tretja.
To jih je vzpodbudilo za nadaljne delo.-'^
Strah pred komunisti
Fante je bilo potrebno neprestano "pravilno
usmerjati, da ne bi zašli na stranska pota, še
zlasti sedaj, ko je katolištvo v nevarnosti".
Pošiljati so jih začeli na duhovne vaje in jih
seznanjali z "resnico". Od njih so zahtevali, da
se udeležujejo raznih političnih shodov in kot
ponavadi grozili s sankcijami (izključitev,
zagovor na razsodišču). Tako so poslali večino
svojega članstva na protestni shod v
Ljubljano, ki je bil v hotelu Union, marca
1921. "Na njem naj se zberejo krščanski
možje in fantje in krščanski starši sploh, da
dvignejo glas proti zasužnjevanju katoliške
cerkve, proti sokolizaciji in proti nasilju, ki ga
izražajo nasprotniki (komunisti) nad našim
verskim prepričanjem."-'^ Komunistov jih je
bilo najbolj strah. Ko so dobili v roke dopis
Orlovske podzveze, "da je izšel tajni
poslovnik komunistov, v katerem se po neki
točki poživlja komunistična mladina, naj
pristopa v orlovsko organizacijo, da zanese
vanjo razkroj",-'^ so takoj začeli preverjati
svoje članstvo, ne glede na to, da so se med
seboj vsi poznali in so dobro vedeli za
vsakega Vrhničana, ne samo za orla, kakšne
so njegove ideje, misli in želje in v kateri
tabor spada. Postali so zelo previdni pri spre-
jemanju novih članov.
Fantovski večeri
Na fantovskih večerih so bile teme, ki so jih
obdelovali, temu primerne: o komunizmu,
boljševizem in agrarne reforme,
avtonomistično gibanje na Slovenskem,
krščanski socializem - kapitalizem - social-
izacija... Pogovarjali so se tudi o zgodovini
slovenskega slovstva, zemljepisnih temah,
umetnosti in seveda pomenu orlovske organi-
zacije.-'^ Na teh fantovskih večerih so stalno
poudarjali, "daje cilj orlovske kakor tudi vseh
ostalih krščanskih organizacij, da vzgoji
značajne može, toda le v enotnosti, ne v
cepljenju".31. decembra 1922 so na
fantovski večer povabili dr. Gregorija
Rozmana, ki se je v svojem predavanju
temeljito razgovoril "o pomenu orlovske orga-
nizacije kot mladinske, fantovske in moške, o
vezi med pravim Orlom in našo katoliško
vero". Predavanja se je udeležilo 41 članov,
kar je po številu prisotnih predstavljalo svo-
jevrsten rekord.'*'' Poleg predavanj, ki so jih
člani odseka sami organizirali, so na takšnih
večerih peli, recitirali in se nato o tem pogo-
varjali. Vodstvo Orla je želelo, da bi bili nji-
hovi člani sposobni brez problemov nastopati
v javnosti in da bi bili izobraženi. Na rednem
občnem zboru je predsednik dejal, da so "fan-
tovski večeri središče in ognjišče naše izo-
brazbe. So neusahljiv vir, kjer črpamo svojo
navdušenost in ogenj za vztrajno delo".^'
Veliko so razpravljali o alkoholizmu, v
katerem so videli ravno tako veliko nevarnost
kot v komunizmu. Od svojih članov so zahte-
vali, naj se izogibajo alkohola in jim grozili z
izključitvijo v primeru, da bi se napili. 29. jan-
169
uarja 1923 so ustanovili Krožek abstinentov, v
katerega sicer niso silili, so pa želeli, da bi se
vanj vključili vsi vrhniški orli.
Petnajstletnica odseka
Februarja 1923 so ustanovili odbor za
proslave. Njegovi člani so se maja 1923 ses-
tali, da bi se dogovorili za prireditev ob petna-
jstletnici odseka, ki naj bi bila 15. junija 1923.
Zelo so se potrudili. Agitacijski odbor je
naredil veliko več, kot je bilo potrebno,
veselični pa je temeljito poskrbel za zabavo.
Postavili so mlaje, razobesili zastave. Strogo
so se držali programa, kije bil naslednji:
- 8.00 zbiranje članov pred rokodelskim
domom
- 8.30 sprejem gostov na kolodvoru in sprevod
k Sveti Trojici
- 9.00 sveta maša, pri kateri so se pele iste
pesmi, kot na katoliškem shodu v Ljubljani
- 10.00 tabor
-11.00 sprevod po trgu
- 12.00 razhod pred domom, za telovadce
skušnja v Dolu
- 1.00 za telovadce kosilo
- 2.30 litanije pri Sv.Pavlu
- 3.30 nastop
- sledi veselica s srečolovom'*^
Za mnoge je bil ta dan nepozaben. Vrhniški
Orel je pridobil na ugledu in na številu članst-
va.
Srenje in ekspoziture
Pri Orlovski zvezi so z letom 1922 začeli
ustanavljati nove organizacijske enote - srenje,
ki so jih vrinili med okrožja in odseke. Nekaj
okrožij so preuredili v srenje in osnovali nova
večja okrožja. Kot so zapisali, naj bi bila sren-
ja "predvsem inšpekcijski organ med odseki,
katere naloga bo: izterjevanje zapadlih poročil
in prispevkov od odsekov, kontrola odsekov,
evidenca odsekov, ustanavljanje novih
odsekov, podpiranje odsekov v
organizatoričnem, prosvetnem in tehničnem
oziru in poročanje na okrožja in Orlovsko
podzvezo".Vrhnika je dobila svojo
Vrhniško srenjo 30. januarja 1924, ki so jo
sestavljali odseki na Brezovici, Verdu, Bevkah
in Vrhniki. Tako je bil npr. vrhniški odsek
vključen pod Vrhniško srenjo. Ta je pripadala
Vrhniškemu okrožju, ki je bilo podrejeno
Orlovski podzvezi in Zvezi orlov. Veliko
članov vrhniškega odseka je opravljalo svoje
funkcije pri odseku, pa tudi pri srenji in
okrožju.
Zveza je hotela imeti tudi temeljit pregled
nad okrožji. Ustanovila je pet ekspozitur (prvo
leta 1923) v Kranju, Ljubljani, Novem mestu,
Celju in Mariboru in s tem končala svojo
reorganizacijo. Istočasno se je dokončno
osamosvojila izpod okrilja SKSZ.'^'^
Igre, ki so jih uprizorili člani odseka v času od
1909-1929
1909 - Na beUehemskih poljanah
- Čarostrelec
1910 -Tri sestre
1919 -Domen
- Tihotapec
- Naša kri
1920 -MiklovaZala
- Oderuštvo in dobrota
1921 - Sovražnik žensk
1922 -Veleturist
- Pogumni Tonček
1923 -Cvrček
1924 - Cvrček
1925 -Babilon
- Razbojniki
1926 - Navadni poslanec
- Scapinove zvijače
- Kajn
1927 -Zakleti grad
- Živa pokopana
- Graničarji
1928 -Vaški lopov
- Protekcija
- Naša kri
1929 - Beraški trgovec
- Deseti brat
Delo se nadaljuje
V odseku so se trudili, da bi s svojim delo-
vanjem napravili čim večji vtis na okolico.
Kjer koli se je kaj dogajalo, so bili poleg, če
že niso pomagali pri organizaciji (Miklavževi
večeri, pustne prireditve, poslovilni večeri,
kresovanja, urejanje grobov, ...). Pozabili niso
niti na Vidov dan, obletnic Majniške
170
Orlovska družina Vrhnika, 13. maja 1926, fototeka ZAL
deklaracije, ustanovitve Jugoslavije, preboja
Solunske fronte, Rappalske pogodbe,
materinskega dneva. Udeleževali so se
okrožnih, srenjskih in odsekovnih prireditev
oziroma tekmovanj, akademij in se vračali
domov z diplomami in priznanji. 9. marca
1924 je odsek priredil veliko telovadno
akademijo s programom, na kateri so
nastopali le člani. To je bila hkrati priprava na
okrožno tekmo 11. maja 1924, kjer je odsek
dobil veliko diplomo. Nastopili so tudi člani
nižjega oddelka, ki so postali najboljši v
vrhniškem okrožju."*^ Zelo ponosni so bili na
sodelovanje svojih članov leta 1926, 1927 in
1928 na stadionu v Ljubljani. Leto 1927 je
bilo zelo pomembno "saj bo štiri dni pred nji-
hovim nastopom sokolski nastop, ki ga je
treba prekositi".'*'^
"Nepozabnega 1. julija 1928 smo poleteli s
17 člani v krojih in 6 v civilu na Stadion.
Sprevod so otvorili trije naši člani fanfaristi na
konjih, 16 pa jih je nastopilo pri sprevodu.'"*^
Vse več je bilo zanimanja za atletiko (lahko
in težko), ki so jo začeli intenzivno gojiti.
Navduševali so se zlasti nad štafetnimi teki.
Veliko so trenirali v "farovški dolini", ki jo
jim je dala na razpolago vrhniška cerkev.
Končno je bil odsek v "cerkvenih rokah",
njeni ljudje pa so bili po navadi predsedniki
odseka. (Kaplan Valentin Bertoncelj je bil npr.
v letih od 1921 do 1929 predsednik, pod-
predsednik odseka, vodja in duhovni vodja
naraščaja in vseskozi član odbora).^^ Oktobra
1923 so se prvič pogovarjali o boksu in skle-
nili, da ga bodo začeli trenirati."*^
Pomagali so pri ustanavljanju novih
odsekov in pododsekov: le-ti niso bili
samostojni in so bili vezani na odsek, ki ga je
ustanovil. Večina se jih je zelo hitro
osamosvojila in postala samostojna (Blatna
Brezovica, Zažar, Verd). Noben pomembnejši
cerkveni praznik ni minil brez njihove prisot-
nosti. Velik pomen so pripisovali zlasti svojim
štirim orlovskim praznikom: sv.Alojzij
(21.junij), rojstvo Device Marije (8.septem-
ber), Marijino Brezmadežno spočetje
(8.december) in sv.Jožef (19.marec).
Praznovali so jih vedno kar se da svečano.
Skupno so se udeleževali svetih maš, procesij
in svetih obhajil.
Problemi ostajajo
V odseku niso nikoli mogli prepričati svojih
članov, da bi redno plačevali članarino, hodili
na sestanke, fantovske večere ali na telovadne
ure. Neresni so postali celo v dramskem,
171
Orlovska članska izkaznica za leto 1927, fototeka
ZAL
krožku, ki je bil najbolj aktiven. Urnika so se
držali le pred pomembnejšimi prireditvami.
Od 1926. pa tudi nastopi in tekmovanja niso
več motivirali članov, da bi hodili na vaje.
Odsek se je znašel v velikih težavah in je bil
velikokrat prisiljen prestaviti in celo odpove-
dati prireditve, na katerih bi morali sodelovati.
Niti 4. vseslovanski orlovski shod v Pragi, od
28. junija do 7. julija 1929, ni bil dovolj, da bi
se stanje popravilo. 5. junija 1929 so sklenili,
da bodo šli v Prago v vsakem primeru.-^^
Razsodišče je velikokrat obravanavalo
posamezne člane, jih opozarjalo na napake in
mnoge celo izključilo, vendar brez večjega
uspeha. Mnogi člani so kljub temu še vedno
"obrekovali in osirali",^^ drugi so bili
prizadeti. Brat Janko je odboru napisal pismo,
v katerem se vidi vsa njegova užaljenost in
prizadetost, ker so ga črtali iz članstva.^-^
Ni pa jim bilo vseeno, če jih je zapustil
kakšen član, ki je nato prestopil k sokolom.
Ko je to storil brat Leopold Kunčič, o tem
Vabilo vrhniškega orlovskega okrožja na Orlovski
dan v Borovnici, fototeka ZAL
sploh niso želeli govoriti. Sprejeli so samo
sklep: "Ker je brat Kunčič prestopil k
sokolom, je že s tem izključen."^^ In zadeva
je bila zanje končana. Afere ob neprimernem
obnašanju članov so si sledile druga za drugo.
"Fantje, ki so udeleženi pri teh aferah, niso in
ne spadajo v vrhniške orlovske vrste, radi tega
odstranimo plevel, da ostane v naših vrstah le
krščanski idealizem."^^
Razpust odseka in celotne organizacije
Vsi ti problemi so jih tako okupirali, da se
niso niti dobro zavedali, kaj se dogaja okoli
njih. Leta 1929 je bil sprejet Zakon o
ustanovitvi Sokola Kraljevine Jugoslavije
(SKJ), s katerim je bilo določeno: "Dosedanja
društva za telesno in moralno vzgojo.
Jugoslovanski Sokol, Hrvatski Sokol, Orel in
Srbski Sokol, v kolikor bi se v treh tednih od
dne, ko stopi ta zakon v veljavo, ne ujedinili
172
šaljiva pošta, fototeka ZAL
ali ne stopili v Sokola Kraljevine Jugoslavije,
se ukinejo." Jugoslovanska orlovska zveza
(JOZ) ni pristala na vključitev v režimsko
sokolsko organizacijo in je prenehala z delo-
Stevilo članstva po posameznih letih
A = aktivni
starešine = oženjeni člani, člani nad 30 let in duhovniki
vojska = fantje, ki so odšli v vojsko
gosd = tsti, ki čakajo na sprejem v članstvo
vanjem.^^ Svojim odsekom je decembra 1929
poslala dopis z naslednjo vsebino: "Bratje in
sestre! Zbor delegatov J.O.Z. je dne 22. tega
meseca sklenil, da Orlovstvo ne more vstopiti
v S.K.J. Po zakonu se naša organizacija ukine.
To pa nas ne bo nikdar oviralo, da ne bi vsak
po svojih razmerah, še nadalje z ljubeznijo in
požrtvovalhostjo delali za procvit in napredek
našega naroda in naše velike skupne
domovine Jugoslavije."^^ Tudi vrhniški odsek
ga je prejel, vzel na znanje in prenehal z delo-
vanjem.
Od leta 1929 do 1933 so obstajali odseki v
prosvetnih društvih, ki so se bavili zlasti s
športom. Osnovali so se tudi razni krajevni
športni klubi. Ko je v letu 1935 zopet nastopi-
la doba večje svobode organiziranja, so se
obnovili fantovski odseki v prosvetnih
društvih. Leta 1937 so se ti odseki osamosvo-
jili in združili v Zvezo fantovskih odsekov, ki
je imela namen skrbeti za "moralno, umsko in
telesno vzgojo" svojih članov in "buditi v njih
narodno, državno in socialno čutenje in,
173
razumevanje". Njene osnovne enote, fantovski
odseki, so predstavljali samostojna društva.^^
V aprilu 1941 so predstavniki nekdanjih
orlovskih vrst in Zveze fantovskih odsekov, iz
vodstva mladinske veje Slovenske ljudske
stranke, iz vodstva Kmetske mladinske orga-
nizacije in iz Slovenske delavske zveze
ustanovili Slovensko legijo. Z njeno pomočjo
so se v letu 1942 razvile vaške straže. Po
dogodkih na Turjaku in v Grčaricah je nastala
nova vojska - Slovensko domobranstvo.^^
OPOMBE:
1. Pri pregledovanju virov in literature sem
velikokrat naletel na različne podatke oziroma let-
nice za isti dogodek. Tako npr. nekateri podatki iz
orlovskega glasila Mladost navajajo datum
ustanovitve odseka v Ljubljani 9. november 1906,
drugi pa 18. november 1906. - 2. Verjetno gra za
odtis plakata, na katerem je poleg fotografij nave-
deno nekaj osnovnih podatkov iz zgodovine
orlovstva (I.del). - 3. Jernej Hafner, Vzmik, vzlet
in polet Orla, Mladost 1920, št.7-8, str.l 17-128. -
4. Orlovski koledarček za leto 1923, str.27-39 - 5.
Po seznamu, ki je bil objavljen v Mladosti leta
1908, št. 17, str. 146-150, je bil odsek ustanovljen
enajsti po vrsti, a za datum ustanovitve navajajo 8.
marec 1908. - 6. Številke o številu članstva se po
različnih virih nikoli ne ujemajo, kljub temu, da so
nastali v približno istem času. Medtem ko zapisnik
govori o 27 članih in 30 naraščajnikih, Mladost iz
leta 1908, št.l7, str.147, piše o 28 članih , 15 pod-
pornih članih in 40 naraščajnikih. - 7. Mladost,
1908, št.l7, str.144. - 8. Zgodovinski arhiv
Ljubljana (ZAL), Orlovski odssk na Vrhniki,
tehnična enota (t.e.) 1, arhivska enota (a.e.) 2,
odborova seja 26. julija 1907. - 9. Mladost, 1908,
št.5, str.40, Vrhnika, nekaj naše zgodovine. - 10.
ZAL, Oriovski odsek na Vrhniki, t.e.l, a.e.2, občni
zbor 15. marca 1908. - II. ZAL, Oriovski odsek
na Vrhniki, t.e.l, a.e.2, občno zborovanje 25. juni-
ja 1909. - 12. ZAL, Oriovski odsek na Vrhniki,
t.e.l, a.e.2, odborova seja 5. julija 1909. - 13.
Kako leta oriovska čebelica?. Mladost, 1925, št.2,
str.32 - 14. ZAL, Orlovski odsek na Vrhniki, t.e.l,
a.e.2, odborova seja 8. novembra 1909. - 15. ZAL,
Orlovski odsek na Vrhniki, t.e.l, a.e.2, odborova
seja 31. decembra 1909. - 16. Stanje okrožij in
odsekov se je stalno spreminjalo. Odseki so nasta-
jali, nekaj časa delovali, pa zopet zaradi neak-
tivnosti prenehali z delovanjem. Ustanavljali so
svoja okrožja, ki so velikokrat "delovala" na
podoben način. Velikokrat so se odcepila od prvot-
nega okrožja in se mu po nekaj mesecih zopet
priključila. - 17. Mladost, 1911, št.5, str.38. - 18.
ZAL, Orlovski odsek na Vrhniki, t.e.l, a.e.2, redni
občni zbor 21. decembra 1913. - 19. ZAL,
Orlovski odsek na Vrhniki, t.e.l, a.e.2, odborova
seja 5. oktobra 1911. - 20. ZAL, Oriovski odsek
na Vrhniki, t.e.l, a.e.2, odborova seja 5. oktobra
1911. - 21. ZAL, Orlovski odsek na Vrhniki, t.e.l,
a.e.2, odborova seja 1. vinotoka (oktobra) 1912. -
22. Mladost, 1913, št.l2, str. 166. - 23. ZAL,
Oriovski odsek na Vrhniki, t.e.l, a.e.2, odborova
seja 16. oktobra 1913. - 24. ZAL, Oriovski odsek
na Vrhniki, t.e.l, a.e.2, odborova seja avgusta
1912.-25. ZAL, Oriovski odsek na Vrhniki, t.e.l,
a.e.2, odborova seja 5. oktobra 1911. - 26. ZAL,
Orlovski odsek na Vrhniki, t.e.l, a.e.2, odborova
seja 13. aprila 1911. - 27. Mladost, 1911, št.ll,
str. 155. - 28. Mladost, 1911, št.I, str.6 (gra za
predloge, ki so jih z majhnimi spremembaini nato
sprejeli). - 29. Mladost, 1915, št.4, str.56. - 30.
ZAL, Oriovski odsek na Vrhniki, t.e.l, a.c.2, dopis
sestavljen na občnem zboru 5. septembra 1920. -
31. Mladost, 1919, št.5-6, str.86-87 - 32. ZAL,
Oriovski odsek na Vrhniki, t.e.l, a.e.2, odborova
seja 27. avgusta 1920. - 33. Mladost, 1919, št.7-9,
str. 103. - 34. ZAL, Orlovski odsek na Vrhniki,
t.e.l, a.e.2, vaditeljska seja 13. septembra 1919. -
35. Mladost, 1921, št.8, neoštevilčena zadnja stran.
- 36. ZAL, Orlovski odsek na Vrhniki, t.e.2,
a.e. 16, dopis Orlovske podzveze iz Ljubljane z
datumom 13. marec 1921. - 37. ZAL, Oriovski
odsek na Vrhniki, t.e.2, a.e. 16, dopis iz leta 1922.
Kokrško predmestje, foto last Gorenjskega muzeja
Kranj Kokrško predmestje, foto last Gorenjskega
muzeja Kranj - 38. Mladost, 1921, št.8,
neoštevilčena zadnja stran. - 39. ZAL, Orlovski
odsek na Vrhniki, t.e.l, a.e.2, odborova seja 26.
januarja 1922. - 40. ZAL, Orlovski odsek na
Vrhniki, t.e.l, a.e.2, četrtletni občni zbor 31.
decembra 1922. - 41. ZAL, Orlovski odsek na
Vrhniki, t.e.l, a.e.2, redni občni zbor 18. decembra
1928. - 42. ZAL, Oriovski odsek na Vrhniki, t.e. 1,
a.e.2,pripravljalni odbor za proslavo 15.letnice
obstoja na Vrhniki, maj 1923. - 43. ZAL, Oriovski
odsek na Vrhniki, t.e.l, a.e. 13, Naloge srenj. - 44.
France Pernišek, Zgodovina Slovenskega Orla,
Buenos Aires, 1989, str. 159-151. - 45. Mladost,
1925, št.lO, str.183. - 46. ZAL, Oriovski odsek na
Vrhniki, t.e.3, a.e. 16, dopis Orlovskega okrožja na
Vrhniki z dne 1. maja 1927. - 47. Mladost, 1928,
št. 12, str.246; zapisnik odborove seje z dne 24.
julija 1928 pa govori, da seje stadionske prireditve
udeležilo 17 članov v kroju s praporom. Pri prostih
vajah je nastopilo 8 članov ter 1 na orodju. - 48.
Podatki so zbrani na podlagi zapisnikov sej,
občnih zborov, ki prikazujejo seznam članstva in
njihove funkcije pri odseku v času od 1921 do
1929. -49. ZAL, Oriovski odsek na Vrhniki, t.e.l,
a.e.2, odborova seja 28. oktobra 1923. - 50. France
Pernišek, Zgodovina slovenskega Orla, Buenos
174
Aires, 1989, str.99. - 51. ZAL, Orlovski odsek na
Vrhniki, t.e.l, a.e.2, odborova seja 5. junija 1929,
ali so se shoda udeležili, se iz dokumentov ne vidi.
- 52. ZAL, Orlovski odsek na Vrhniki, t.e.l, a.e.2,
odborova seja 17. maja 1927. - 53. ZAL, Orlovski
odsek na Vrhniki, t.e.2, a.e.l6, pismo brata Janka
bratskemu odboru 8. novembra 1926. - 54. ZAL,
Orlovski odbor na Vrhniki, t.e.l, a.e.2, odborova
seja 30. maja 1928. - 55. ZAL, Orlovski odsek na
Vrhniki, t.e.l, a.e.2, redni občni zbor 19. junija
1928. - 56. Drago Ulaga, Minilo je 60 let od raz-
pusta društva Akademski Orel, Mohorjev koledar.
Celje, 1989, str.114-118. 57. ZAL, Orlovski odsek
na Vrhniki, t.e.3, a.e.l7, dopis JOZ, december
1929. - 58. Spominski zbornik Slovenije,
Ljubljana, 1939, Telesna in mladinska vzgoja.
Orlovska zveza - Zveza fantovskih odsekov,
str.216-218. - 59. France Pernišek, Zgodovina
slovenskega Orla, Buenos Aires, 1989, str.9.
Posnetke za objavo je pripravila Darinka
Mladenovič.
Fotografijo za objavo iz leta 1926 je daroval
arhivu Stane Šuštaršič z Vrhnike.
175