SKUPŠČINSKI		za občine ČRNOMELJ, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
		
St. 3, leto XXVII	Cena 5 din	1. marca 1990		
r
VSEBINA
OBČINA NOVO MESTO
16.
17.
18.
19.
20.
21.
Sklep o spremembi sklepa o imenovanju občinske volilne komisije za mandatno obdobje 1990—1994 Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi najvišjih cen Sklep o prenehanju javne poti
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o organizaciji upravnih organov občine Novo mesto Odlok o zaključnem računu proračuna občine Novo mesto za leto 1989
Sklep o spremembi sklepa o javni razgrnitvi grafičnih prikazov prostorskih sestavin osnutka sprememb in do-
polnitev družbenega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000
22.	Spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000
TREBNJE
23.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Trebelno
MEDOBČINSKE OBJAVE
24.	Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1990 na območju občin Črnomelj. Metlika, Novo mesto in Trebnje
__________________________________________________J
Občina Novo mesto
16.
Nit podlagi 29. člena zakona o volitvah v skupščine (Uradni list SRS, št. S/7o9) 'n člena slaluta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. ^ " in 14/82) je skupščina občine Novo mesto na sejah družbenopolitičnega , ora dne 21.2. 1990 ter zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. 2. 1990 sprejela
17.
Na podlagi 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS, št. 9/85) in 3. člena odloka o družbeni kontroli cen v občini Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/85) in 9/88) je izvršni svet skupščine občine Novo mesto na seji dne 1. marca 1990 sprejel
ODREDBO
o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi najvišjih cen
1.	člen
V odredbi o določitvi najvišjih cen (Skupščinski Dolenjski list št. 18/89) se v
2.	točki doda nova, 2. podtočka, ki se glasi:
SKLEP
0 sPremembi sklepa o imenovanju občinske volilne komisije z.a mandatno obdobje 1990 — 1994
Pri 1. točki sklepa o imenovanju občinske volilne komisije za mandatno ob-aobje 1990	1994 (SDL, št. 21/89) se razrešijo:
Miloš Šuštar, dolžnosti namestnika tajnika Tomislav Kocuvan, dolžnosti člana . Martina Vrhovnik, dolžnosti namestnika člana; imenujejo:
Tomislav Kocuvan, za namestnika tajnika Drago Hmelina, za člana T ranči Cvelbar, za namestnika člana.
II
Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in začne veljali nasledil' dan po objavi.
6
elevilka: 008-01/89	Predsednik
alum: 22. 2. 1990	skupščine občine Novo mesto:
FRANCI ŠALI. I. r.
2.	najemnine: s 1. 3. za 155%
2.	člen
Ta odredba začne veljati s 1. 3. 1990.
Številka: 38-02/89-2	Izvršni svet
Datum: 1. 3. 1990	skupščine občine Novo mesto
ADOLF ZUPAN., l.r.
18.
Na podlagi 228. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79 in 14/82) in 3. člena odloka o javnih poteh v občini Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 24/83,10/85 in 14/88) je zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Novo mesto na seji dne 22. 2. 1990 sprejel naslednji
SKLEP
1.
Javna pot pare. št. 2289, pot v izmeri 230 m2, seznam 1. k. o. Stopiče, preneha biti javna pot z dnem uveljavitve tega sklepa.
2.
Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in velja osmi dan po objavi.
Številka: 46-1/90	Predsednik
Datum: 22. 2. 1990	skupščine občine Novo mesto:
FRANCI ŠALI, l.r.
19.
Na podlagi 19. in 45. člena zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79), 12/82, 39/85,37/87 in 18/88) in 270. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79 in 14/82) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela dne 22. 2. 1990, zbora krajevnih skupnosti dne 22. 2. 1990 in družbenopolitičnega zbora dne 21. 2. 1990 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o organizaciji upravnih organov občine Novo mesto
1.	člen
Odlok o organizaciji upravnih organov občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 2/86 in 7/88) se spremeni in dopolni 18. člen, tako da se glasi: »Individualno vodeni upravni organi so:
—	sekretariat za družbeni razvoj,
—	sekretariat za urbanizem in varstvo okolja,
—	sekretariat za občo upravo,
—	sekretariat za ljudsko obrambo,
—	sekretariat za notranje zadeve,
—	sekretariat za finance,
—	uprava za družbene prihodke,
—	geodetska uprava.«
2.	člen
V	25. členu se črta drugi odstavek.
3.	člen
Za 27. členom se doda nov 27.a člen, ki se glasi:
»Sekretariat za finance opravlja:
—	pripravlja osnutke in predloge odlokov o proračunu občine za izvršni svet in občinsko skupščino,
—	spremlja in analizira gibanje sredstev za skupne in splošne potrebe v občini,
—	skrbi za racionalno in učinkovito porabo sredstev za skupne in splošne potrebe,
—	sodeluje pri pripravi programov nalog za področje družbenih dejavnosti in gospodarskih dejavnosti,
finančno spremlja izvajanje programov po posameznih področjih družbenih in gospodarskih dejavnostih,
—	opravlja finančne in računovodske naloge ter strokovna opravila za občinski proračun,
opravlja finančne, računovodske in knjigovodske naloge ter strokovna in administrativna opravila za delo delovne skupnosti upravnih organov, opravlja dejavnosti drugih občinskih upravnih organov in skladov.«
4.	člen
V	32. členu se črta tretji odstavek.
5.	člen
Spremeni se 33. člen, tako da se glasi:
»Sekretariate, določene v 1. členu, vodi sekretar, uprave pa direktor.«
6.	člen
Dopolni se prvi odstavek 37. člena, tako da se glasi:
»Delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, kijih imenuje in razrešuje funkcionar, ki vodi upravni organ, v soglasju z izvršnim svetom, so: davčni inšpektorji v upravi za družbene prihodke, inšpektor za upravni nadzor v sekretariatu za občo upravo in vodje računovodstev za posamezne dejavnosti v sekretariatu za finance.«
8. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 015-01/89	Predsednik
Datum: 22. 2. 1990	skupščine občine Novo mesto:
FRANCI ŠALI, 1. r.
20.
Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, štev. 39/74 in 4/78), 107. in 109. člena statuta občine Novo mesto in dopolnitev statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 14/82) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela dne 22. 2. 1990 na seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. 2. 1990 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu proračuna občine Novo mesto za leto 1989
1.	člen
Sprejme se zaključni račun proračuna občine Novo mesto za leto 1989, katerega sestavni del sta tudi zaključni račun rezervnega sklada občine in zaključni račun sredstev za zdravstveno varstvo živali občine Novo mesto.
2.	člen
Doseženi prihodki in odhodki po zaključnem računu za leto 1989 so znašali:
1.	PRORAČUN
—	skupni prihodki	103.244,573.240	din
—	skupni odhodki	89.442,179.840	din
—	presežek	prihodkov	13.802,393.400	din
2.	SREDSTVA REZERVNEGA SKLADA
—	skupni prihodki	1.225,437.400	din
■—	skupni odhodki	707,000.000	din
—	presežek	prihodkov	518,437.400	din
3.	SREDSTVA ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO ŽIVALI
—	skupni prihodki	1.494,184.600	din
—	skupni prihodki	1.235,914.800	din
—	presežek	prihodkov	258,269.800	din
3.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu proračuna v znesku 13.802,393.400 din se razporedi:
1.	znesek 180,805.800 din na račun sredstev rezervnega sklada kot obveznost za leto 1989;
2.	znesek 13.158,130.000 din kot več odstopljeni del sredstev posebnega republiškega davka od prometa proizvodov v letu 1989, ki se ga v skladu z določili dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v letu 1989 prenaša v priliv prihodkov do dogovorjene porabe v letu 1990;
3.	znesek 463,457.600 din v prihodke proračuna za leto 1990.
4.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu sredstev rezervnega sklada občine Novo mesto v znesku 518,437.400 din se prenese v prihodke računa sredstev rezerv za leto 1990.
5.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu sredstev za zdravstveno varstvo živali občine Novo mesto v znesku 258,269.800 din se prenese v prihodke računa za leto 1990.
6.	člen
Bilanca prihodkov in odhodkov proračuna občine Novo mesto za leto 1989 je sestavni del tega odloka.
7.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
7.	člen
Sekretariat za občo upravo in sekretariat za finance morata svojo organizacijo in delo uskladiti s tem odlokom v enem mesecu po njegovem sprejemu.
Številka: 400-01/89 Datum: 22. 2. 1990
Predsednik skupščine občine Novo mesto: FRANCI ŠALI, 1 r.
BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV PRORAČUNA OBČINE NOVO MESTO ZA LETO 1989
(v 000 din)
PRIHODKI	znesek	glavni namen	ODHODKI	znesek
davek iz osebnega dohodka	49,788.817	i	sredstva za delo upravnih organov	54,207.916
davki od prometa proiz. in	40,713.204	2	sredstva za posebne in druge	
storitev, nepremičnin in pravic davek na prihodek od pre-	2,790.340	3	namene zadelo upravnih organov sredstva za ljudsko obrambo	11,820.926 747.289
moženja in premoženjskih		4	sredstva za interv. v kmetij.	98.944
pravic ter drugih davkov prihodki od taks	1.875.424		sredstva prenesena drugim uporabnikom proračuna	9,255.138
prihodki po posebnih predpisih	452.043		sredstva za družbene dejavnosti	2,432.399
prihodki od organov in organizacij DPS in drugi prihodki	5,301.169	7	sredstva za druge plošne družbene potrebe	9,360.689
prenos presežka prihodkov		8	izločanje sredstev rezerv	828.404
proračuna iz preteklega leta	295.943	9	drugi odhodki	690.474
ostali izredni prihodki	2,027.633		presežek prihodkov za leto 1989	13,802.394
SKUPAJ PRIHODKI	103,244.573		SKUPAJ ODHODKI	103,244.573
21.
vi.
in K3/ond ag'46'Člena zakona 0 urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 1 ->/89) ter 25. in 39. člena navodila o vsebini in metodologiji izdelave stro-PSSjPodhg in prostorskih sestavin planskih aktov občine (Uradni list SRS,
št i/nn' m 222'člena statuta občine Novo mest0 (Skupščinski Dolenjski list, „ 3/79 ln 14/82) je skupščina občine Novo mesto na sejah družbenopolitič-ega zbora dne 21.2.1990, zbora krajevnih skupnosti dne 22.2.1990 in zbora zdruzenega dela dne 22. 2. 1990 sprejela
Podjetja in druge organizacije, organi in društva, delovni ljudje in občani lahko v času javne razgrnitve podajo pismene pripombe, mnenja in predloge na krajih razgrnitve, ali na samih javnih obravnavah, ali pa jih pošljejo na naslov: Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje občine Novo mesto, Ljubljanska cesta št. 2, Novo mesto.
VII.
Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in velja od dneva objave.
SKLEP
'‘spremembi sklepa o javni razgrnitvi grafičnih prikazov prostorskih se-s uvin osnutka sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990
Številka: 30-01/86	Predsednik
Datum: 22. 2. 1990	skupščine občine Novo mesto:
FRANCI ŠALI, 1. r.
. Javna razgrnitev grafičnih prikazov prostorskih sestavin osnutka sprememb !n dopolnitev družbenega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do eta 1 "0, ki je na podlagi sklepa skupščine občine Novo mesto, sprejetem na S1 dne S. 12. 1989, trajala od 8. januarja do 16. februarja 1990, se podaljša do
Osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Novo mesto za ° uobje od leta 1986 do leta 1990 se dopolni s programskimi zasnovami za vtocesto Ljubljana - Zagreb, odsek Hrastje Dobruška vas, in za nekatere -le Posege v prostor, za katere je s tem osnutkom predvidena izdelava pro-°rsko izvedenih načrtov in določena faza izdelave C.
22.
Na podlagi 213. in 222. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79 in 14/82), 142. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1 /80 in 33/80 in 2/81) ter 5. in 31. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 m 15/89) je skupščina občine Novo mesto na sejah zbora združenega dela dne
22.2.	1990, zbora krajevnih skupnosti dne 22.2.1990 in družbenopolitičnega zbora dne 21.2. 1990 sprejela
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE NOVO MESTO ZA OBDOBJE OD LETA 1986 DO LETA 2000
, 5jrafični prikazi prostorskih sestavin osnutka planskega akta iz I. točke tega , lePa so javno razgrnjeni v prostorih skupščine občine Novo mesto, Ljubljan-a cesta 2,1. nadstropje, in sicer vsak delovni dan, razen sobote, od 7. do 18. 190o*snulk' programskih zasnov iz II. točke pa bodo javno razgrnjeni od 15. 3.
, dalje v prostorih skupščine občine Novo mesto, Ljubljanska cesta 2, v I. Nadstropju, in v krajevnih skupnostih Mirna Peč, Bučna vas, Brišljin, Ločna-ačkovec, Otočec, Bela cerkev, Šmarjeta, Škocjan, Šentjernej, Drska, Prečna, lraža> Dol. Toplice in Žužemberk.
IV.
ea^|Vne obravnave prostorskih sestavin osnutka planskega akta iz II. točke te-K sklepa bodo v vseh navedenih krajevnih skupnostih, v času javne razgrnitve.
V.
Razpored javnih obravnav bo objavljen v Dolenjskem listu
Dolgoročni plan občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Skupščinski Dolenjski list, št. 24/86, 18/88, 6/89) se spremeni in dopolni v naslednjih poglavjih:
1.	CILJI DOLGOROČNEGA RAZVOJA V OBČINI NOVO MESTO
1.
V poglavju izpustiti: »načrt uresničevanja gospodarske stabilizacije v občini Novo mesto (Odločajmo, št. 5/83)« in nadomestiti z besedilom »smernic za spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (SDL, št. 16/87).
2.
—	prvi odstavek, tretja alinea: zadnji stavek se črta,
—	drugi odstavek: drugi stavek se črta,
drugi odstavek, tretji stavek: namesto »uveljaviti zlasti« se vstavi »plasirati zlasti«,
—	drugi odstavek, prva alinea: prvi stavek se črta,
—	drugi odstavek, prva alinea: tretji stavek se črta.
2.	GLOBALNI OKVIRI DOLGOROČNEGA RAZVOJA
2.1.	Položaj Novega mesta v širšem prostoru
Zamenja se celotno besedilo 3. odstavka: »Zelo pomembno izhodišče...« in naj se glasi:
Novo mesto bo kot središče širšega regionalnega pomena izkoristilo tudi ugodno lego ob bodočem glavnem prometnem in drugem infrastrukturnem omrežju (avtomobilska cesta, električni daljnovodi, plinovod). Trase primarnega in sekundarnega prometnega in energetskega omrežja bomo plansko usklajevali z drugimi občinami v regiji oziroma sosednimi območji. Bodoča gradnja prometnega omrežja bo omogočila tudi ugodnejše pogoje za razvoj turizma, za kar bo občina skupno z ostalimi občinami v regiji pripravila skupni program.
2.2.	Socialno-demografski okviri in dejavniki
1.
— 5. odstavek, peti stavek: črta se beseda »načeloma«.
2.
Zamenja se celotno besedilo 7. odstavka: »V globalu predvidevamo 1,0% povprečno letno rast zaposlovanja ...« in se glasi:
Rast zaposlovanja bomo usklajevali s prilivom domače mlade delovne sile. Zmanjšali bomo delež dnevne delovne migracije, še posebej delež delavcev z nižjo strokovno usposobljenostjo, ki dnevno delovno migrirajo na daljših relacijah.
3.
8.	odstavek se v celoti spremeni tako, da se glasi:
Do leta 2000 se bo struktura zaposlenih spremenila. Število delavcev se bo povečalo v primarnih, terciarnih in kvartarnih dejavnostih bolj kot v sekundarnem sektoiju. Med posameznimi dejavnostmi bodo doseženi največji trendi rasti zaposlovanja v tehnološko intenzivnih panogah, turizmu, drobnem gospodarstvu, v informatiki, v izobraževanju, zdravstvu in raziskovalni dejavnosti.
4.
9.	odstavek, prvi trije stavki se preoblikujejo tako, da se glasijo: Tehnološke spremembe bodo pogojevale vse hitrejše spreminjanje kadrovske strukture zaposlenih, tako da se bo do leta 2000 odstotek delavcev z višjo in visoko izobrazbo povzpel od sedanjih 7,5% na 16% (SRS 17%), petina zaposlenih bo imela štiriletno srednjo šolo (SRS 30%), 38% triletno srednjo šolo (SRS 30%) in četrtina zaposlenih manj kot triletno srednjo šolo.
9. odstavek, zadnja dva stavka se preoblikujeta tako, da se glasita:
Priliv diplomantov iz rednega izobraževanja ne bo mogel v celoti pokriti potreb po delavcih z visoko in višjo izobrazbo, zato bomo s stanovanjsko politiko in drugimi stimulativnimi oblikami ter z ustrezno organizacijo mreže rednega in študija ob delu usmerjali že zaposlene v programe izobraževanja iz dela in ob delu in v pridobivanju specialnih in podiplomskih znanj.
2.3.	Globalni materialni okviri razvoja
1.
Črta se 1. in 2. odstavek.
2.
—	tretji odstavek, druga alinea se preoblikuje tako, da se glasi:
—	usmerjanje razpoložljivih sredstev za investicije v razvojno obetavne programe,
—	tretji odstavek, tretja alinea se preoblikuje tako, da se glasi:
—	nove industrijske in obrtne cone bomo locirali na mestih, kjer bodo ugotovljene primerjalne prednosti določenih lokacij, možnosti skupnega investiranja v komunalno in drugo infrastrikturno opremljanje,
—	za tretjim odstavkom, tretjo alineo se doda nova alinea, ki se glasi:
—	zajemanjem sredstev mestne rente bomo izenačevali pogoje gospodarjenja gospodarskih subjektov in zagotavljali dodatni vir sredstev za pospešeno urejanje stavbnih zemljišč,
—	tretji odstavek, četrta alinea se preoblikuje tako, da se glasi:
—	pospeševanje zagotavljanja sredstev znotraj združenega dela s sedežem v občini in zunaj nje za razvoj gospodarske infrastrukture (energetske, prometne, telekomunikacijske ipd.),
—	tretji odstavek, peta alinea se preoblikuje tako, da se glasi:
— načrtno pospeševanje neindustrijskih dejavnosti, posebno kmetijstva, drobnega gospodarstva, turizma in trgovine,
—	tretji odstavek, šesta in sedma alinea se črtata.
3.
Črtata se 5. in 6. odstavek.
4.
8.	odstavek se preoblikuje tako, da se glasi:
Poleg navedenih specifičnih ciljev in usmeritev dolgoročnega razvoja občine Novo mesto bomo uresničevali tudi splošne cilje in usmeritve, ki izhajajo iz dolgoročnega plana SR Slovenije.
2.4.	Prostorski in ekološki okviri
1.
Prvi, drugi, tretji in četrti odstavek se črtajo.
2.
Peti odstavek se preoblikuje tako, da se glasi:
Osnovni prostorski in ekološki cilji in usmeritve dolgoročnega razvoja občine Novo mesto so naslednji:
izoblikovanje in izvajanje strategije razvoja poselitve, ki bo omogočala na eni strani ekonomsko upravičeno omrežje naselij, humanejše pogoje za življenje v mestnih naseljih in na podeželju, nemoten razvoj in smotrno organizacijo vseh dejavnosti v prostoru, na drugi strani pa racionalno koriščenje neobnovljivih naravnih virov, izboljšanje in varovanje okolja, naravnih in ustvarjenih dobrin,
varovanje virov pitne vode in ostalih še neonesnaženih voda pred onesnaženjem,
saniranje onesnaženih voda (posebno reke Krke) in zraka (naselje Novo mesto in ostala naselja v občini z industrijo),
saniranje degradiranih območij (peskokopi, glinokopi) in degradiranih gozdov.
3.	USMERITVE DOLGOROČNEGA RAZVOJA NA TEMELJNIH RAZVOJNIH PODROČJIH IN OBMOČJIH
3.1.	Gospodarski razvoj
1.
prvi odstavek se črta:
2.
— četrti odstavek, prvi stavek se črta;
3.
v 5. odstavku tretji vrstici se beseda »kompleksnejše« zamenja z besedo »kvalitetnejše«;
v 5. odstavku, peti vrstici se črta besedilo »poudarjale večjo vlogo človeka proizvajalca«;
4.
v 9. odstavku, prvi alinei, peti vrstici se besedilo »v splošnem pa na tiste« zamenja z besedilom »torej na tiste«;
5.
—	10. odstavek, prvi stavek se črta;
6.
—	predzadnji odstavek se črta;
7.
zadnji odstavek, za prvim stavkom se besedilo spremeni tako, da se glasi: Deleže v družbenem proizvodu bosta povečala primarni in terciarni sektor na račun zmanjšanega deleža sekundarnega sektorja.
3.1.1.	Primarni sektor
3.1.1.1.	Kmetijstvo in živilska industrija
L
10.
Prvi odstavek se v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:
Občina Novo mesto bo v letu 2000 razpolagala z okrog 29.500 ha kmetijske zemlje, med njimi bo 23.250 ha zemljišč boljše kvalitete, na kateri bomo na Podlagi predhodno pripravljene agrokarte z agrotehničnimi in drugimi ukrepi v čim večji meri zagotavljali tržno proizvodnjo. Z namenom, da zvišamo obseg kvalitetnih kmetijskih zemljišč in da nadomestimo izgubljena kmetijska zemljišča, bomo usposobili okrog 9.738 ha zemljišč (4.146 ha s hidromelioracijami •n 3.593 ha z agromelioracijami). Na melioriranih zemljiščih bomo izvedli tudi komasacije.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
Za boljše izkoriščanje razpoložljivih kmetijskih zemljišč in povečevanje pridelovanja hrane bomo upoštevali naslednje temeljne usmeritve:
—	varovanje in izboljševanje vseh kmetijsksih površin, predvsem pa zemljišč, ki so trajno namenjena za kmetijsko proizvodnjo,
—	aktiviranje in vključitev v proizvodnjo vseh neobdelanih ali slabo obdelanih zemljišč, vključno zemljišč družbenega sektorja,
—	združevanje kmetijskih zemljišč z medsebojno menjavo zainteresiranih lastnikov in pospeševanje komasacij s ciljem zagotovitve racionalnejše obdelave,
—	zvišanje zemljiškega maksimuma obdelovalne zemlje na kmetijo,
—	povečanje hektarskih pridelkov, posebno tistih, ki na zemljiščih občine dobro uspevajo,
—	za vse zaraščene površine določitev skupaj z gozdarskimi organizacijami način gospodarjenja, kjer je racionalna ponovna usposobitev teh zemljišč za kmetijsko proizvodnjo, bomo ta zemljišča ponovno usposobili za kmetijsko proizvodnjo,
—	povečanje strokovne izobrazbe kmetov z rednim in izrednim šolanjem.
Petnajsti odstavek se črta.
11.
Predzadnji odstavek se črta.
12.
Zadnji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
Dolgoročni razvoj živilsko-predelovalne industrije bomo spodbujali na osnovi predhodno ugotovljenih tržnih presežkov proizvodov, v skladu z razpoložljivimi hladilniškimi in predelovalnimi zmogljivostmi in povpraševanjem prebivalstva. Če bo tržišče narekovalo, bomo hladilniške in predelovalne zmogljivosti tudi širili.
3.1.1.2.	Gozdarstvo
1.
—	V prvem odstavku se prvi stavek spremeni tako, da se glasi:
Na območju občine je 42.885 ha gozdov, kar predstavlja 56,5% njene površine.
—	V drugem odstavku se prvi stavek spremeni tako, da se glasi:
V drugi etapi izvajanja dolgoročnega plana bomo pripravili strokovne podlage za razglasitev varovalnih gozdov na območju Kočevskega Roga, Gorjancev, Straže in Podgore.
2.
Tretji in četrti odstavek se črtata.
3.
3.
Tretji in četrti odstavek se črtata.
4.
Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
Z ustrezno izbiro proizvodne in tržne usmeritve, opreme ter z intenziviranjem proizvodnje bodo tudi mešane kmetije prav tako pomembni proizvajalci tržnih viškov hrane kot čiste kmetije.
5.
Šesti odstavek, ki postane tretji odstavek, se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
Temeljna usmeritev pri gospodarjenju z gozdovi bo varstvo gozdov in krepitev naravnih gozdnih zmogljivosti, ki jo bomo uresničevali z (s):
—	povečanjem obsega nege gozdov, posebno v zasebnem sektorju,
—	saniranjem gozdov, ki so ogroženi zaradi umiranja jelke, in gozdov, ki so razredčeni zaradi kostanjevega raka,
—	postopno premeno malodonosnih gozdov,
—	poenotenim gospodarjenjem v zasebnem sektorju, ki ga pesti velika razdrobljenost gozdnih posestev,
—	povečanjem gostote omrežja gozdnih cest.
V devetem odstavku, v drugi vrstici se besedilo: »bo potrebno izboljšati« nadomesti z besedilom »bomo izboljšali«.
4.
Peti odstavek postane četrti odstavek.
6.
V enajstem odstavku se prvi stavek dopolni tako, da se glasi: »S sodobnimi agrotehničnimi ukrepi, ob upoštevanju ekoloških kriterijev, bomo zviševali hektarske donose.
za enajstim odstavkom se doda nov odstavek, ki se glasi:
Skupaj z drugimi občinami v dolenjski regiji in občinami posavske regije homo pripravili program racionalne predelave mleka in zgradili ustrezne mle-karniške obrate v družbeni in zasebni lasti.
5.
V	sedmem odstavku, drugi vrstici, se besedilo: »Prizadevati si moramo ...« nadomesti z besedilom: »Tožili bomo ...«
V	sedmem odstavku se zadnji stavek nadomesti z besedilom: »Lesno predelavo, kije v občini dokaj razvita, bomo tržno povezali z razvojem gozdarstva v občini in regiji.«
6.
7.	Osmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
v j	,	,	. ,	...	, .	Pri gospodarjenju z gozdovi bo v bodoče imela večjo vlogo tudi območna
glasi vanajstem °d-stavku se zamenja besedilo zadnjega stav a tako, da s §js; M gozdarstvo, kot povezovalka interesov vseh uporabnikov gozdov.
v teh predelih bomo razvijali združene obrate in večje usmerjene kmetije, ki	7
h°do ustvarjale tržne presežke mleka, žit, krompirja in zelenjave.
Predzadnji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
Zaposlovanje v gozdarstvu se bo postopno zmanjševalo na račun uvajanja tehnologije, ki zmanjšuje težko fizično delo.
3.1.1.3.	Lovstvo, ribištvo, čebelarstvo rabe kemičnih sredstev, ki ga doma in po svetu zahteva vse več kupcev.	1
8.
. V trinajstem odstavku se zadnji stavek črta, namesto njega se vstavi nasledke besedilo:
V hribovitih nredelih bomo nosneševali tudi načrtno gojenje sadja brez upo-
9.
Štirinajsti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
3-500 ha mokrega in poplavnega zemljišča bomo sanirali in usposobili za kmetijsko proizvodnjo z gradnjo zadrževalnikov na pritokih Krke, urejanjem v°dotokov in hudourniških zaledij gorjanskih pritokov. Hkrati z urejanjem vodnega režima bomo na teh območjih, kjer je to ekonomsko upravičeno, lzva-jali tudi hidromelioracije.
Prvi odstavek se črta.
2.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
Lovske in ribiške družine ter čebelarska društva bodo pogoje in možnosti razvoja svoje dejavnosti, predvsem na področju gojitve rib, divjadi in čebel, usklajevale z razvojem kmetijstva, gozdarstva in turizma ter pravočasno opozarjale na vse negativne učinke, kijih povzroča razvoj posameznih proizvodnih
dejavnosti, vodnogospodarski posegi, prometne ureditve, kmetijske monokulture in podobno na naravno zavarovanje teh živali.
3.
Tretji, četrti in peti odstavek se črtajo.
4.
V	šestem odstavku se drugi stavek spremeni tako, da se glasi:
Za načrten razvoj ribištva je glavni pogoj ohranitev čistih voda ter saniranje že onesnaženih voda ter v neonesnaženih vodah ureditev ribnikov za vzgojo rib.
V	šestem odstavku se zadnji stavek črta.
5.
jedrni odstavek se spremeni tako, da se glasi:
Čebelarstvo bomo razvijali kot dopolnilno kmetijsko in ljubiteljsko dejavnost in pridelovalce medu kooperacijsko in tržno povezali s specializiranimi podjetji za predelavo čebeljih proizvodov.
3.1.1.4.	Vodno gospodarstvo
1.
Prvi odstavek se črta.
2.
Drugi odstavek, za prvim stavkom se briše pika in stavek nadaljuje; »zato so
...«.
Drugi odstavek, prva alinea se spremeni tako, da se glasi:
—	zagotavljanje zadostnih količin kakovostne pitne vode na vseh območjih, na vodnodeficitarnih območjih pa še s posebnimi ukrepi, če so le-ti potrebni.
Drugi odstavek, druga alinea se spremeni tako, da se glasi:
—	načrtno izvajanje varstva pred poplavami ter hidromelioriranje in namakanje kmetijskih zemljišč.
3.
Tretji odstavek, za prvim stavkom se besedilo črta.
4.
V	sedmem odstavku se zadnji stavek črta.
Za sedmim odstavkom se dodata nova odstavka, ki se glasita:
V	tem obdobju bomo raziskali tudi možnosti gradnje zadrževalnikov visokih voda (na Krki, Radulji in na nekaterih goijanskih pritokih).
Skupno z Zvezo vodnih skupnosti Slovenije bomo pripravili dokumentacijo za ureditev vodnega izvira pri Klevevžu.
3.1.2.	Sekundarni sektor
3.1.2.1.	Industrija
L
Prvi odstavek se črta.
2.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
Dolgoročni razvoj industrije bo temeljil na razvoju tistih panog, katerih izdelke absorbira tekoče ali na daljši rok domače ali tuje tržišče, kar bomo spremljali prek okrepljenih služb raziskave trga.
3.
V	šestem odstavku se črta besedilo: »ki se bo korenito spremenila. V prihodnje pričakujemo premik namena naložb v korist proizvodne opreme.«
4.
Osmi, deveti in deseti odstavek se črtajo.
5.
Pred enajstim odstavkom se doda nov odstavek, ki se glasi: Prestrukturiranje industrije, vključevanje v mednarodno menjavo in druge cilje preobrazbe in posodabljanja industrije bomo lahko dosegli le z ustreznim kadrom, organiziranjem oddelkov in služb raziskovanja in pospeševanjem množičnega inovativnega dela.
6.
Besedilo, navedeno pod dejavnostjo Elektroindustrija, se spremeni tako, da se glasi:
Elektroindustrija je izrazito panoga znanja, zato bomo za razvoj tega kompleksa pospeševali širitev in dopolnjevanje raziskovalnega dela. Osnovni programi:
—	alinee ostanejo nespremenjene
se bodo dopolnjevali in spreminjali glede na zahteve trga.
Zadnji odstavek se črta.
7.
Besedilo prvega in drugega odstavka, navedeno pod dejavnostjo kemična in farmacevtska industrija, se spremeni tako, da se glasi:
V	kemični in farmacevtski industriji bomo modernizirali obstoječo proizvodnjo zdravil, kar bo omogočalo razvoj propulzivnih področij, kot so: biotehnologija, organska sinteza in tehnologija (antibiotiki), fitokemija, fermentacija, anorganska kemija. Strategija dolgoročnega razvoja je usmerjena tudi k pridobivanju lastnih farmacevtskih surovin in razvijanju lastnih tehnoloških postopkov.
8.
Besedilo pod dejavnostjo kovinsko-predelovalna industrija se v celoti spremeni tako, da se glasi:
Kovinsko-predelovalna industrija, kije usmerjena v proizvodnjo avtomobilov in prikolic, bo dopolnjevala obstoječi proizvodni program v smislu izpolnjevanja potreb in želja potrošnikov in težila k vgrajevanju v proizvode čim več lastnega znanja.
9.
Besedilo prvega odstavka pod dejavnostjo tekstilna industrija se spremeni tako, da se glasi:
Tekstilna industrija, kije močno odvisna od vplivov zunanjega trga zaradi znatnega deleža uvoza surovin in repromateriala in visoke ravni konkurence, s katero se srečuje še posebej na tujih trgih, bo v prvi vrsti pospeševala kakovost izdelkov. Usmerila se bo v specializirano proizvodnjo tkanin na osnovi sodobnih kombinacij umetnih in naravnih vlaken ter tudi v proizvodnjo končnih konfekcijskih izdelkov.
10.
Za besedilom obutvene industrije se naslednja dva odstavka spremenita tako, da se glasita:
Razvoj industrijskih dejavnosti bomo selektivno usmerjali v namensko opredeljene cone. Osnovni pogoji za opredeljevanje industrijskih con bodo: stranske železniške proge, večje količine tehnološke vode, zmogljiv energetski priključek, ustrezno reševani ekološki problemi in podobno. V okviru celovite prenove Novega mesta bomo sanirali oziroma prestrukturirali tista industrijska območja, ki so dotrajana, ekološko neprimerna ali izkazujejo neracionalno rabo prostora in povzročajo neskladja z dejavnostmi v neposredni soseščini.
3.1.2.2.	Energetika
L
Prvi odstavek, prvi stavek se črta.
2.
Drugi odstavek se črta.
3.
Za tretjim odstavkom se doda nov odstavek, ki se glasi:
Temeljna cilja oskrbe z energetiko bomo dosegli: z zanesljivo oskrbo mesta Novo mesto in občino s povezovanjem v sloveni oziroma jugoslovanski energetski sistem, in sicer tako, da bomo povečali zmogljivosti energetskih sistemov v občini,
—	uvedli izkoriščanje novih energetskih virov (plin),
zmanjšali porabo energije na enoto družbenega proizvoda: z zamenjavo energetskih naprav, z zmanjšanjem izgub pri prenosu električne energije in z varčevalnimi ukrepi v združenem delu in v gospodinjstvih.
4.
Za sedanjim četrtim odstavkom se besedilo celotnega poglavja spremeni tako, da se glasi:
V	okviru izgradnje elektroenergetskega sistema bomo v:
1. etapi
izgradili nov 110 kV daljnovod na relaciji Krško — Novo mesto ter prestavili obstoječi 110 kV daljnovod na relaciji Bela cerkev — RTP Hudo žara-
di prilagoditve trasi nove avtomobilske ceste,
—	izgradili L fazo RTP Hudo s transformacijo energije 110 kV na 20 kV z razpletom daljnovodov,
—	nadaljevali z izgradnjo in rekonstrukcijo 20 kV daljnovodov in nizkonapetostnega omrežja s trafopostajami,
—	izgradili delavnice in skladišča v nadzorništvu Šentjernej;
2. etapi
—	izgradili 400 kV daljnovod Sevnica — Brestanica — Krško — Novo mesto,
—	izgradili drugo fazo RTP Hudo s transformacijo 400 kV na 110 in 20 kV,
—	povečali moči transformatorjev v obstoječih RTP v Bršljinu in Gotni vasi ter
— izgradili RP v Šentjerneju s priključnim 110 kV daljnovodom.
Za zagotovitev zanesljivejšega delovanja elektroenergetskega sistema bomo nadaljevali z raziskavami o možnostih gradnje malih hidroelektrarn do 10 MW za potrebe gospodarstva in SLO na Krki in na njenih pritokih (Temenici, Radulji in močnejših vodotokov z Gorjancev). Kjer bodo raziskave ugodne, bomo začeli tudi z njihovo izgradnjo po principu potreb po energiji na določenem območju in ekonomičnosti izgradnje. Zaradi krajinskega in turistično-rekreacijskega pomena gornjega toka reke Krke je možno energetsko izkoriščanje le brez večjih novih posegov v rečni režim Krke.
V	okviru preskrbe s tekočimi derivati bomo izgradili v II. etapi skladišče naftnih derivatov v Birčni vasi. Ob novi trasi avtomobilske ceste Ljubljana — Zagreb bomo skladno s programom za razvoj spremljajočih dejavnosti gradili bencinske črpalke.
Zemeljski plin bo, po izgradnji plinovoda, imel v energetski bilanci občine velik delež, saj bo zamenjal del tekočih goriv, premoga in elektrike. V I. etapi bomo zgradili južni krak slovenskega plinovodnega omrežja M 4 od Rogaška Slatina — Krško — Novo mesto — Trebnje — Mirna ter ustrezne merilno-regulacijske postaje v Dobruški vasi, Otočcu in Novem mestu. V občini Novo mesto bomo pristopili k izgradnji primarne mestne mreže s podpostajami in nanje priključili vse večje porabnike energetskih virov.
V	prvi etapi bomo preučili tudi možnosti ogrevanja stanovanjskih predelov s plinom in daljinskim ogrevanjem. Izgradili bomo toplovod od TZ Krka do kompleksa Novi trg ter tako izkoristili presežek toplotne energije v energetskem bloku TZ Krka. Določili bomo tudi lokacije toplarn in pričeli z gradnjo. Sočasno z gradnjo toplarn bomo na mestnem območju gradili in dograjevali razdelilno oziroma sekundarno toplovodno omrežje.
V	tem obdobju bomo raziskovali in pospeševali izkoriščanje tistih energetskih virov, ki ne onesnažujejo okolje (sončna, geotermična energija).
6.
Deseti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
Opekarna Zalog bo modernizirala in prestrukturirala obstoječo proizvodnjo, razvijala bo proizvodnjo toplotno izolacijskih materialov in betonskih izdelkov. Pri tem bo ohranila delovišče Zalog Kmetijske zadruge Krka Novo mesto in v ta namen pridobila nadomestna kmetijska zemljišča, tako da pogoji gospodarjenja za kmetijski obrat ne bodo poslabšani. Opekarna Zalog bo za posege na 1. območje kmetijskih zemljišč pripravila študijo ekonomske upravičenosti teh posegov.
7.
Predzadnji in zadnji odstavek se črtata.
3.1.3.	Terciarni sektor
3.13.1.	Trgovina
1.
Prvi odstavek, prvi in drugi stavek se črtata.
2.
Tretji odstavek se črta.
3.
V četrtem odstavku, dvanajsti vrstici, se besedilo »lokalna oskrbna središča« zamenja z besedilom »pomembnejša lokalna središča«.
4.
Za četrtim odstavkom se doda nov odstavek:
Komparativne prednosti nove avtomobilske ceste Ljubljana —Zagreb bomo izrabili s postavitvijo ustreznega oskrbovalnega centra ob priključku za Novo mesto.
Za zadnjim odstavkom se doda nov odstavek, ki se glasi:
Za zagotovitev smotrnejše oskrbe združenega dela in prebivalstva občine Novo mesto in celotne dolenjske regije bomo zgradili ustrezen blagovno transportni center pri Češči vasi.
3.1.23. Gradbeništvo in industrija gradbenega materiala
1.
Prvi odstavek, prvi stavek se črta.
2.
V	drugem odstavku, prvem stavku se besedilo »se bo moralo« nadomesti z besedilom »bomo«.
V	drugem odstavku, peti alinei, se besedilo »je treba« izpusti.
3.
V	petem odstavku, zadnjem stavku se besedilo »se bo moralo gradbeništvo bolj usposobiti tudi za te potrebe« nadomesti z besedilom »bo gradbeništvo sledilo tem potrebam«.
4.
Osmi odstavek se spremeni tako, da sc glasi:
Mineralne surovine, ki v potrošnji predstavljajo približno 3/4 nekovin, bo-mo zagotovili s širšega novomeškega območja. Štrukturo po porabi: gramoz, apnenec, dolomit ipd. bomo preusmerjali v prid kakovostnih vrst lomljenca, Predvsem apnenca in dolomita. S posodabljanjem tehnologije pridobivanja in okoriščanja surovin bomo zagotavljali ekonomično porabo naravnih boga-stev, kijih v naši občini ni veliko. Mineralne surovine bomo pridobivali tudi iz novih virov, ki bodo omogočali pridobivanje potrebnih količin, zahtevane kakovosti in ki so lokacijsko blizu ležišč porabe. Že izkoriščena oziroma opuščena nahajališča naravnih surovin bomo postopno sanirali, in sicer po prioritetnem Vrstnem redu, glede na obseg degradiranega območja in glede na ostale dejavnosti v prostoru, ki se izvajajo v bližini teh območij.
5.
Deveti ostavek se spremeni tako, da se glasi:
Industrijo gradbenega materiala bomo reprodukcijsko povezali z gradbeništvom. Zaradi močne energetske odvisnosti bomo opekarsko industrijo, ki te-mclji na domači surovini, tehnološko posodobili za potrebe trga.
3.13.2.	Turizem in gostinstvo
Prvi odstavek, prvi stavek se preoblikuje tako, da se glasi:
Glede na dosedanjo nizko stopnjo razvoja v odnosu do povprečja Slovenije, komparativne prednosti, ki jih občina nedvomno ima, in multiplikacijske učinke, kijih nudi razvoj turizma tudi drugim dejavnostim, bomo v tem obdobju posebno prioriteto razvoja omogočili tej dejavnosti.
2.
Za tretjim odstavkom se doda nov odstavek, ki se glasi:
Ob trasi nove avtomobilske ceste Ljubljana — Zagreb in v njenem zaledju bomo zgradili nove turistično-gostinske kapacitete (Karteljevo, ob priključku Novega mesta na AC, Kronovo) in dograjevali ter širili obstoječe komplekse.
3.
V	četrtem odstavku se za prvim odstavkom doda novi odstavek, ki se glasi:
V	ta namen bomo izdelali dolgoročni program razvoja turizma v dolenjski regiji in program opremljenosti avtomobilske ceste Ljubljana — Zagreb in njenega zaledja s spremljajočimi dejavnostmi.
3.13.3.	Promet in zveze
1.
V	prvem odstavku se v prvem stavku besedilo »moramo upoštevati« nadomesti z besedilom »bomo upoštevali«.
Prvi odstavek, šesta alinea, se spremeni tako, da se glasi: usmeritev prometne politike v hitrejšo posodobitev in razvoj železnic, da bo usposobljena /a prevoz večjih količin tovora in tonaže, ki ga bomo postopoma, predvsem na večjih razdaljah, preusmerjali s cest na železnico.
2.
V	drugem odstavku se drugi stavek spremeni tako, da se glasi:
Poglavitne naložbe v železniško infrastrukturo bodo: obnova proge Trebnje Novo mesto hrvaška meja, modernizacija vozlišča Novo mesto (rekons-
trukcija postaje Novo mesto), posodobitev SV in TK naprav in vgradnja avto-stop naprav.
Zadnji stavek drugega odstavka se spremeni tako, da se glasi:
S tem bomo v blagovnem prometu dosegli boljše izkoristke prevoznih in prekladalno skladiščnih zmogljivosti ter vključevanja v organizacijo integralnega transporta.
Na koncu drugega odstavka se doda še naslednji stavek:
Magistralna železniška proga Ljubljana — Dobova bo v manjšem delu potekala tudi po območju naše občine, zato bomo zagotovili ustrezen koridor poteka te proge.
3.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
V	občini bomo v okviru dolgoročnega programa razvoja železniškega omrežja:
—	nadaljevali z izgradnjo in urejanjem stranskih prog za potrebe industrije, skladišča naftnih derivatov v Birčni vasi, BTC v Češči vasi, Bršljin — TZ Krka v Ločni in stranski tir za GIP Pionir v Češči vasi,
—	preučili bomo racionalnost ponovne usposobitve stranske proge Novo mesto — Straža za potniški in primestni promet in progo tudi usposobili, če se bo izkazalo, da je usposobitev ekonomsko upravičena.
4.
Prvi odstavek, kjer opredeljujemo »cestni promet«, se spremeni tako, da se glasi:
Veliki tranzitni cestni tokovi ter močan dnevni migracijsksi promet, ki se bosta do leta 2000 še močno povečala, zahtevata čimprejšnjo izgradnjo avtomobilske ceste Ljubljana — Zagreb in izgradnjo ustreznih cestnih povezav od priključka na avtomobilsko cesto do zaledja.
Sedanje stanje regionalnih cest bomo izboljšali z modernizacijo in obnovitvami predvsem na kritičnih potezih: partizanska magistrala na odseku Bič — Žužemberk — Soteska — Podturn; odsek Soteska — Straža — Novo mesto
—	Šentjernej, Dvor — Kočevje (del), Smuka — Žvirče, Mokronog — Zbure
—	Šmaijeta: Zbure — Škocjan in Novo mesto — Mirna Peč — Trebnje, Žužemberk — Dobrnič in Škocjan — Bučka.
5.
V	drugem odstavku se besedilo tretje vrstice dopolni tako, da se glasi: »lesene mostove na Krki in drugih vodotokih z betonskimi«.
6.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
Lokalne ceste bomo postopno modernizirali, dotrajana asfaltna vozišča pa obnovili skladno'z dinamiko izgradnje in rekonstrukcije drugih komunalnih vodov in naprav, predvsem v mestnih predelih in skladno s stopnjo razvoja posameznega naselja. Lokalna središča, ki sedaj še nimajo ustrezne medsebojne cestne povezave, bomo povezali tudi z novogradnjami določenih cestnih odsekov.
7.
V	besedilu za »integralni transport« se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
V	integralnem transportu bomo uvajali sodobne tehnike in tehnologije (pa-letizacija, kontejnerizacija) ter izgradili osrednji blagovno transportni center na lokaciji v Češči vasi.
Racionalizacijo prometnih tokov bomo dosegli tudi z boljšo razmestitvijo novih industrijskih, obrtnih, trgovskih (grosističnih) in storitvenih dejavnosti, katere bomo locirali čim bliže k blagovno transportnemu centru ali ob obvoznih cestah mesta.
8.
Drugi in tretji odstavek se črtata.
9.
V	četrtem odstavku se prvi stavek črta.
Ostalo besedilo četrtega odstavka se preoblikuje tako, da se glasi:
Osnovne povezave znotraj občine bodo še vedno predstavljale avtobusne linije, ki bodo dostopne čimvečjemu številu uporabnikov, kar bomo dosegli:
—	druga alinea se črta
—	ostale alinee ostanejo
10.
Pri besedilu za »PTT promet« odpade prvi stavek prvega odstavka.
11.
V	drugem odstavku se besedilo prvega stavka spremeni tako, da se glasi: To bomo dosegli z vlaganjem v:
12.
V	točki »a) Poštni promet« se zamenja besedilo prvega stavka tako, da se glasi:
Do leta 2000 bomo zgradili oziroma uredili prostore za pošto na desnem bregu Krke in v Bršljinu.
3.1.3.4.	Stanovanjsko gospodarstvo
1.
Prvi odstavek se črta.
2.
V	sedmem odstavku, se:
pod a) šesta alinea preoblikuje tako, da se glasi:
—	blokovna stanovanjska gradnja bo potekala v največjem deležu v Novem mestu na območju Mrzle doline, v manjšem obsegu pa tudi v drugih urbanih središčih.
pod b) črta druga alinea, pod c) črta prva alinea,
pod c) se druga alainea preoblikuje tako, da se glasi:
—	Občani bodo skupaj s svojimi organizacijami in skupnostmi skrbeli za rešitev svojega lastnega stanovanjskega problema.
pod c) se tretja''alinea preoblikuje tako, da se glasi:
—	Za organizirano in pospešeno sanacijo obstoječega stanovanjskega sklada bomo potrebna sredstva zagotavljali prek sistema financiranja stanovanjskega gospodarstva, pri čemer bomo ekonomsko spodbudili tako uporabnike družbenih kot lastnike zasebnih stanovanj, da bodo vlagali tudi lastna sredstva.
Pod c) v četrti, šesti, sedmi in osmi alinei se besedilo »...je treba...« nadomesti z besedo »... bomo...«.
3.1.3.5.	Komunalno gospodarstvo
L
Besedilo od prvega do sedmega odstavka se spremeni tako, da se glasi:
Razvoj komunalnih dejavnosti bo sledil hitri urbanizaciji mesta in pomembnejših lokalnih središč občine, kjer se bo koncentrirala vsa vrsta gradnje. V ostalih naseljih bomo sanirali obstoječe stanje, in sicer z rekonstrukcijo obstoječih komunalnih vodov in naprav ter z novogradnjami, predvsem na vo-dooskrbnih in kanalizacijskih objektih.
V okviru razvojnih možnosti in izkoriščenosti komunalnih naprav bomo oblikovali politiko naseljevanja, ki jo bomo natančneje opredelili v posameznih srednjeročnih planih.
Povečali bomo vlaganja v izgradnjo komunalnih naprav in objektov skupne komunalne rabe ter tako zagotovili ugodnejše bivalne pogoje.
Pri urejevanju in širitvi pokopališč bomo težili k racionalnejši rabi prostora za pokopavanje, okolico pokopališč pa bomo, kjer je to mogoče, parkovno uredili.
Pokopališča, ki nimajo možnosti širitve, bomo obdržali v sedanjem obsegu, nove potrebe pa reševali z urejanjem centralnih pokopališč.
Pri deponiranju odpadkov bomo posebno skrb posvetili sortiranju, recikliranju in predelavi le-teh. Posebej bomo obravnavali posebne odpadke in zanje pridobili ustrezne tehnologije za uničevanje in odlaganje.
Dimenzioniranje komunalne infrastrukture bo slonelo na dolgoročnih potrebah posameznega naselja, težili bomo k izgradnji večjih komunalnih sistemov ter tako omogočili skladnejši razvoj. Pri tem bomo začeli odpravljati probleme in pomanjkljivosti komunalnega gospodarstva, kot so: dopolnitev pomanjkljive dokumentacije, predvsem izdelava katastra komunalnih naprav in objektov, zagotovitev evidenc obstoječih komunalnih zmogljivosti, priprava večjih programov sanacij in dograjevanja obstoječih sistemov, pospeševanje in usklajevanje razvoja standardnih naprav, sklopov in sistemov komunalnih naprav, koncentracija in usklajevanje zmogljivosti naprav, mehanizacije in strokovnih kadrov predvsem za specifična dela pri gradnji in obnovi komunalnih naprav; uvajanje sodobnih materialov, naprav in delovnih metod s poudarkom na racionalizaciji energetske porabe, optimizaciji oskrbe in zaščiti naravnega okolja.
Dinamika izgradnje komunalnih objektov in naprav bo sledila dosedanjim začetnim investicijam na tem področju, prednostno pa bomo vlagali v območja, kjer se predvideva hitrejši razvoj. Sredstva za razvoj komunalnega gospo-
darstva bomo združevali iz prispevnih stopenj, sredstva delovnih in drugih skupnosti, iz originarnih virov komunalnega gospodarstva ter uveljavili ekonomske cene komunalnih storitev in z njimi pokrivali enostavno in del razšiije-ne reprodukcije.
Zmanjšali bomo ranljivost komunalne infrastrukture ob naravnih in drugih nesrečah ter okrepili sposobnost oskrbe v izrednih razmerah, zlasti s pitno in požarno vodo.
2.
V tretjem odstavku se drugi stavek preoblikuje tako, da se glasi:
Izdelani ekonomski sistemi stimulacij bodo omogočali, da se bo vrednost, privarčevana ali dosežena z raziskovalno in inventivno dejavnostjo, prelila tako v finančne rezultate kot v osebne dohodke delavcev raziskovalcev in inovatoijev.
2.
Točka a) Oskrba s pitno vodi, se v celoti spremeni tako, da se glasi:
Zagotavljanje oskrbe s pitno vodo na vseh območjih občine Novo mesto bo prioritetna naloga, ki jo bomo uresničili z novogradnjo sistemov na območjih, ki se sedaj ne oskrbujejo z lokalnim vodovodom, in z rekonstrukcijo nekaterih obstoječih sistemov.
Na območjih, kjer bo oskrba z vodo zagotovljena še vedno z lokalnim vodovodom, bomo kontrolirali kakovost in kvaliteto pitne vode ter redno vzdrževali sistem.
Nadaljevali bomo z raziskovalnim delom za odkritje novih virov pitne vode občine, predvsem na območju gorskega masiva Goijancev in črmošnjiške doline. V ta namen bomo v II. etapi zavarovali nova območja podtalnice ter tako omogočili zadostne količine kvalitetne vode za celotno občino.
Izgradili bomo primarni cevovod po dolini Krke, ki bo preskrboval večji del občine Novo mesto. Na njega bomo priključili vodovodne sisteme Dolenjskih Toplic, Dvora in Žužemberka, kakor tudi vzhodni del prostora občine.
Ža zagotovitev dolgoročne oskrbe z vodo bomo potrebovali nadaljnjih 150 1/s pitne vode, ki jo bomo zagotavljali iz zajetij v dolini Črmošnjice, s povečanim črpanjem iz sedanjih zajetij in odprtjem novih vrtin na Gorjancih.
Na vodnih virih Tominčev izvir, Radešca — Podturn, Luknja pri Prečni bomo skupaj z ostalimi občinami zagotavljali učinkovito varstvo, izkoristili pa jih bomo po letu 2000.
Zmanjševali bomo porabo pitne vode kot tehnološke vode, kjer jo bomo lahko nadoknadili z drugo; v ta namen bomo težili k izgradnji ločenih sistemov vodovodov.
Točka b) Odvajanje in čiščenje odpadnih voda, se spremeni tako, da se glasi:
Na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda bomo prednostno reševali problematiko delovanja centralne čistilne naprave v Ločni v Novem mestu, s tem da bomo izgradili dodatni čistilni blok s kapaciteto nad 100.000 EE za čiščenje odpadnih voda TZ Krka ter sanirali stanje obstoječe čistilne naprave.
Dogradili bomo zbirne kolektorje na območjih, kjer že obstajajo čistilne naprave ter tako preključili čimvečje število uporabnikov. Ta območja so: naselje Smarjeta, Šmarješke Toplice, Otočec.
V	prvi etapi bomo izgradili kanalizacijski sistem Dolenjske Toplice — Straža z začasno čistilno napravo v Dolenjskih Toplicah in 1. fazo centralne čistilne naprave na Selih pri Straži. Dogradili bomo sekundarno omrežje v gravitacijskem območju sistema. V II. etapi bomo zgradili kolektor od Dolenjskih Toplic do Straže ter izvedli 2. fazo CČN Sela s kapaciteto 15.000 E.
V	II. etapi bomo izgradili čistilne naprave v ostalih pomembnejših Jokalnih središčih: Žužemberk, Šentjernej, Mirna Peč ter lokalnih središčih Škocjan, Birčna vas, Dolž in Gaberje (vse s kapaciteto do 10.000 E).
V	ostalih naseljih bomo politiko naseljevanja vodili tako, da ne bomo dovoljevali gradnje zaključenih večjih območij brez rešitve končne dispozicije odpadnih voda, pri tem pa bomo uveljavljali manjše mobilne čistilne naprave.
Na območjih, kjer ne predvidevamo izgradnje čistilnih naprav, bomo predpisovali gradnjo dvoprekatnih nepropustnih greznic. Sanirali bomo izlive odpadnih voda na območjih prispevnih površin izvirov pitne vode.
4.
Točka c) Ravnanje z odpadki
Prvi odstavek se v celoti črta.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
Sedanje kapacitete komunalne deponije v Leskovcu bodo zadostovale do leta 2000, nove površine pa bomo zagotavljali ob sedanji lokaciji. Preučili bomo možnost in lokacijo za zbiranje odpadkov kot sekundarnih surovin in pričeli z recikliranjem le-teh.
3.2.	Tehnološki razvoj, raziskovalna dejavnost, informacijski sistemi ter finančne, tehnične in druge poslovne storitve
3.2.1.	Tehnološki razvoj in raziskovalna dejavnost
Drugi odstavek, zadnji stavek se črta.
3.2.2.	Informacijski sistemi
V drugem odstavku, se besedilo za prvim stavkom preoblikuje tako, da se glasi:
Glede na to bomo proučili možnosti in ustvarili pogoje za racionalno uporabo enotnih programskih rešitev in skupno nabavo tehničnih naprav. Pri zadovoljevanju organizacijskih potreb subjektov družbenega sistema informiranja bomo izvedli delitev dela, pripravili in sprejeli razvojne programe ter jih organizirali in prilagodili za zbiranje, obdelavo, izkazovanje in prenos podatkov ter informacij v skladu s potrebami združenega dela, občine ter drugih uporabnikov na vseh področjih in na vseh ravneh.
2.
Za sedanjim drugim odstavkom se doda nov odstavek, ki se glasi:
Raven informiranja bomo izboljšali z uvedbo regijske radijske in TV postaje.
3.2.3.	Finančne, tehnične in druge poslovne storitve
L
V prvem odstavku se prvi stavek črta.
2.
Zadnji odstavek se črta.
3.3.	Socialni razvoj in razvoj družbenih dejavnosti
L
Prvi odstavek se preoblikuje tako, da se glasi:
Strateška razvojna orientacija družbenega razvoja občine Novo mesto bo temeljila na zadovoljevanju osebnih, družbenih, materialnih, socialnih, kulturnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov.
2.
Drugi, tretji in četrti odstavek se črtajo.
3.
V šestem odstavku se prva alinea črta.
3.3.1.	Otroško varstvo
I.
V prvem poglavju v prvi vrstici se besedilo »si bomo prizadevali« namesti z besedilom »bomo težili k«.
Besedilo šestega odstavka se spremeni tako, da se glasi:
V	oblike družbenega varstva bomo do leta 2000 vključili čim večji delež vseh otrok in otrok do tretjega leta starosti.
3.
Sedmi odstavek, zadnji stavek se črta.
4.
V	devetem odstavku se zadnji stavek črta.
5.
Zadnji odstavek se preoblikuje tako, da se glasi:
Da bi uresničili zastavljene cilje, bomo do leta 2000 izboljšali izobrazbeno raven vzgojnega kadra v vzgojnovarstvenih ustanovah in ustrezno uredili prostore ter nabavili potrebno opremo.
3.2.3.	Osnovno šolstvo
1.
V	tretjem odstavku, zadnjem stavku se besedilo »je treba bolj razvijati« nadomesti z besedilom »bomo razvijali«.
2.
V	četrtem odstavku, se zadnji stavek spremeni tako, da se glasi:
Dejavnost osnovne šole bomo nadalje podružbljali v sodelovanju z vsemi
dejavniki v krajevni skupnosti, z družbenimi organizacijami in društvi ter organizacijami združenega dela in starši.
2.
V četrtem odstavku se prvi stavek črta.
3.
Osmi odstavek se preoblikuje tako, da se glasi:
Zaposlovanje bo intenzivnejše v prednostnih in deficitarnih dejavnostih, vendar usklajeno s ciljem izboljšanja kadrovske strukture in lokacijske razporeditve kadrov glede na zagotavljanje potreb občanov in racionalno organizacijo zdravstvene dejavnosti.
3.3.6.	Socialno varstvo
3.3.3.	Usmeijeno izobraževanje
1.
Prvi odstavek, prvi stavek se črta.
2.
V petem odstavku, zadnjem stavku se besedilo »moramo stremeti za uresničitev naslednjih nalog na tem področju« nadomesti z besedilom »bomo uresničevali naslednje naloge«.
3.
V petem odstavku, drugi alinei se besedilo »mora delovni proces postati« nadomesti z besedilom »bo delovni proces postal«.
V drugem odstavku se drugi in tretji stavek spremenita tako, da se glasita: Ukrepi socialne politike balo usmeijeni k uresničevanju naslednjih ciljev:
—	socialno-varstvene elemente bomo vgrajevali v plane organizacij združenega dela,
—	s povečevanjem finančnih efektov v združenem delu bomo zagotovili zadovoljevanje delavčevih osebnih in skupnih potreb,
—	spremljali bomo socialni položaj različnih socialnih struktur prebivalstva in posameznikov,
—	preusmerili bomo socialno politiko v aktivne oblike, v razvoj dejavnosti varstva, vzgoje in izobraževanja otrok in mladine, invalidnih in za delo manj sposobnih oseb,
—	odpravljali bomo vzroke zmanjševanja delovne sposobnosti v primeru bolezni, nesreč pri delu in invalidnosti.
4.
V	petem odstavku, tretji alinei se besedilo »naj postane stalen proces, ki spodbuja« nadomesti z besedilom »bo postal stalni proces, ki bo spodbujal...«
5.
V	petem odstavku, četrti alinei se drugi stavek črta.
6.
V	petem odstavku, peti alinei se besedilo »mora zato biti stalna naloga na področju izobraževanja« preoblikuje v »je stalna naloga«.
7.
V	sedmem odstavku, tretjem stavku se besedilo »je treba zgraditi telovadnico« spremeni tako, da se glasi: »bomo zgradili telovadnico«.
3.3.4.	Kultura
1.
Prvi odstavek se črta.
2.
V	tretjem odstavku se prvi stavek črta.
3.
Sedmi odstavek se preoblikuje tako, da se glasi:
Za realizacijo zastavljenih nalog bomo programe vseh skupnosti v okviru skupnosti socialnega varstva in drugih dejavnikov, ki tvorijo sistem socialnega varstva, medsebojno usklajevali.
4.
V	osmem odstavku se besedilo »si bomo prizadevali za pospešeno realizacijo že sprejetih...«spremeni tako, da se glasi »bomo pospešeno realizirali že sprejete kratkoročne in dolgoročne programe«.
5.
Zadnji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
Izboljševanje osnovnih življenjskih razmer Romov bomo reševali skupaj z Romi na naslednjih področjih: reševanje stanovanjske problematike, zaposlovanja, izobraževanja ter otroškega in zdravstvenega varstva.
2./C/ Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
Po posameznih kulturnih dejavnostih predvidevamo doseči naslednje cilje:«
3.
Četrti odstavek, prvi stavek se črta.
4.
Četrti odstavek v zadnjem stavku se besedilo »nujno potrebno do leta 2000 pridobiti« zamenja z besedilom »bomo do leta 2000 pridobili«.
5.
Sedmi ostavek se črta.
6.
V devetem odstavku se drugi stavek preoblikuje tako, da se glasi:
Glede na to, da so pomembnejši naravni in kulturni spomeniki tudi v zasebni lasti ali lasti civilno pravnih oseb, jih bomo varovali s pomočjo širše družbe.
3.3.5.	Zdravstveno varstvo
3.3.7.	Socialno skrbstvo
1.
V	drugem odstavku, prvem stavku se črta besedilo »v prvi polovici planskega obdobja« in namesto besedila »bo treba še naprej zagotavljati« se vstavi besedilo »borrio zagotavljali«.
2.
V	drugem odstavku, drugem stavku se namesto besedila »je treba izboljšati« vstavi besedilo »bomo izboljšali«.
3.
V	tretjem odstavku se prvi stavek črta in se namesto njega vstavi besedilo:
Širili in razvijali bomo vzgojni del dejavnosti vzgojno-izobraževalnih organizacij za različne programe, posebej pa še za načrtovanje družine in humanizacijo odnosov med spoloma.
4.	•
V	petem odstavku se v prvi, tretji in predzadnji vrstici besedilo »je treba« nadomesti z besedilom »bomo«.
1.
5.
V tretjem odstavku, zadnjem stavku se besedilo »je treba krepiti in razvijati« nadomesti z besedilom »bomo krepili in razvijali«.
V šestem odstavku se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: Prostorski problem varstva učencev bomo reševali postopno.
3.3.8.	Telesna kultura
Prvi odstavek se črta.
1.
2.
Tretji odstavek se črta.
3.
V	četrtem odstavku se drugi stavek preoblikuje tako, da se glasi:
V	vseh večjih naseljih bomo uredili vsaj eno igrišče.
4.
V	zadnjem odstavku se zadnji stavek črta.
3.3.10. Tehnična kultura
Prvi in drugi odstavek se črtata.
3.4.	Davčna politika in splošna poraba
3.4.1.	Davčna politika
1.
Prvi odstavek se črta.
2.
V četrtem odstavku se drugi stavek spremeni tako, da se glasi:
Uprava za družbene prihodke bo dosledno zajemala tisti del dohodkov občanov, ki zapade v obdavčitev, preprečevala neupravičeno bogatenje na podlagi neprijavljenega dohodka ter pravočasno izterjala zapadle obveznosti.
3.4.2.	Splošna poraba
1.
Prvi odstavek se črta.
2.
Tretji odstavek se preoblikuje tako, da se glasi:
Do leta 2000 bomo postopno posodobili opremo in izboljševali kadrovsko strukturo zaposlenih v vseh organih družbenopolitičnih skupnosti.
3.
Zadnji odstavek se črta.
Podpoglavje 3.5.1. Strategija urejanja prostora in organizacija dejavnosti v prostoru se spremeni in se glasi:
Poselitev in organizacija dejavnosti v prostoru
Besedilo poglavja se nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:
Osnovni pogoj za skladnejši družbenogospodarski razvoj v prostoru je izoblikovanje in izvajanje strategije razvoja poselitve, ki bo omogočala na eni strani učinkovito in ekonomsko upravičeno omrežje naselij, humanejše pogoje za življenje v mestnih naseljih in na podeželju, nemoten razvoj in smotrno organizacijo vseh dejavnosti v prostoru, na drugi strani pa racionalno koriščenje neobnovljivih naravnih virov, izboljšanje in varovanje okolja, naravnih in ustvarjenih vrednot.
a)	Strategija dolgoročnega razvoja poselitve in razvoja dejavnosti v prostoru Za zagotovitev skladnega dolgoročnega razvoja poselitve in organizacije dejavnosti v prostoru bomo upoštevali naslednjo strategojo razvoja:
1. Demografski razvoj (ki bo temeljil na naravni rasti in pozitivnih selitvenih tokovih, ki lxrdo manjši kot v preteklosti) bo potekal skladno z že obstoječo občinsko politiko policentričnega razvoja. Pri tem je naša strateška usmeritev, da bo naravni porast prebivalstva obstajal znotraj posameznih krajevnih skupnosti. Pozitivni selitveni saldo prebivalstva pa bomo koncentrirali v Novem mestu in ostalih lokalno oskrbnih centrih (glej tabelo). Stakšno strateško usmeritvijo bomo ohranjali vitalnost celotnega prostora občine
Novo mesto.
2.	Z omrežjem naselij in z usmeritvami za razvoj naselij po omrežju naselij bomo v prostoru občine ustrezno razmestili prebivalstvo in (sekundarne, terciarne in kvartarne) dejavnosti v prostor.
3.	Za preprečevanje odseljevanja prebivalstva iz hribovitih in manj razvitih območij občine bomo zagotovili boljšo prometno povezanost teh krajev z omrežjem naselij, z možnostjo zaposlitve za kmeta-delavca z ustanavljanjem manjših obratovalnic v bližini teh naselij, z ureditvijo osnovnega ko-
munalnega standarda, s kapacitetami osnovne dnevne preskrbe in z drugimi aktivnostmi.
4.	Razvoj primarnih gospodarskih dejavnosti (kmetijstva in gozdarstva) bomo primarno pospeševali z učinkovitim gospodarjenjem s kmetijskimi zemljišči in gozdovi. To usmeritev bomo lahko dosegli z uskladitvijo dolgoročne namenske rabe površin z uresničevanjem dolgoročnih razvojnih programov kmetijstva in gozdarstva.
5.	Dejavnosti v prostoru bomo usmerjali tako, da bodo le-te imele čim manjše negativne vplive na okolje. Za izboljšanje sedanjih negativnih vplivov na okolje (onesnaževanje vode, zraka, prekomeren hrup, degradirana območja) bomo izdelali ustrezne sanacijske programe ter izvajali ukrepe sanacije.
6.	Naravno in kulturno dediščino bomo ohranjali s pravočasnim vrednotenjem te dediščine. Z revitalizacijo vaških jeder bomo obnovili star gradbeni fond ter tako omogočili vitalnost ruralnih naselij.
Projekcija gibanja prebivalstva po KS občine Novo mesto — policentrična
varianta (zaokroženo)
krajevna skupnost	štev. preb. 1981	prognoza za leto 2000 štev.	indeks preb.	2000/1981	
Bela cerkev	745	800	107
Birčna vas	1.103	1.260	114
Brusnice	1.054	1.140	108
Bučna vas	1.542	1.860	120
Dolenjske Toplice	3.201	3.730	116
Dolž	514	540	105
Gabije	684	750	109
Hinje	976	1.000	102
Mali Slatnik	1.479	1.820	123
Mirna Peč	2.468	2.740	111
SKS Novo mesto	18.719	24.000	128
Orehovica	1.128	1.210	107
Otočec	1.734	1.990	115
Podgora	918	980	106
Prečna	733	940	128
Stopiče	1.525	1.760	116
Straža	3.285	4.130	126
Šentjernej	5.131	5.910	115
Škocjan	2.302	2.510	109
Šmarjeta	1.793	1.950	109
Uršna sela	601	660	110
Žužemberk	3.949	4.390	111
SKUPAJ:	55.584	66.070	119
Novo mesto (mestno območje)	19.741	26.400	134
b)	Operativne usmeritve za razvoj naselij
Pri usmerjanju razvoja naselij je potrebno doseči predvsem kvaliteten premik v procesu urbanizacije.
Skladen in načrten razvoj naselij, njihovo urejanje in graditev bomo zagotavljali predvsem s:
—	smotrno uporabo obstoječih stavbnih zemljišč,
—	prenavljanjem in izboljšanjem obstoječega stavbnega fonda,
—	dolgoročnimi programi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč,
—	usklajenim razvojem terciarnih in kvartarnih dejavnosti,
—	urbanistično oblikovalskim urejanjem, ohranitvijo in izboljšanjem značilnega oblikovanega izraza posameznih naselij,
—	dvigom komunalnega standarda,
—	izboljšanjem prometnih povezav v naseljih in med naselji,
—	učinkovitimi telekomunikacijskimi zvezami.
Na osnovi teh operativnih usmeritev bodo v prvi fazi pri razvoju naselij prioritete naslednje naloge:
1.	V pomembnejših naseljih (pomembnejše regionalne središče, naselja občinskega pomena, večji lokalno oskrbni centri):
—	pri planiranju in načrtovanju stanovanjske graditve bomo snovali takšne oblike stanovanjske graditve, ki bodo racionalnejše in oblikovalsko primernejše od današnje disperzne individualne gradnje, vendar bodo vključevale tiste vrednote, kijih prebivalci iščejo v bivalnem okolju;
—	pri opredeljevanju površin za razvoj bomo prvenstveno usmerjali gradnjo (v kolikor bo le mogoče) na slabša kmetijska in slabša gozdna zemljišča, poleg tega pa upoštevali možnosti priključitve na prometno in komunalno infrastrukturo ter čistilne naprave;
-	pravočasno opremljanje stavbnih zemljišč bomo zagotovili s koncentracijo novogradenj v posameznih zaključenih območjih;
-	v prvem obdobju bomo pri razvoju naselij usmerjali gradnjo k zapolnjevanju obstoječih stanovanjskih predelov ter pospeševali prenovo že pozidanih območij ter starih mestnih jeder.
2.	V lokalno oskrbnih centrih ter v drugih naseljih: gradbeni razvoj teh naselij bomo praviloma prilagajali obstoječim mejam naselij, pri načrtovanju pa dajali večji poudarek celoviti in parcialni prenovi celotnih ali delov naselij,
sanacijskim programom, omogočali celovito zasnovo nadomestne gradnje, zagotovili osnovno prometno in komunalno opremljenost.
c)	Operativne usmeritve za razvoj dejavnosti v prostoru
Z organizacijo omrežja naselij so podane tudi globalne usmeritve za razvoj terciarnih, sekundarnih in kvartarnih dejavnosti v prostoru:
—	Večje industrijske komplekse bomo razvijali pretežno na obstoječih lokacijah. Manjše obrate bomo odpirali v lokalno oskrbnih centrih, da zagotovimo prebivalstvu možnost zaposlitve blizu doma, ob upoštevanju omejitev pri izboru bodočih proizvodnih dejavnosti.
—	Površine za dejavnosti terciarnega in kvartarnega sektorja bomo zagotavljali predvsem z boljšo ureditvijo sedanjih centrov naselij ter s prenovo starih mestnih jeder. V Novem mestu in v naseljih občinskega pomena pa bomo morali zagotoviti tudi dodatne površine.
—	Osnovna usmeritev razvoja v ruralnem prostoru mora upoštevati obstoj in razvoj kmetijstva ter gozdarstva kot osnovne funkcije tega prostora. Samo na osnovi razvitega kmetijstva in gozdarstva bo mogoče razvijati tudi dopolnilne dejavnosti, kot so turizem, drobno gospodarstvo itd.
č) Usmeritve razvoja sekundarnih počitniških bivališč
Problem sekundarnih bivališč v občini Novo mesto bomo reševali skladno z razvojem poselitve in razvojem turizma. To pomeni:
—	urejati sekundarna bivališča kot posebno stanovanjsko gradnjo z vsemi prostorskimi in funkcionalnimi zahtevami in pogoji,
—	varovati turistično razvojno zanimiva območja pred tovrstnimi posegi oziroma v določenih primerih eventualno to usmerjati v posebne zazidljive cone naselij s turistično-rekreacijskim značajem,
—	v celotnem prostoru občine bomo do leta 2000 odpirali nova zazidljiva območja za sekundarna počitniška bivališča le v območjih, kjer ima turizem prednostno funkcijo, oziroma bomo dopustili le smiselno dopolnjevanje že obstoječih območij sekundarnih bivališč, prenovo ter adaptacije obstoječih objektov v sklopu naselij ali objektov samotnih domačij.
Temeljne usmeritve za nadaljnji razvoj sekundarnih počitniških bivališč so:
Gradnja počitniških hiš je lahko le na komunalno urejenih parcelah, zato bomo za že opredeljena območja izdelali zazidalne načrte in podrobne oblikovalske usmeritve za arhitekturo objektov; smiselno je potrebno pripraviti vsaj obvezne idejne zasnove objektov.
—	Preureditev opuščenih kmetijskih objektov je mogoča ob upoštevanju usmeritev strokovne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine. V hribovitih območjih je mogoča gradnja posameznih počitniških hiš znotraj naselja, ob upoštevanju gabarita in temeljnih arhitektonskih elementov grajene strukture. Graditelji počitniških hiš plačujejo prispevek za infrastrukturo.
Nadaljnja gradnja sekundarnih počitniških bivališč bo temeljila na kompleksni in podrobni proučitvi že obstoječih ali potencialno primernih območij.
d)	Organizacija omrežja naselij in razvoja dejavnosti v prostoru
Za enakomernejši razvoj celotnega območja občine Novo mesto ter zagotavljanje družbeno in gospodarsko smotrne prostorske organizacije proizvodnje, storitev, oskrbe, bivanja in drugih dejavnosti ter zagotavljanje boljšega družbenega standarda bomo v občini Novo mesto razvijali posamezne tipe naselij kot pomembnejše nosilce nadaljnjega družbenega in gospodarskega razvoja:
—	Središče širšega regionalnega pomena:
Novo mesto bomo do leta 2000 razvili kot regionalno središče Dolenjske, in s tem tudi kot občinsko, z gravitacijskim potencialom do 37.000 prebivalcev, medtem ko bo v ožjem urbanem prostoru mesta živelo okoli 25.000 prebivalcev.
Novo mesto bo ostalo najmočnejše zaposlitveno območje za občino in regijo. Za zagotavljanje nadaljnjega razvoja mesta bomo uredili cestno in komunalno infrastrukturo, skladno z navezavo na magistralno cesto bratstva in enotnosti.
Industrijske površine bomo koncentrirali na levem bregu reke Krke proti severu, medtem ko bomo servisne, oskrbne, terciarne in kvartarne površine skupaj s stanovanjskimi opredeljevali na desnem bregu reke Krke. S sanacijo zgodovinskega jedra Novega mesta in odpiranjem novih prodajnih in poslovnih površin (v že obstoječi urbani strukturi) bomo le to kvalitetno prenovili in
izboljšali.
Novo mesto bo še nadalje ostalo kulturni, šolsko-izobraževalni, zdravstveni in športni center Dolenjske in v tem smislu torno tudi dograjevali že obstoječe objekte, za zadovoljevanje povečanih potreb pa zgradili nove.
— Pomembneejša lokalna središča:
Šentjernej bomo razvijali kot drugo zaposlitveno območje občine, ker ima vse možnosti, da si do leta 2000 pridobi status mestnega naselja. Zaradi omejitve širjenja na 1. območje kmetijskih zemljišč to stanovanjska gradnja potekala na manjših površinah z veliko gostoto prebivalcev/ha. Skladno z razvojem industrije bomo razvijali terciarne in kvartarne dejavnosti ter tako dopolnjevali že obstoječe. Skladno s povečanjem naselja bomo v naselju gradili tudi infrastrukturo.
V gravitacijskem območju Šentjerneja to do leta 2000 živelo 6.000 prebivalcev, medtem ko v ožjem območju Šentjerneja 2.900 prebivalcev.
Naselje Straža predstavlja skupaj s Šentjernejem drugo zaposlitveno središče občine Novo mesto. V ožje gravitacijsko območje Straža sodi naselje Vavta
vas, ki ga lahko obrana varno kot sestavni del Straže. V Vavti vasi bomo razvijali nove stanovanjske površine, predvsem po letu 1990, in kvartarne dejavnosti. Zaradi omejitve prostora za nadaljnji razvoj bomo del širitve obeh naselij izvedli na 1. območju kmetijskih zemljišč, in sicer za potrebe stanovanjske graditve in širitve proizvodnih površin.
Dolgoročno gledano to Straža prevzemala tudi del stanovanjskih površin za potrebe Novega mesta. V gravitacijskem območju Straže to leta 2000 živelo okoli 4.300 prebivalcev, v ožjem območju naselja pa okoli 2.500 prebivalcev.
Zaradi pomena, ki ga ima Štraža v omrežju naselij občine in neposredne bližine Dolenjskih Toplic, ki imajo pomembno turistično dejavnost, bomo usklajeno predeljevali in izgrajevali komunalno infrastrukturo ter sistem obvoznih cest obeh centrov.
Naselje Dolenjske Toplice je skupaj s Šmarješkimi Toplicami in Otočcem glavno turistično območje občine Novo mesto. Turizem bomo pospeševali z odpiranjem novih turističnih objektov (ležišča, športni objekti) in izboljšanjem zdravstvenih storitev.
V	turistično ponudbo bomo vključevali vse naravne in ustvarjene danosti, še posebej bomo razvijali dejavnosti, ki pomenijo dopolnilno turistično ponudbo (kulturna, izobraževanje, šport) v samem kraju ter na bližnjem memorialnem območju Roga. Stanovanjska zazidava to usmerjena na obrobje naselja in na manj kvalitetna zemljišča ter v naselje Meniška vas in Sela. Obrtno servisno dejavnost kot storitveno obrt bomo usmerjali v naselje Sela pri Dolenjskih Toplicah.
V	širšem gravitacijskem območju Dolenjskih Toplic to leta 2000 živelo okoli 2.480 prebivalcev, v ožjem gravitacijskem območju pa 1.250 prebivalcev.
Za uresničitev teh usmeritev bodo potrebna večja vlaganja v komunalno in cestno infrastrukturo.
Naselje Žužemberk bomo razvili v močnejše lokalno razvojno središče občinskega pomena, ki to omogočalo večjemu gravitacijskemu območju Suhe krajine oskrbo in zapositveno središče. Poleg lahke predelovalne industrije in oskrbnih dejavnosti bomo v Žužemberku razvijali predvsem turizem, ki to slonel na naravnih in ustvarjenih danostih zgornjega toka reke Krke.
Organizirano stanovanjsko gradnjo bomo izvajali v Stranski vasi in na območju ZN Klek. Z revitalizacijo jedravnaselja bomo pridobivali nove površine za terciarne in kvartarne dejavnosti. Žužemberk to do leta 2000 imel vse potrebne infrastrukturne objekte. Sanirali bomo cestno omrežje ter tako razbremenili jedro naseja.
V	ožjem gravitacijskem območju to do leta 2000 živelo okoli 1400 prebivalcev.
Naselje Otočec bomo usmerjali predvsem v turistično dejavnost, in sicer v že obstoječem turističnem kompleksu. Z izgradnjo magistralne ceste bomo prestrukturirali tip turistične ponudbe, in sicer v stacionarni turizem s povezovanjem kulturnih vrednot gradu Otočca, gradu Struga in Starega gradu.
Stanovanjske potrebe naselja Otočec bomo realizirali v organizirani gradnji proti severu, z odmikom magistralne ceste pa pomeni obstoječa cesta glavno prometo povezavo Otočca z Novim mestom, kar daje ugodne možnosti za razvoj naselja kot satelitskega naselja za Novo mesto.
Zaradi povečane stanovanjske gradnje bomo na Otočcu posodobili oziroma zagotovili nove površine tudi za terciarno in kvartarno dejavnost, kar to izboljšalo bivalne pogoje prebivalstva in turistov.
Naselje Šmarjeta s Šmarješkimi Toplicami to ohranilo status pomembnejšega lokalnega središča s pomembno turistično dejavnostjo, ki jo bomo v prihodnje še pospeševali. Stanovanjsko gradnjo bomo usmerjali v Šmarjeto, kjer bomo razvili tudi oskrbne in druge dejavnosti. Zdraviliški turizem torno dopolnjevali z rekreacijo na območju sedanjega kompleksa, storitveno dejavnost pa bomo locirali na vhodu v naseljevŠmaiješke Toplice.
V	ožjem gravitacijskem območju Šmarjete to do leta 2000 živelo okoli 500 prebivalcev, v območju Šmarjeških Toplic 490 prebivalcev.
Naselje Mirna Peč je pomembnejše lokalno središče na severnem delu občine Novo mesto z gravitacijskim zaledjem 2.500 prebivalcev, do leta 2000 pa do 2.800 prebivalcev.
Do leta 2000 bomo povečali sedanje industrijske obrate, izboljšali komunalno in cestno infrastrukturo ter zagotovili razvoj terciarnih in kvartarnih dejavnosti. Stanovanjsko gradnjo bomo usmerjali na območje pod železniško postajo.
— Lokalna središča:
Naselja Škocjan, Stopiče, Dvor, Velike Brusnice in Prečna bomo razvijali kot lokalna središča z gravitacijskim območjem od 1.000 do 1.500 prebivalcev in manjšimi industrijskimi obrati. To so v pretežni meri ruralna središča, ki so dosegla že določeno stopnjo urbanizacije. V teh naseljih ne planiramo izgradnje večjih industrijskih obratov, temveč le širitev obstoječih. Stanovanjsko gradnjo bomo usmerjali na manj kvalitetna kmetijska zemljišča, vendar to za zagotovitev dovolj velikih površin potrebno poseči na 1. območje kmetijskih zemljišč, za kar bomo izdelali prostorsko izvedbene dokumente.
Za oskrbo gravitacijskega zaledja bomo v teh centrih razvijali naslednje oskrbne in storitvene dejavnosti: popolna osnovna šola, vzgojno-varstvena enota, odprta športna igrišča, samopostrežna trgovina, večnamenska dvorana, knjižnica, obrtne storitve, gostinski obrati, pošta s K ATC, eventuelno železniš-
ka postaja, avtobusna postaja, sedež KS, društva, kmetijska zadruga, gasilski dom.
— Lokalna središča
Naselja Hinje, Hrastje, Orehovica, Gor. Vrhpolje, IJršna sela, Bela cerkev, Družinska vas, Birčna vas, Stranska vas, Velika Bučna vas, Podturn, Soteska, Mali Slatnik, Gabije, Podgrad in Dolž: ena dosegajo večje stopnje urbanizacije oziroma centralnosti. V naselja, ki kažejo negativni trend rasti prebivalstva,
- bomo načrtno usmerjali proizvodno dejavnost, predvsem obrt, ki bo dajala možnost zaposlovanja kmeta-delavca, ter tako zadržali odseljevanje. Zaposlitvena mesta bodo odprta zgolj za zaposlovanje lokalnega prebivalstva. Širitev naselij bomo usmerjali na manj kvalitetna zemljišča in zapolnitve ter tako zaokroževali meje zazidalnih območij. Za oskrbo gravitacijskega območja so možne naslednje oskrbne in storitvene dejavnosti: nepopolna osnovna šola z možnostjo organiziranja predšolskega varstva, trgovina dnevne oskrbe, večnamenska dvorana, obrt, gostinski obrati, sedež krajevne skupnosti, amaterska društva, gasilski dom.
Naselja Mala Cikava, Dolenja Straža, Zalog, Srebrniče, Ratež, Meniška vas, Sela pri Dolenjskih Toplicah so satelitska naselja k večjim urbanim naseljem in pomenijo: ali stanovanjske cone za ta naselja, ali koncentracijo proizvodnih, ali obrtno-servisnih dejavnosti. Ta naselja imajo minimalno oskrbno dejavnost (manjša trgovina), gostinski obrat, manjši večnamenski prostor, medtem ko se vse ostale dejavnosti razvijajo v bližnjem lokalno razvojnem središču.
Posege v prostor bomo urejevali s prostorsko izvedbenimi načrti, pri čemer bomo predvsem zaokroževali dosedanjo zazidano strukturo ter usmeijali razvoj naselja na manj kvalitetnejša zemljišča. Težnja je čimbolj zgoščevati obstoječo zazidavo.
Ostala naselja so pretežno ruralnega značaja, ki zaradi bližine večjih središč izgubljajo svojo funkcijo, imajo pa tudi stagnacijo prebivalstva. Ta naselja v bodoče ne bomo širili, dejavnosti pa bomo usmerjali tako, da zaustavimo praz-nenje vasi. Predvsem bomo težili k zagotavljanju ustrezne delovne oskrbe prebivalcev teh območij.
3.S.2.	Raba in preobrazba prostora
Besedilo te točke se v celoti nadomesti z novim besedilom tako, da se glasi:
Za vsa zemljišča v občini bomo opredelili njihovo funkcijo v družbeni reprodukciji. V prostor ne bo mogoče posegati, če v dolgoročnem planu ne bo opredeljena zasnova organizacije dejavnosti v prostoru in zasnova namenske rabe prostora.
Do leta 2000 se ne bo bistveno spremenilo medsebojno razmerje med posameznimi vrstami rabe zemljišča. Spremembe bodo najmočnejše v kraških in hribovitih območjih (Suha krajina, Podgorje, krško hribovje — skratka mejni deli občine), kjer utegne biti intenziteta opuščanja in zaraščanja zemljišč najmočnejša, zato bo kmetijska zemljiška skupnost v dolgoročnem obdobju tem območjem posvetila maksimalno pozornost in z agrooperacijami preprečevala zmanjševanje kmetijskih površin. V nižinskem delu ob Krki (od Soteske navzdol in ob vseh pritokih Krke) bodo izvedene melioracije.
Tuje prednostna naloga uskladitev interesov in možnosti vodnogospodarskih posegov, interesov kmetijstva, ribištva in varstva narave ter zagotoviti sredstva za izvajanje melioracijskih del.
Poselitev bomo usmerjali predvsem v strnjena naselja in tako prosta zemljišča v teh naseljih čimbolj izkoristili, kmetijske površine in naravno okolje pa čimbolj ohranili. Gradnjo bomo usmerjali na zemljišča, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo, in sicer tako, da se gradnja načrtuje izven ali ob robu sklenjenih (zaokroženih) kompleksov, da se z gradnjo čimmanj omejuje primarno rabo kmetijskih zemljišč ter da se pri načrtovanju poselitve čimbolj izogiba zemljišč proizvodno usmerjenih in zaščitenih kmetij.
Pri usklajevanju navzkrižnih interesov, ki jih povzroča gospodarski in socialni razvoj pri namenski rabi prostora, bomo upoštevali obvezna izhodišča dolgoročnega plana SR Slovenije, s katerimi so opredeljeni širši družbeni interesi, obvezna izhodišča občine, s katerimi so opredeljeni občinski družbeni interesi, 6. in 7. člen zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84) in 1L člen zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 17/86).
Pri presojanju možnih posegov bomo upoštevali:
~~ pri opredeljevanju za varovanje in rabo ene ali druge dobrine splošnega pomena bomo izhajali iz zemljiških, proizvodnih in vrednostnih bilanc glede na dolgoročne potrebe ter o spoštovanju izjemnih in nenadomestljivih kakovosti;
pri usklajevanju navzkrižnih interesov med varovanjem dobrin splošnega pomena in infrastrukturnimi posegi bomo primerjali in vrednotili najugodnejše rešitve s stališča posameznih infrastrukturnih dejavnosti, z rešitvami, ki v celoti ali najbolje varujejo dobrine splošnega pomena;
'— pri usklajevanju navzkrižnih interesov med varovanjem in rabo dobrin splošnega pomena in poselitvijo bomo upoštevali vlogo naselja v omrežju naselij, njegovo opremljenost s potrebnimi dejavnostmi ter izkoriščenost obstoječih stavbnih zemljišč oziroma možnost za realizacijo teh dejavnosti na teh zemljiščih; če to ni mogoče, bomo upoštevali rešitve, ki v največji meri varujejo dobrine splošnega pomena;
" uskladitve navzkrižnih interesov v prostoru bomo izvedli na podlagi pre-
jšnjih usmeritev v dolgoročnem planu občine in v srednjeročnem planskem obdobju z navedenimi usmeritvami dolgoročnega plana in na podlagi projektov.
Navzkrižni interesi s predvideno rabo prostora z varovanjem območja kmetijskih zemljišč so prikazani v kartografskem delu Tematski karti — zasnova kmetijstva, gozdarstva, rudnin, in poselitve — karta št. L
V	srednjeročnih planskih procesih bomo opredelili območja zaraščanja in dolgoročne namenske rabe teh območij in uskladili bilance površin.
S stimulativnimi ukrepi za ohranitev poselitve in nadaljnjega razvoja kmetijskih gospodarstev v hribovitih in kraških območjih bomo zaustavili izseljevanje iz teh območij.
Za degradirana območja (kamnolomi, deponije, glinokopi) bomo pripravili sanacijske programe in določili drugo namembnost.
Površine, ki so dolgoročno predvidene za razvoj naselij in drugo rabo, se do spremembe namembnosti obravnavajo kot kmetijska oziroma gozdna zemljišča, s tem da niso dopustna vlaganja v ta območja. Sprememba namembnosti bo dokončno opredeljena v srednjeročnih planih.
3.5.3.	Varstvo in izboljšanje okolja
L
Prvi odstavek se črta.
2.
V	četrtem odstavku, peti alinei, se drugi, tretji in četrti stavek črta, peti pa se spremeni tako, da se glasi;
Z omejevanjem števila aktivnih kamnolomov in peskokopov bomo omejili negativne vplive na okolje na manjše število lokacij. Opuščene peskokope in kamnolome bomo postopno sanirali glede na degradiranost in potrebe območja.
3.
Na koncu šestega odstavka se doda še naslednji stavek:
Sanirali bomo kakovost zraka v kotlini naselja Novo mesto, kije v III. območju onesnaženosti zraka.
4.
Za šestim odstavkom se besedilo dopolni z novim odstavkom, ki se glasi: Za potrebe rednega nadzora kakovosti zraka bo vzpostavljen analitsko-nadzomi alarmni sistem, ki pa v regiji ne bo imel postaje.
5.
Sedmi odstavek se črta.
6.
Osmi odstavek se pred alineami preoblikuje tako, da se glasi:
Izboljšanje in ohranitev kvalitete vodotokov bomo izvajali z odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda in z določitvijo varstvenih pasov in režimov okoli vhodnih virov. Da bi to dosegli, bomo:
7.
Na koncu osmega odstavka se doda besedilo:
Kakovost vode pa bomo sanirali na reki Krki, predvsem od naselja Novo mesto dolvodno, kjer je onesnaženost že dosegla III. kakovostni razred.
8.
Na koncu devetega odstavka se za alineami doda besedilo:
Za centralno odlagališče komunalnih odpadkov bomo v Leskovcu usposobili prostor za potrebe okoli 60.000 prebivalcev občine.
3.5.4.	Varstvo naravne in kulturne dediščine
Naravno in kulturno dediščino bomo trajno varovali, še posebej pa njen najkvalitetnejši del, kije razglašen ali predviden za razglasitev za kulturni spomenik oziroma naravno znamenitost.
Dediščina bo obravnavana v aktivni vlogi kot spodbuda in možnost kvalitetnega razvoja, ne pa zgolj kot omejitveni faktor pri razpolaganju s prostorom. Predvsem bomo pri usmerjanju oblike produkcije, rasti in oblike naselij in oblikovanju krajine kot celote težili k ohranjanju krajinske identitete in kontinuitete ter varovanju objektov in območij naravne ter kulturne dediščine.
Zasnovo varovanja naravne in kulturne dediščine bomo izvajali postopno. Uveljavili bomo odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Novo mesto (Odločajmo, 2/86), do takrat pa ostanejo v veljavi naslednji akti, ki obravnavajo varstvo dediščine: Odločba o zavarovanju gradu: Gracatjev tum pod Gorjanci (Uradni list SRS, št. 17/51),
—	3^?5j'5a ° zavarovanJu Križatije v Novem mestu (Uradni list SRS, št.
—	Odločba o zavarovanju ruševin cerkve in sosednjih stavb v Zafari (Uradni list SRS, št. 12/52),
—	Odločba o zavarovanju spomenikov NOB na Rogu (Uradni list SRS, št. 36-205/52),
—	Odlok o razglasitvi posameznih območij za varovana območja (Skupščinski Dolenjski list, št. 21-262/69),
—	Odlok o varstvu reke Krke, njenih pritokov in bregov (Skupščinski Dolenjski list, št. 21/72),
—	Odlok o razglasitvi omejitve gradnje in omejitve spremembe namenske rabe zemljišč in stavb na območju starega jedra Novega mesta (Skupščinski Dolenjski list, št. 27/81),
—	Odlok o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišča na spominskem območju Javorovice (Skupščinski Dolenjski list, št. 27/81),
—	Odlok o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišča na spominskem območju Stare žage (Skupščinski Dolenjski list, št. 27/81).
V	občini tako ni objektov ali območij dediščine, ki bi bili zavarovani po določilih zakona o varstvu naravne in kulturne dediščine.
Območje Starih žag (SDL, št. 27/81) pa se bo v celoti vključilo v okvir zakona o Partizanskem Rogu, ki je v pripravi.
Dediščino bomo varovali na naslednje načine:
—	z varovanjem v procesu planiranja v prostoru ter urejanju naselij in drugih posegov v prostor, posebno z uveljavljanjem varstvenih interesov pri določanju načinov gospodarjenja v prostoru ter pri nadaljnjem razčlenjevanju in konkretizaciji planskih odločitev kot osnove za njihovo realizacijo v prostoru, pri oblikovanju pogojev in meril za realizacijo planskih odločitev in pri nadzoru nad izvajanjem;
—	pripravo strokovnih predlogov za zavarovanje tistih delov dediščine iz zasnove varstva naravne in kulturne dediščine, ki imajo posebno kulturno, znanstveno-zgodovinsko ali estetsko vrednost kot kulturne ali zgodovinske spomenike oziroma za naravne znamenitosti;
—	vodenjem in izvajanjem sanacijskih in prezentacijskih del;
—	financiranjem sanacijskih in prezentacijskih del na nekaterih spomenikih in znamenitostih;
—	z materialno stimulacijo investitoijem, ki prenavljajo in vzdržujejo razglašene kulturne spomenike.
Za naselja, ki so predlagana za razglasitev, bomo proučili razvojne možnosti in uporabne potenciale v že obstoječem okviru zazidave. Tak pristop bo spodbudil ohranjanje in obnovo značilne arhitekture.
Na več območjih je mogoče pričakovati navzkrižje interesov. Pri usklajevanju le-teh bomo izhajali iz zakonskih opredelitev zavarovanja ter možnih načinov uporabe, ki podpirajo varstvo dediščine oziroma njene vključitve v družbeno reprodukcijo.
V	kartografskem delu na karti št. 3 »Zasnova naravne in kulturne dediščine« so prikazani spomeniki in območja njihovega varovanja.
3.5.5.	Način urejanja prostora
Besedilo točke 3.5.5. se v celoti nadomesti z novim besedilom tako, da se glasi:
Razvoj posameznega naselja, območij in dejavnosti v prostoru bomo urejali skladno z zakonskimi določili:
1.	z urbanističnimi zasnovami naselij
a)	urbanistične zasnove naselij Dolenjske Toplice in Šentjernej so sestavni del tega dolgoročnega plana,
b)	do leta 1991 bomo izdelali urbanistične zasnove širšega regionalnega središča Novo mesto ter za ostala pomembnejša lokalna središča: Žužemberk, Stražo, Šmarjeto s Šmarješkimi Toplicami, Otočec in Mirno Peč,
c)	v drugi etapi, to je do leta 2000, bomo sprejeli še urbanistične zasnove za lokalna središča: Dvor, Hinje, Stopiče, Brusnice, Gabrje, Dolž, Birč-na vas in Škocjan;
2.	s krajinskimi zasnovami bomo urejevali območja, na katerih se nahaja veliko število naravnih in kulturnih spomenikov ter se načrtujejo večji posegi ali ureditve na teh območjih.
V prvi fazi do leta 1991 bomo izdelali:
—	krajinske zasnove za območje Gorjancev s Podgorjem ter pri tem upoštevali razvojne naloge v okviru spominskega kompleksa Žum-berak-Gotjanci,
—	krajinske zasnove Partizanskega Roga z dolino Starih žag z vključitvijo memorialnega območja Roga,
—	krajinske zasnove za zgornji del reke Krke z vključitvijo območja Suhe krajine;
poletu 1991 bomo izdelali krajinske zasnove za srednji tok reke Krke z obrežnim svetom;
3.	v okviru ureditvenih meja območij naselij:
—	z ZN bomo urejali:
•	območja za stanovanjsko, turistično, industrijsko, obrtno, športnorekreacijsko in komunalno dejavnost,
•	območja zahtevnih objektov,
•	manjša območja prevladujoče rabe;
—	z ureditvenimi načrti bomo urejali že pozidano strukturo naselja, in sicer:
•	v naseljih Novo mesto, Žužemberk, Dolenjske Toplice, Straža, Šentjernej, Otočec, Šmaijeta in Mirna Peč,
•	območja naselij, ki so pomembna za ohranitev naravne in kulturne dediščine,
•	posege v prostor, ki niso graditev, vendar pomenijo v prostoru spremembo (zelene rekreacijske površine, pokopališča),
—	s prostorsko ureditvenimi pogoji urejali: že zgrajene dele mesta,
•	manjše zapolnitve naselij,
•	območja, ki niso opredeljena za razvoj,
•	manjše infrastrukturne objekte in naprave,
—	z lokacijskimi načrti bomo urejevali gradnjo pomembnejših infrastrukturnih objektov in naprav;
4.	izven ureditvenih meja območij naselij bomo z (s):
—	ureditvenimi načrti urejali posege v prostor, ki niso graditev (urejanje zelenih rekreacijskih površin, melioracijskih območij, območij varovanja naravne dediščine, ki bodo razglašene za naravno znamenitost in kulturni spomeniki),
—	lokacijskimi načrti urejali gradnjo pomembnejših infrastrukturnih objektov in naprav,
—	prostorsko ureditvenimi pogoji urejali odprti prostor, in sicer na osnovi že prej opredeljenih kulturno krajinskih tipov.
Glede na značilnosti delimo občino na 8 kulturno krajinskih tipov (označeni na tematski karti: Način urejanja prostora).
Do sprejema novih ali noveliranih obstoječih prostorsko izvedbenih aktov ostanejo v veljavi vsa določila obstoječih. V srednjeročnem planskem procesu bomo pripravili program izdelave prostorsko izvedbenih aktov, njihovo vsebino pa uskladili z vsemi nosilci planiranja.
3.5.5.1.	URBANISTIČNE ZASNOVE NASELIJ
Spremenita se besedili v točki C Dolenjske Toplice in G Šentjernej tako, da se glasita:
C. DOLENJSKE TOPLICE
L SKUPNI INTERESI IN CILJI DOLGOROČNEGA RAZVOJA IN MERILA ZA DOSEGANJE TEH CILJEV
1.1.	Skupni interesi in cilji
Osnovne cilje, kijih bomo zasledovali z. urbanističnim urejanjem naselja, so: krepili bomo vlogo naselja kot pomembnejšega lokalnega središča občine, s poudarjeno turistično funkcijo glede na zdraviliški turizem,
~ razvoj naselja bomo prilagodili potrebam kraja in širše družbenopolitične skupnosti ob upoštevanju zdraviliškega turizma kot primarne dejavnosti, pri širjenju in urbanističnem urejanju naselja bomo upoštevali interese varstva dobrin splošnega pomena in kvalitete zemljišč ter iskali sprejemljiv kompromis za vse med seboj različne interese uporabe prostora (varovanje —razvoj),
urbanistični koncept bo ciljno usmerjen k funkcionalni, humani in estetski zasnovi prostora, prilagojeni potrebam človeka in naravnih resursov, kulture in naravne dediščine,
skrbeli bomo za ustrezno dopolnjevanje oskrbnih in storitvenih dejavnosti, za razreševanje problematike infrastrukturne opremljenosti naselja s potrebnimi objekti, napravami in omrežjem ter obvladovanje neugodnih razmer na področju varovanja okolja (zlasti površinskih vod, podtalnice in zraka),
posebno pozornost bomo namenili razvoju zdraviliškega turizma in ostali turistični dejavnosti naselja in simbiozi le-te z interesi prebivalcev naselja.
1.2.	Merila
Za doseganje zastavljenih ciljev bomo uredili sisteme financiranja in infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav ter objektov družbenega standarda. Njihovo gradnjo bomo izvajali fazno in jo pospeševali s pravočasno pripravljeno dokumentacijo ter pridobivanjem in urejanjem stavbnih zemljišč.
Dogovorjeni urbanistični koncept naselja bomo konkretizirali v prostorskih izvedbenih aktih, kijih bomo pripravljali za posamezna funkcionalno zaokrožena območja v naselju.
Zmanjšanje hrupa in onesnaženosti zraka bomo zagotovili z izgradnjo vzhodne obvozne lokalne ceste Straža-Dolenjske Toplice-Podturn z navezavo na I artizansko magistralo. Za razbremenitev prometa v jedru naselja bomo izgradili sistem razbremenilnih cestnih območij. Druge oblike emisij bomo ob-
vladovali prek predpisovanja pogojev ob lociranju posameznih dejavnosti v prostor in s skrbjo za njihovo upoštevanje in izvedbo.
Med sredstvi za doseganje postavljenih ciljev posebej izpostavljamo spremljanje izvajanja urbanistične zasnove skozi analize izvajanja planskih odločitev in konkretizacijo z urbanistično zasnovo sprejetih načel in konceptov v srednjeročnih in letnih planskih dokumentih ter drugih operativnih programih.
2.	USMERITVE ZA RAZVOJ DEJAVNOSTI V UREDITVENEM OBMOČJU NOVEGA MESTA
Po podatkih iz popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj je leta 1981 v območju ureditvenega območja naselja Dolenjske Toplice — Sela 798 prebivalcev. Ob upoštevanju planske projekcije iz družbenega plana občine okoli 1.250 prebivalcev do leta 2001. Gravitacijsko je precej večje. Do leta 2001 se bo število prebivalcev iz sedanjih 2.432 prebivalcev povečalo na okoli 2.480. Razvoj bomo usmerjali in koncentrirali predvsem v Dolenjske Toplice in Sela.
Glede na planske usmeritve posameznih dejavnosti bo rast zaposlenih predvsem na področju turistične in obrtne dejavnosti, medtem ko se bo zaposlenost primarnih, sekundarnih in terciarnih dejavnosti zmanjšala ali pa bo ostala na enaki stopnji.
2.1.	USMERITVE ZA RAZVOJ PROIZVODNIH IN KOMUNALNIH DEJAVNOSTI
2.1.1.	Kmetijstvo in gozdarstvo
V ureditvenem območju naselja se nahaja del kmetijskih površin, ki se jih trajno namenja za proizvodnjo hrane.
Gozdne površine v ureditvenem območju naselja se v glavnem ohranjajo oziroma se jim določa režim izrabe, ki je podrejen urbani rabi.
2.1.2.	Industrija
Razširitev kapacitet tovarne Bor v prostorskem smislu se ne predvideva. Povečanje proizvodnje bo potekalo v danih prostorskih okvirih.
2.1.3.	Proizvodna obrt
Za obrtno proizvodno dejavnost se predvideva večji razvoj v območju Sel. Pri tem bomo upoštevali specifičnost vsake dejavnosti posebej.
2.1.4.	Pokopališče
Pokopališče bomo razširili od obstoječega in bo zajelo izgradnjo nove mrliške vežice, grobnih polj in ostale vzporedne ureditve.
2-2. USMERITVE ZA RAZVOJ STORITVENIH IN OSKRBNIH DEJAVNOSTI
2.2.1.	Turizem
Nadaljnji razvoj turistične dejavnosti v Dolenjskih Toplicah bo temeljil tudi v bodoče na stacionarnem zdraviliškem turizmu, le-tega pa bomo dopolnjevali 1 izletniško-rekreacijskim turizmom.
Več pozornosti in prizadevanj bomo posvetili izenačevanju turistične ponudbe skozi celoletno sezono (nočitvene in druge zmogljivosti med zimsko sezono za smučarski center na Gačah), razširitvi nočitvenih in gostinskih kapacitet, zdravstvenih zmogljivosti in rekreacijskih objektov in naprav, ter ostalim infrastrukturnim objektom, ki so sestavni del turistične ponudbe.
Zmogljivosti območja za razvoj turizma in planske opredelitve bomo prilagajali naravnim danostim in njihovim zmogljivostim.
* ABELA 1: Struktura gostov			
faktura gostov	1986		2000
hotelski gostje na zdravljenju	260	do	1.200
ostali hotelski gostje		cca	500
Osebne sobe	1 (K)		160
Počitniški domovi OZD	120		120
^torišča avtoprikolice	270		1.200
Potniške hišice (cca 3 osebc/enoto)	120		1.170
Jonami gostje SKUPAJ	870		4.350
5f^vni obisk v kopalni sezoni	do	2.000	do	2.000
8®^SKUPAJ	do	2.870	do	6.350
2.2.1.1.	Nočitvene kapacitete
2.2.1.1.1.	Hotelska izgradnja
Razširitev hotelskih kapacitet bo potekala v naslednjih fazah:
V	prvi fazi bomo nočitvene zmogljivosti v kopališkem in zdraviliškem domu z adaptacijo in dozidavo povečali od sedanjih 270 ležišč na okoli 400 ležišč. Adaptacija bo zajela tudi bivši invalidski dom.
V	drugi fazi bomo povečali posteljne kapacitete za nadaljnjih 350 postelj, ki bodo namenjene lažjim rekovalescentom in rekreativnim gostom, ki niso pod režimom zdravljenja in v stacionaiju.
V	tretji fazi bomo kapacitete povečali še za nadaljnjih 350 ležišč.
Ob izgradnji nočitvenih zmogljivosti bomo izgradili vse potrebne infrastrukturne objekte in naprave.
Hotelske nočitvene zmogljivosti bi ob zaključku tretje faze obsegale okoli 1.100 postelj in vse pomožne objekte.
2.2.1.1.2.	Sobe pri zasebnikih
Kapacitete ponudbe zasebnih ležišč bomo povečali sorazmerno s povečanim obsegom individualne stanovanjske izgradnje.
Število gospodinjstev v Dolenjskih Toplicah se bo do leta 2000 povečalo za indeks 163, kar kaže na enakovredno povečanje števila ležišč pri zasebnikih, torej od okoli 100 na blizu 160 ležišč.
2.2.1.1.3.	Kamp — šotorišče
Do leta 2000 bomo izgradili šotorišča z vso potrebno infrastrukturo v izmeri 2,00 ha, kar bo zadovoljilo potrebe okoli 600 gostov, kapacitete pa je mogoče tudi razširiti. Omogočena bo postavitev prikolic, ki pa ne bo stalna.
Območje pionirskega doma, ki obsega okoli 100 ležišč v šotorih, se ne bo širilo.
2.2.1.1.4.	Počitniški domovi
Kapacitete ležišč v počitniških domovih bodo ostale nespremenjene. Izgradnja novih tovrstnih kapacitet ni predvidena.
2.2.1.1.5.	Počitniške hišice — apartmaji
Izgradnja nočitvenih kapacitet v obliki apartmajev bo potekala v organizirani izgradnji za trg.
Do leta 2000 se predvideva izgradnja okoli 350 apartmajskih enot.
2.2.1.2.	Zdraviliške usluge
Računajoč z normativno porabo termalne vode za terapevtske storitve (kopeli, podvodne masaže v hubardni kadi) 8 — 15 l/s/1000 gostov, bomo zadovoljili do 2000 gostov.
2.2.1.3.	Kopališče
Za razširitev kopaliških rekreacijskih kapacitet bomo izbirali kapaciteto vrelca pri Gimplju 20 l/s (30° C), medtem ko bo presežek vode vrelca pri kopališkem domu ostal kot rezerva.
Računajoč s povprečno globino bazena 1,4 m, dnevno zamenjavo vode in evaporacijo okoli 15% ter kapaciteto 20 l/s, razpolagamo z možnostjo izgradnje okoli 8.228 m2 vodnih površin, s čimer bomo zadovoljili 4.000 do 5.000 kopalcev.
2.2.1.4.	Športna igrišča in naprave
Ponudba rekreacijskih objektov do leta 2000 (tu so izvzeti bazenski objekti, ki so obravnavani kot kopališke kapacitete) bo naslednja:
—	nogometno igrišče	90 x 45 m
—	atletska steza	400 m
—	igrišče za rokomet in	odbojko	18	x 22	m
—	igrišče za košarko	14	x 26	m
—	6 — 10 tenis igrišč	18	x 36	m
pokrita univerzialna rekreacijska dvorana	40	x 50	m
2.2.2.	Gostinstvo
Ponudbo gostinskih storitev bomo povečali skladno z obiskom stacionarnih gostov in izletnikov.
Obstoječo ponudbo bomo povečali za indeks povečanega obiska ali nekoliko manj glede na to, da so obstoječe kapacitete zadostne. Večjo pozornost bomo posvetili strukturi ponudbe, tako da se bo vsebinsko razširila.
Število pokritih sedežev bomo do leta 2000 povečali s 620 na 1.000, število sedežev na prostem pa od 500 na 900. Skupaj bo obsegala ponudba 1.900 sedežev. Poseben poudarek bomo dajali odpiranju zasebnih lokalov, za kar bomo pridobili tudi ustrezne lokacije.
2.2.3.	Trgovina
Izgradnja trgovinskih zmogljivosti v KS Dolenjske Toplice bo potekala v naselju Dolenjske Toplice, Podturn, Soteska in Sela, od tega trgovinske kapacitete, ki ne sodijo v rang osnovne preskrbe, le v Dolenjskih Toplicah, z izjemo trgovine, ki po svojih prostorskih implikacijah ne sodijo v turistično središče (prodajalna stavbnega pohištva ali podobnega) in jih bomo locirali na Sela, pri tem bomo usmerjali razvoj dejavnosti predvsem v specializirane prodajalne, ki bodo dopolnjevale turistično ponudbo.
TABELA 2: Projekcija prodajalnih površin
	1984 št. oseb x faktor	2000
prebivalci KS Dolenjske Toplice gosti v šotoriščih in prikolicah gosti v vikendih in domovih OZD	3.201 x 1 =3.207 3.727x 1 =3.727 270x0,8= 216	600x0,8 = 480 240 x-f- =	681.290 x-f- = 368	
SKUPAJ porabniki	3.491	4.575
prodajna površina v m2 v KS	259	1.830
dosežen standard na prebivalca v m2	0,07	0,4
Planirano maksimalno število gostov v šotoriščih in prikolicah zmanjšamo na faktor 0,8 (ne upoštevamo polne, temveč za račun le 80% zasedbo) in število gostov v vikendih in domovih OZD glede na povprečno zasedenost med tednom.
TABELA 3: Osnovna in specializirana preskrba 2000
	št. prebiv. in št gostov za izračun	standard	v m2 na prebiv.	potrebna površina PP v m2	
število prebivalcev		osnovna preskrba	0,2	915	1.830
v KS in gosti	4.575	spec. preskrba	0,2	915	
prebivalci naselja		osnovna preskrba	0,2	419	840
Dol. Toplice in gosti	2.098	spec. preskrba	0,2		
prebivalci ostalih		osnovna preskrba	0,2	495	
krajev v KS brez	2.477	spec. preskrba	0,2	495	990
Dol. Toplic					
in gostov					
2.2.5.	Finančne in poslovne storitve
Povečan obseg ponudb bo vezan predvsem na povečanje turističnih zmogljivosti, delno pa tudi povečanje prebivalstva. Ponudba bo obsegala bančne storitve, turistično informacijski center, turistično agencijo in drueo
2.3.	Usmeritve za razvoj družbenih dejavnosti
2.3.1.	Osnovno šolstvo in varstvo predšolskih otrok
Razvoj osnovnega šolstva in predšolskega varstva otrok bomo zagotavljali na obstoječih površinah kompleksa osnovne šole Baza 20.
2.3.2.	Zdravstveno varstvo
Zdravstveno varstvo bomo zagotavljali v novih prostorih, lekarniško dejavnost pa bomo dopolnili.
2.3.3.	Kultura
Obstoječe prostorske kapacitete za zadovoljevanje kulturnih potreb (Pionirski dom, cerkev sv. Ane, večnamenska dvorana v domu gasilcev, odprti amfiteater pri domu pionirjev, muzej) in drugi prostori, ki se priložnostno koristijo za kulturne prireditve, ne zadovoljujejo zatečeno in predvideno kulturno aktivnost v naselju. Ob povečanju nočitvenih zmogljivosti bo kultura predstavljala pomemben del turistične ponudbe, kar bomo zagotavljali v družbeno-kultumem centru Toplic, ki bo prilagojen za galerijsko in kongresno dejavnost, ter v hotelskih objektih.
Nadaljnji prostorski razvoj bomo zagotavljali vjedru naselja (galerija, kino). Pospeševali bomo razvoj amaterskih društev. Zgradili bomo objekt za amatersko hobi dejavnost za prebivalce in goste amateije (slikarstvo, kiparstvo, keramika, ples, makrame idr.).
2.4.	Usmeritve za razvoj stanovanjske gradnje
Pri zagotavljanju potrebnih površin za stanovanjsko gradnjo smo upoštevali kriterije in ugotovitve iz analize razvojnih možnosti občine Novo mesto do leta 2000 ter smernice dolgoročnega plana občine — demografsko projekcijo razvoja prebivalstva:
—	manjše velikosti gospodinjstev,
—	racionalno rabo površin (primerna gostota v naseljih),
—	specifičnost naselja glede na starost stavbnega fonda ter s tem oceno potreb po nadomestni gradnji in možnosti prenove stavbne dediščine v naselju,
—	povečanem deležu stanovanj v družbeno usmerjeni gradnji.
a) Demografska projekcija za naselje Dolenjske Toplice in število gospodinjstev po letih do 2000
Vse potrebe po specializirani trgovski ponudbi bomo usmerili v naselje Dolenjske Toplice, kar pomeni, da bomo v Dolenjskih Toplicah potrebovali v celoti okoli 1.335 m2 prodajalnih površin in zunaj naselja Dolenjske Toplice 495
m2.
Predvidevamo, da bo struktura trgovin po spektru ponudbe, ki bi lahko zadovoljila stalne prebivalce Dolenjskih Toplic in gravitacijskega zaledja, naslednja:
Osnovna preskrba:
—	samopostrežna trgovina (z živili in raznimi predmeti vsakodnevne potrošnje)
—	specializirane trgovine:
•	z delikatesami,
•	s tobakom, papirjem, časopisi in revijami,
•	s sadjem in povrtninami,
•	z mesom, ribami in divjačino.
Poleg osnovne preskrbe:
—	tekstil in tekstilni izdelki,
—	galanterja, asnjeni izdelki,
—	duty free shop,
—	drogerija in parfumerija,
—	barve in laki,
—	trgovina s tehničnimi artikli,
—	spominki,
—	kristal, porcelan in keramika,
—	cvetličarna,
—	papirnica in knjigarna,
—	druge prodajne površine, ki bodo izboljšale trgovsko ponudbo kraja.
V območju Sel bomo zagotovili lokacijo za market.
2.2.4.	Osebne storitve
Glede na deficitarno stanje storitev bomo povečali zmogljivosti predvsem z razvojem turizma in povečanjem števila prebivalcev naselja ter zagotavljali posebne lokacije za razvoj zasebnega sektorja.
TABELA 5:
	1981	1987	1990	1995	2000
število prebivalcev	816	775	930	1.090	1.250
število gospodinjstev	216	255	310	375	446
povp. število članov	3.16	3.03	3.00	2.90	2.80
b) Prirastek gospodinjstev po obdobjih					
TABELA 6:
obdobje	1987—1990 1990— 1995 1995- 2000 skupaj
število gospodinjstev (prirastek)	55	65	71	191
c)	Ocena primarnih gostot za stanovanjsko gradnjo:
Gostota pri sedanji izrabi je približno 30 preb./ha in v novih zazidavah jo bomo povečali na 45 preb./ha.
Planirana gostota za individualno neasmerjeno stanovanjsko zazidavo naj ne pade pod mejo 45 preb./ha ali povprečno 660 m2 zemljišča na hišo, za družbeno usmerjeno izgradnjo se planira gostoto okoli 150 preb./ha.
d)	Delež družbeno usmerjene stanovanjske gradnje se bo v obdobju do leta 2000 občutno povečal, in sicer od 21,8% na okoli 30%.
TABELA 7: * v
1981	1987 GD 1987 do 2000 skupaj
skupno število gospodinjstev 261	255	191
v individualnih stanovanjskih
hišah	203	134
v družbeno usmerjeni gradnji	58	57
% družbenih stanovanj	22	30
3.	ZASNOVA ORGANIZACIJE DEJAVNOSTI V NASELJU
Pri organizaciji posameznih dejavnosti v naselju bomo upoštevali:
—	ohranjanje značilne silhuete, tlorisa in strukture naselja oziroma značilnost historičnega jedra naselja,
—	razvoj turističnega kompleksa, ki se sedaj nahaja v samem središču naselja v smeri sever—jug po dolini Sušice,
—	razvoj centralnih dejavnosti v obstoječem jedru naselja in njegovem obrobju,
—	razvoj in širitev stanovanjskih območij v smeri vzhoda in zahoda v območjih na robu kompleksnih kmetijskih površin in strnjenih gozdov,
—	usmerili vse dejavnosti, ki bi bile za razvoj turistične ponudbe kraja neprimerne, v območje Sel in druga bližja naselja,
—	stroge prostorske omejitve razvoja industrije,
—	največje možno ohranjanje zelenih površin v dolini Sušice in Radešce.
3.1.	Razporeditev proizvodnih in komunalnih dejavnosti
3.1.1.	Kmetijstvo in gozdarstvo
Obstoječe kmetije v območju naselja Dolenjske Toplice bomo perspektivno preselili na ustreznejše lokacije, oziroma njihov proizvodni program prilagodili zahtevam urbanega okolja. V srednjeročnih planskih dokumentih bomo določili območja za preselitev kmetij.
3.1.2.	Industrija
Razvoja industrijske dejavnosti se v ureditvenem območju naselja ne predvideva. Razširitev kapacitet obstoječe tovarne Bor bo potekala v danih prostorskih okvirih.
3.2.1.L Sobe pri zasebnikih
V prostorskem smislu bo razpored tovrstne nočitvene ponudbe sledil izgradnji stanovanjskih objektov predvsem na vzhodnem in južnem območju Dolenjskih Toplic, kjer se predvidevajo večje razširitve stanovanjskih kapacitet.
3.2.1.1.3.	Kamp šotorišče
Lokacija za kamping je opredeljena severno od kopališča ob potoku Sušica na zemljiščih v izmeri okoli 4,00 ha. Omogočena bo postavitev prikolic, ki ne bo stalna, lahko se v projektu upošteva tudi postavitev stalnih kamp-bungalovov s 4 posteljami brez sanitarne in kuhinjske infrastrukture, za okoli 100 postelj.
3.2.1.1.4.	Apartmaji
Lokacija za izgradnjo apartmajskih kapacitet v organizirani izgradnji za trg je opredeljena na obeh zaključnih prostorih pod hribom Cvibelj (v hrib) v izmeri okoli 1,80 ha ter na območju pod območjem Pod Stajo v izmeri okoli
2,50	ha.
3.2.2.	Zdraviliške storitve
Razvoj zdraviliških kapacitet je predviden v območju sedanjih hotelskih kapacitet (zdraviliški in kopališki dom in bivši invalidski dom), kjer je predvideno povečanje z ustreznimi dozidavami in adaptacijo obstoječih objektov, ter podaljševanje rasti zazidave strukture proti zunanjemu bazenu.
Razširitev zdravstvenih kapacitet na tem prostoru ima prednost pred drugimi rabami prostora (nočitvene zmogljivosti) predvsem zaradi omejitev v prostoru, kjer bodo potrebne tudi rušitve posameznih stanovanjskih objektov.
3.1.3.	Proizvodna obrt
Za razvoj proizvodne obrti se predvidi prostorsko zaključen kompleks zemljišč ob cesti Sela — Dolenjske Toplice v izmeri okoli 1,06 ha.
Zaradi prostorskih vzporednic se v območjih za proizvodno obrt predvideva tudi storitve tehničnega značaja (avtoklepar, avtomehanik, vulkanizacija, ključavničarstvo, mizarstvo, trgovina ipd.).
3.2.	Razporeditev storitvenih in oskrbnih dejavnosti
3.2.1.	Turizem
Razvoj turistične ponudbe bo potekal v smeri sever —jug po dolini Sušice. Tako dana smer razvoja omogoča gostu koriščenje najatraktivnejšega naravnega zaledja za rekreacijo. Ta se začenja ob bregovih Krke, poteka skozi Dolenjske Toplice in sc nadaljuje ob vzhodnih obronkih doline Sušice proti jugu.
3.2.1.1.	Nočitvene zmogljivosti
3.2.1.1.1.	Hotelska izgradnja
Povečanje hotelskih kapacitet bomo navezali na že obstoječe razmere v samem središču Dolenjskih Toplic (kopališki in zdraviliški dom). Zaradi prostorske utesnjenosti in konfliktnosti pri širitvah v prvi fazi bomo prednostno obravnavali tiste rešitve, ki hotelsko enoto zaključujejo kot funkcionalno celoto. V tem smislu bomo omejili preveliko širitev posteljnih kapacitet na tej lokaciji.
Objekte zdravstva in novih bazenov bomo locirali v neposredni bližini zunanjega bazena ob grajeni vaški strukturi.
Drugo in tretjo fazo bomo usmerili na področje pod Cvibljami.
Izgradnja hotelskih kapacitet pomeni v likovni strukturi kraja precejšnjo spremembo, zato je potrebno ohraniti silhueto naselja kot spomenika urbane dediščine.
TABELA 8: Struktura površin za izgradnjo hotelskih objektov in naprav
	1. faza	II. faza	III. faza
število ležišč	600	300- 400	300- 400
skupna BGP objektov v m2 (30—40 m2 / posteljo)	12.600	14.00	14.00
povprečna etažnost zazidana površina v	P + 4	P + 2	P + 2
m2 (20 — 40%)	2.000	4.000 2.800 - 5.6002.800	5.600		
parkirišča v m2 (do 30%) zelene površine in druge	do 3.000	do 4.200	do 4.200
Površine (30 - 50%)	3.000	5.000 4.200	7.0004.200 — 7.000		
skupaj površine za izgradnjo hotelskih objektov in naprav			
(100%)	1 ha	za 4 ha	cca 4 ha
3.2.1.3.	Kopališče
Načelo varstva jedra Dolenjskih Toplic, predvsem pa vizuelnega zaledja vzhodno in severno od sedanjega kopališča, nam narekujeta omejeno izrabo zemljišč v tem predelu za nekmetijske namene. Razširitev območja kopališča bo od sedanjih blizu 1,2 ha na okoli 3,1 ha. Območje bo omogočilo izgradnjo okoli 3.600 m2 vodnih površin.
Območje kopališča (vključno s parkirišči) je v prostorskem smislu omejeno na zahodu s podaljšano in prestavljeno vpadno cesto, na vzhodu z vzhodnim robom parcel št. 490 in 463 k.o. Toplice in na jugu z robom naselja in obstoječega hotela.
3.2.1.4.	Športna igrišča in naprave
Izgradnja športnih igrišč in naprav je predvidena zaradi zmanjševanja stroškov komunalnega opremljanja in zagotavljanja ustreznih spremljajočih dejavnosti (gostinstvo) na enotnem prostoru ob cesti Dolenjske Toplice — Dolenje Polje. Površina zemljišča skupaj z zelenimi in varovalnimi zelenimi površinami je okoli 4,00 ha.
3.2.2.	Gostinstvo
Razvoj gostinske ponudbe je možen kjerkoli v območju centralnih dejavnosti ter v območju za razvoj turistične dejavnosti, kjer je predvidena izgradnja objektov.
Gostinska ponudba se prostorsko veže na peš promenado v osi S J, ki poteka vzporedno z napajalno »turistično« cesto.
V	območju kopališča bo gostinsko ponudbo sestavljala naslednja ponudba:
—	grill, hot dog, hamburger,
—	pizzerja,
bife, (kava, sladoled...) okrepčevalnica,
—	slaščičarna,
—	samopostrežna restavracija,
—	klasična restavracija s plešiščem na odprtem,
-— night club — diskoteka.
V	območjih izgradnje nočitvenih zmogljivosti (hotel) se gostinska ponudba veže na ponujen standard gostov in delno na zunanje goste:
—	klasična restavracija,
—	grill,
—	pizzeija,
—	kavarna,
—	bife.
V	območju, namenjenem pretežno centralnim dejavnostim, gostinska ponudba obsega naslednjo strukturo:
—	klasična gostilna,
—	grill, hot dog,
—	pizzerija,
—	slaščičarna.
Potrebe novih površin za razvoj gostinske dejavnosti so vračunane v površine za razvoj nočitvenih kapacitet in kopališča.
3.2.3.	Trgovina
Razvoj trgovinskih kapacitet se predvideva v območju centralnih dejavnosti.
Prostorski razvoj novih kapacitet bomo usmerili v prostorsko enotno zaključene površine, medtem ko bomo obstoječe trgovinske kapacitete preuredili v trgovine s specialno ponudbo.
Površine za potrebe občasne in specializirane oskrbe bomo uredili v sklopu obstoječe grajene strukture ali predvidenih prenočitvenih zmogljivosti (hotel), za kar bomo pridobili okoli 0,57 ha novih površin.
Potrebe po trgovini z gradbenim in kmetijskim materialom bomo zaradi prostorskih implikacij preselili izven območja urbanistične zasnove Dolenjskih Toplic.
3.2.4.	Osebne storitve
Prostorski razvoj dejavnosti osebnih storitev bomo usmerjali v jedro naselja.
3.2.5.	Finančne in poslovne storitve
Prostorski razvoj se obvezno usmerja v jedro naselja Dolenjske Toplice.
3.3.	Razporeditev družbenih dejavnosti
po trasi stare »rimske ceste« s priključitvijo na lokalno cesto Vavta vas — Dolenjske Toplice pri Rumanji vasi.
Za napajanje novih zazidalnih kompleksov se zgradijo razbremenilne ceste, kot je prikazano na karti cestno omrežje.
3.5.2.	Vodovodno omrežje
Preskrba z vodo je zagotovljena s črpanjem vode iz zajetja Radešca v Podturnu v vodohram na Cvingetju. Sedanje kapacitete 300 m2 ustrezajo trenutnim potrebam KS Dolenjske Toplice in KS Uršna sela, vendar bo v primeru večje porabe potrebno dograditi še nadaljnjih 200 m3. Obstoječe vodovodno omrežje v posameznih soseskah bomo rekonstruirali, v celoti pa dogradili primarni razvod in zazankanje jedra ter primarni vod Meniške vasi in Sela.
Ob realizaciji zazidalnih kompleksov na Cviblju planiramo izgradnjo vodovoda v drugi višinski coni, in sicer s prečrpavanjem v vodohram na koto 292,58 ter izgradnjo 200 m3 rezervoarja.
Vodovodni sistemi posameznih sosesk bomo zgradili po metodi zazankanja.
V	končni fazi bomo vodovodni sistem navezali na primarni vodovod Novega mesta, sedanje črpališče opustili zaradi slabe kvalitete vode (varujemo ga naprej kot potencialni vir pitne vode). Primarni vodovod vodimo ob lokalni cesti Dolenjske Toplice — cesta — Dol. Polje.
V	primeru pozitivnih raziskav pitne vode v dolini Črmošnjice bomo v I. etapi zgradili primarni cevovod od zajetja do sedanjega primarnega voda pri črpališču v Podturnu. Zajetje Radešce se opusti.
3.3.1.	Osnovno šolstvo in varstvo predšolskih otrok
Obstoječa površina zemljišča, 2,82 ha, zadostuje potrebam razvoja te dejavnosti, kljub temu pa je možnost širitve na jug.
Razširitve objektov se bodo zaradi potrebnega povečanja kapacitet VVZ odvijale v okviru obstoječega zemljišča. V kolikor bi število predšolskih otrok prešlo mejo 200 otrok v oskrbi, bomo načrtovali novo VV enoto, vendar iziven naselja Dolenjskih Toplic, glede na gravitacijski okoliš.
3.3.2.	Zdravstveno varstvo
Prostorske kapacitete za izvajanje zdravstvenega varstva bomo zagotavljali v jedru naselja ali v sklopu zdravilišča.
3.3.3.	Kultura
Z dograditvijo prosvetnega doma bodo obstoječe prostorske kapacitete in potrebe kulturnega življenja v naselju in KS Dolenjske Toplice zadovoljene in bodo v dobršni meri zadovoljevale tudi potrebe gostov zdravilišča.
Dodatni prostori za izvajanje kulturnih prireditev (plesne prireditve, pevski zbor...) bodo vključeni v ponudbo predvsem za goste zdravilišča v sklopu izgradnje nočitvenih zmogljivosti in gostinskih kapacitet (hotel).
Stalna zbirka NOB se iz bivšega doma invalidov preseli na novo lokacijo v območju središča Dolenjskih Toplic, kjer se ustrezne prostore pridobi z adaptacijo in prenovo obstoječih objektov. Možna je tudi razširitev na obstoječi lokaciji.
3.	4. Razporeditev stanovanj
Do leta 2000 bomo gradili stanovanja in individualne stanovanjske hiše na okoli 8,90 površinah m izvajali izgradnjo v usmerjeni stanovanjski gradnji na novih okoli 1,33 ha površinah.
Stanovanjsko gradnjo bomo usmerjali na zemljišča slabše kvalitete. Pretežno so to kmetijska zemljišča v zaraščanju, travinje, le redko in izjemoma njivske površine in deloma gozdne parcele.
Individualno stanovanjsko izgradnjo bomo izvajali v območju med tovarno obutve Bor in okljuko potoka Sušice v izmeri okoli 2,50 ha in na večjem območju »Na Cvibljah« v izmeri okoli 6,6 ha.
Usmerjeno stanovanjsko gradnjo bomo izvajali na območju ZN Na Kamenju-Močile.
Glede na to, da se bomo izogibali pozidavi s stanovanji v ravninskem predelu v osi potoka Sušice, bomo za zazidavo na predvidenih površinah predvideli nekoliko večji strošek za komunalno urejanje, zaradi izpostavljenih leg pa z namenom varstva kulturne krajine planirali zelene varovalne pasove.
3.5.	Infrastruktura omrežja
3.5.1.	Cestno omrežje
Naselje Dolenjske Toplice z naseljem Sela je prometno vezano na cesti trikotnik regionalne ceste R 333 in Partizanske magistrale. Glavni prometni tok poteka v smeri Novega mesta, ki se bo v prihodnje še ojačal.
Prometna mreža Dolenjskih Toplic je zasnovana tako, da jo je mogoče izvajati etapno.
V	1. etapi planiramo izgradnjo cestnega omrežja za razbremenitev jedra, kar je razvidno iz grafičnega dela na karti cestno omrežje.
V	končni fazi se izgradi jugovzhodna obvozna cesta, ki se prikazuje variantno, in sicer s priključevanjem na lokalno cesto Vavta vas — Drganja sela, ali pa
3.5.3.	Kanalizacijsko omrežje
V Dolenjskih Toplicah je le delno izgrajena kanalizacija v mešanem sistemu brez čistiine naprave. S kanalizacijo so opremljene nove stanovanjske soseske na južnem delu naselja ob cesti Dolenjske Toplice — cesta — Podturn.
Za vse nove soseske je planirana izgradnja kanalizacije v ločenem sistemu z odvodom meteorne vode v recipient Sušice ali Radešce. Fekalne vode se zbirajo v sušnem kolektorju, ki ga vadimo po desnem bregu Sušice vse do mostu čez Sušico pri kamp prostoru. Sušni dotok (2 Qs) nato prečrpavamo prek tlačnega voda v gravitacijski kanal vse do čistilne naprave na Selih pri Straži. Dana je tudi alternativa, da se postavi začasna čistilna naprava, ki bo kasneje preurejena v črpališče. Za potrebe Dolenjskih Toplic je planirana ČN kapacitete do 6.000 EE.
V primeru, da bo sistem izgrajen v mešanem sistemu, bo potrebno obvezno zagotoviti razbremenilnike visokih voda.
Kanalizacijo v Selih bomo izgradili v ločenem sistemu z odvodom meteorne vode v Radešco, fekalno vodo pa prečrpavali v kanalski sistem Dolenjske Toplice. Črpališče bomo dimenzionirali na dvakratni sušni dotok 2 Qs.
3.5.4.	PTT omrežje
Za potrebe KS Dolenjske Toplice je izgrajeno primarno in sekundarno omrežje telefonskega omrežja s KATC. Kapacitete bodo zadostovale tudi za srednjeročno obdobje od leta 1986 do leta 1990.
Ob nadaljnji širitvi in povečanih potrebah bomo razširili obstoječo centralo in ojačali razvod proti zazidalnim kompleksom na Cvibljah.
Medkrajevne povezave bodo z vzpostavitvijo 60 zvez zadostvovale za planirani razvoj Dolenjskih Toplic.
3.5.5.	Električno omrežje
Dolenjske Toplice se napajajo z električno energijo preko 20 kV daljnovoda. Za povečane potrebe bomo izgradili nove trafo postaje z navezavo na obstoječi daljnovod. Postavitev trafo postaj je zasnovana tako, da omogoča zaporedno priključevanje in medsebojno povezovanje. V centru naselja Dolenjskih Toplic bomo 20 kV daljnovod kablirali v kanalizaciji.
3.6. Vodnogospodarske ureditve
Večja vodnogospodarska dela so bila izvršena z regulacijo struge potoka Sušice v jedru naselja.
Z deli na regulaciji struge bomo nadaljevali gorvodno od že izvedenih del. Potek novonačrtovane struge je označen v kartografski prilogi. Regulacije bodo omejene le na posamezne odseke in bodo zagotavljale naravni videz struge.
3.7. Ureditev prostora za obrambo in zaščito
Območja za obrambo in zaščito so razmeščena usklajeno z namensko rabo površin in organizacijo dejavnosti v naselju in izven njega.
3.8.	Zelene in rekreacijske površine
Zelene in rekreacijske površine se v naselju pojavljajo kot zeleni zaščitni pasovi, drevoredi in parki, športna igrišča ter kopališče, parkirišča, zelenice ob objektih in kemtijske in gozdne površine za rekreacijo.
Zelene zaščitne pasove oziroma gozdne bariere predvidevamo na mejah posameznih dejavnosti. Le-ti ločujejo proizvodne in obrtne cone od stanovanjskih
in centralnih ter kot taki služijo kot protihrupna bariera in zvočni filter, predvsem pa kot vizuelna bariera.
Večje parkovne ureditve načrtujemo ob hotelskih objektih, v jedru naselja in ob pokopališču. Sistem parkovnih ureditev poteka v smeri S — J in je vezan na potek promenade obeležene z drevoredi.
Kot pretežno zelene ureditve se v naselju načrtujejo tudi ureditev kopališča, športnega parka ter parkirišč.
Kot gozdna in kemtijska zemljišča namenjena rekreaciji v naravi so načrtovane površine na skrajnem jugu in severu ureditvenega območja naselja, ki se iztekajo v naravno zalednje naselja.
4.	ZASNOVE NAMENSKE RABE PROSTORA
Zasnova namenske rabe prostora na ureditvenem območju naselja je posledica usmeritev za razvoj dejavnosti v prostoru in zasnove organizacije dejavnosti v naselju. Prikazana je na karti »Zasnova namenske rabe prostora«
—	»pretežno pozidane površine« in »Zasnova namenske rabe prostora
je obvezno izhodišče za pripravo srednjeročnih planov občine Novo mesto.
Posebej so opredeljena območja, na katerih se bodo s srednjeročnim družbenim planom občine določala stavbna zemljišča. Le-ta zajemajo celotno ureditveno območje naselja in se po pretežni namembnosti prostora delijo na zemljišča za stanovanja, proizvodne in komunalne dejavnosti, storitvene in oskrbne dejavnosti, družbene dejavnosti, rekreacijske površine in zelene površine v primarni in urbanski rabi.
Navedena območja so prikazana v kartografskem delu.
5.	OBVEZNA IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO SREDNJEROČNIH PLANOV OBČINE NOVO MESTO
Obvezna izhodišča za pripravo srednjeročnih planov občine Novo mesto so prikazana v kartografskem delu urbanistične zasnove za naselje Dolenjske Toplice-Sela in vključujejo opredelitve za namensko rabo prostora, oblikovalske usmeritve in opredelitve območij, za katere se bodo izdelali prostorsko izvedbeni akti.
6.	Opredelitve za uresničevanje urbanistične zasnove
6.1.	Območja kompleksnih ureditev
Za območja, kjer bomo izvajali kompleksno graditev ali prenovo, bodo v okviru družbenega plana izdelane programske zasnove.
Ta območja so:
območje individualne in družbene usmerjene stanovanjske gradnje med potokom Sušica in tovarno Bor. Gostota pozidave individualnih hiš bo okoli 40 prebivalcev/ha in družbeno usmerjene gradnje okoli 150 prebivalcev/ha v izmeri okoli 8.69 ha (zazidalni načrt bo izdelan kot sestavni del družbenega plana 1986—1990),
območje usmerjene gradnje počitniških stanovanj za trg pod Cvibljami (zazidalni načrt izdelan kot sestavni del družbenega plana 1986—1990), območje historičnega jedra Dolenjskih Toplic, vključujoč robna območja za izgradnjo stanovanj visoke gostote in območja nove avtobusne postaje (ureditveni načrt bo izdelan kot sestavni del plana 1986 — 1990), turistično območje severno od obstoječega zdraviliškega in kopališkega doma (programske osnove bodo izdelane kot sestavni del družbenega plana 1986 — 1990),
—	območje individualne stanovanjske pozidave v hribu Cviblje (Na Cvib-ljah); predvidena je individualna gradnja prostostoječih stanovanjskih hiš gostote okoli 40 prebivalcev/ha (programske zasnove bodo izdelane kot sestavni del družbenega plana 1986 — 1990),
območja šotorišča in območje izgradnje počitniških stanovanj pod hribom Cviblje (programske zasnove bodo izdelane kot sestavni del družbenega plana 1991 — 1995),
—	območje stanovanjske gradnje nizke gostote s 45 prebivalci/ha južno od
naselja Sela (Kandija) (izvedba bo potekala v obdobju družbenega plana 1991	1995).
6-2. Usmeritve glede načinov urejanja območij s prostorsko izvedbenimi
načrti
Meje območij, ki se znotraj ureditvenega območja naselja urejanjo z zazidalnimi oziroma ureditvenimi načrti, se določijo s parcelno natančnostjo v družbenem planu na osnovi programskih zasnov za izdelavo prostorsko izvedenega akta.
Načini urejanja območij s prostorsko izvedbenimi akti so zasnovani na na-slednjih izhodiščih:
**-2.1. Zazidalni načrti
Zazidalne načrte bomo izdelali za:
—	stanovanjsko gradnjo med tovarno Bor in potokom Sušica,
—	stanovanjsko gradnjo pod hribom Cviblje,
—	območje pretežno centralne dejavnosti in hotelsko izgradnjo južno od historičnega jedra in vzhodno od razbremenilne ceste,
—	območje turistične izrabe severno od obstoječega zdraviliškega in kopališkega doma,
—	območje pretežno proizvodne obrti in tehničnih storitev ob cesti Sela — Dolenjske Toplice,
—	stanovanjsko gradnjo južno od Sel (Kandija).
6.2.2.	Ureditveni načrti Ureditvene načrte bomo izdelali za:
—	območje historičnega jedra Dolenjske Toplic, vključujoč robna območja za izgradnjo stanovanj visoke gostote in območja avtobusne postaje.
6.2.3.	Lokacijski načrti
Lokacijske načrte bomo izdelali za izgradnjo kanalizacijskega in vodovodnega omrežja, cestnih povezav za odseke, ki ne potekajo skozi zazidalna območja, in izgradnjo rekonstrukcije lokalne obvozne ceste.
6.2.4.	Prostorsko ureditveni pogoji
Območja, kijih bomo trajno urejali s prostorsko ureditvenimi f>ogoji, so posebej prikazana v kartografskem delu. Območja, kijih ne bomo urejali z ureditvenimi oziroma zazidalnimi ter lokacijskimi načrti v tekočem petletnem obdobju, bomo urejali s prostorsko ureditvenimi pogoji.
6.3.	Urbanistično oblikovalske usmeritve za urejanje posameznih območij
6.3.1.	Predvidena območja kompleksne gradnje
Individualno stanovanjsko gradnjo počitniških stanovanj načrtujemo v obliki avtohtonih strukturnih vzorcev prilagojenih značilnostim terena in položaju območja v naselju.
Posebno pozornost bomo posvetili oblikovanju pete fasade. Strešine kot bistven element krajine naselja bodo oblikovane enotno (barva, vrsta kritine, naklon).
Posamezna območja bodo imela glede na značilnosti območja prilagojene projektne rešitve objektov individualnih hiš. Le-te bomo glede na obstoječe trende izbrali iz katalogov že izdelanih rešitev ali pa jih bomo oblikovali na novo po kriterijih, ki bodo določeni v ureditvenem oziroma zazidalnem načrtu. Enako velja za območje za proizvodno obrt in tehnične storitve.
Območja družbene usmerjene stanovanjske gradnje višje gostote 150 —
180 prebivalcev/ha bodo oblikovana enotno in hkratno, med seboj pa se bodo razlikovala glede na specifične zahteve po oblikovanju, kijih narekuje položaj samega območja v naselju. Pri tem se bo etažnost prilagodila najprej zahtevam po ohranjanju značilnih vedut. V območju v podaljšku Kutje gase etažnost objektov ne bo presegala P + 1 + M (pritličje, ena etaža, mansarda).
Območje turistične gradnje, predvsem kopališča in hotelske izgradnje, predstavljajo v strukturi naselja enkratnost in posebnost, tako v namembnosti kot tudi v oblikovanju samem. V osi doline Sušice se poleg že izoblikovane dominante (zdraviliški, kopališki dom in cerkev sv. Ane) pojavljata še dve dominanti (nova hotelska gradnja), ki tvorita orientacijsko in pomensko strukturo naselja v krajini naselja. V tem smislu lahko izstopata tako gabaritno kot oblikovno, vendar v svoji zasnovi enotno.
Območje razširitve kopališča bomo urejali predvsem kot zeleno parkovno površino, z manjšimi objekti, katerih etažnost v nobenem primeru ne sme preseči pritličja.
6.3.2.	Obstoječa pozidana območja
V	območju historičnega jedra Dolenjskih Toplic in ruralnega dela Sel bomo posegali v skladu z načeli varstva naravne in kulturne dediščine. V območju historičnega dela Dolenjskih Toplic bomo enotno zasnovali in oblikovali območje kulturnega doma, območje ob preseljeni avtobusni postaji in osrednje območje zdraviliškega in kopališkega doma, kjer so predvidene večje rekonstrukcije in dopolnilne gradnje.
V	območjih pretežno individualne gradnje bomo z dopolnilno gradnjo ter drugimi sanacijskimi posegi poskušali oblikovati enotno likovno podobo naselja.
Poslopje tovarne Bor bomo maskirali z zimzeleno vegetacijsko bariero v smislu sanacije krajinske podobe doline Sušice.
6.4.	Usmeritve za ohranjanje naravne in kulturne dediščine ter ostalih krajinskih vrednosti
Historično jedro Dolenjskih Toplic je opredeljeno in zasnovano kot spomenik historičnega urbanizma. Kot takemu so usmeritve na njegovo ohranitev in
razvoj podane v prejšnjih poglavjih.
Ostale objekte naravne in kulturne dediščine bomo varovali glede na opredeljeni varstveni režim in jih vključevali v vitalno urbano tkivo ter skrbeli za njihov urejen videz.
Med sredstvi za doseganje postavljenih ciljev posebej izpostavljamo spremljanje izvajanja urbanistične zasnove skozi analize izvajanja planskih odločitev in konkretizacijo z urbanistično zasnovo sprejetih načel in konceptov v srednjeročnih in letnih planskih dokumentih ter drugih operativnih programih.
6.5.	Izjemni posegi na 1. območju kmetijskih zemljišč
Na podlagi poglavja 3.5.2. Raba in preobrazba prostora in poglavja Obvezna izhodišča:
1.	dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje 1986 do leta 2000, dopolnjen 1989, bomo v Dolenjskih Toplicah posegli na 1. območje kmetijskih zemljišč, in sicer:
— območje ZN Na kamenju.
V območju ZN Na kamenju bomo za potrebe stanovanjske izgradnje, usluž-nostne obrti ter terciarnih dejavnosti in izgradnje ceste in komunalne infrastrukture posegli na okoli 2 ha kmetijskih zemljišč 1. območja, delno že degradiranih.
2.	Za turistično zdraviliške dejavnosti bomo namenili zemljišča na delu severno od sedanjega zdraviliškega kompleksa. S širitvijo hotelsko-turistične dejavnosti izven pozidanih območij tangiramo 1. območje kmetijskih zemljišč. Zaradi obstoječih objektov in funkcionalne izrabe prostora ni drugih možnosti poseganja, še posebej, ker so na tem delu tudi izviri tople vode, kar je bilo potrjeno s predhodnimi raziskavami. S poseganjem na ta zemljišča bomo morali prehodno rešiti problem zaščitenih kmetij.
7.	KARTOGRAFSKI DEL
Sestavni del urbanistične zasnove za naselje Dolenjske Toplice — Sela so tudi karte v merilu 1 : 5000, in sicer:
1.	Zasnova namenske rabe prostora — pretežno pozidane površine
2.	Zasnova namenske rabe prostora — pretežno zelene površine
3.	Zasnova prometnega omrežja in naprav
4.	zasnova infrastrukturnega omrežja in naprav
5.	Usmeritve za oblikovanje prostora
6.	Zasnova območij, ki se urejajo s prostorsko izvedbenimi akti
Kartografska dokumentacija:
1.	Zavarovana območja
2.	PODROBNEJŠE USMERITVE ZA RAZVOJ DEJAVNOSTI V UREDITVENEM OBMOČJU NASELJA
Predvidena je širitev naselja v zahodnem predelu, v centru ter v severovzhodnem predelu ureditvenega območja.
Skupna površina območja urbanističnih zasnov naselja znaša 169,01 ha. Namenska razdelitev površin je naslednja:
—	stanovanja	61,59	ha	ali	36,5%
—	industrija, proizvodna obrt	14,39	ha	ali	8,5%
—	centralne dejavnosti	13,12	ha	ali	7,8%
—	komunalne dejavnosti	9,01	ha	ali	5,3%
—	šport in rekreacija	10,71	ha	ali	6,3%
—	zelene in obdelovalne površine	60,15	ha	ali	35,6%
SKUPAJ	169,01	ha	ali	100,0%
Z odpiranjem kompleksnih gradenj ob robovih naselja z vmesnimi otoki obdelovalnih površin nastajajo ključni problemi naselja, iz katerih razultirajo težave glede opremljanja zemljišč (predvsem kanalizacija in vodovod), lociranje objektov oskrbnih in storitvenih dejavnosti ter oblikovanja novega podeželskega mestnega prostora.
2.1.	Stanovanjska gradnja
Stanovanjsko gradnjo nižje gostote bomo usmerjali na manj kvalitetna kmetijska zemljišča. Poudarek bo na funkcionalnosti in racionalnem izkoriščanju razpoložljivih površin, ob istočasnem izpolnjevanju pogojev humanosti, estetike in upoštevanju kvalitetnih značilnosti krajevne gradnje. V večji meri kot doslej bomo izkoriščali obstoječi gradbeni fond in s stanovanji zapolnjevali obstoječe praznine v zazidavi.
Stanovanjsko gradnjo bomo organizirali in strukturirali tako, da bomo v povprečju za naselje presegli gostoto 40 preb./ha. Pri tem gostota za blokovno gradnjo ne sme presegati 180 preb./ha.
G ŠENTJERNEJ
2.2.	Proizvodne, družbene, oskrbne in storitvene dejavnosti
1.	SKUPNI INTERESI IN CILJI DOLGOROČNEGA RAZVOJA IN MERILA ZA DOSEGANJE TEH CILJEV
1.1.	Skupni interesi in cilji
Z urbanističnimi zasnovami naselja Šentjernej bomo zasledovali naslednje osnove cilje:
krepili bomo vlogo naselja kot občinskega, kmetijskega, zaposlitvenega in oskrbnega središča vzhodnega dela občine,
— razvoj naselja bomo prilagodili potrebam kraja in širše družbenopolitične skupnosti,
pri širjenju in urbanističnem urejanju naselja bomo upoštevali interese varstva dobrin splošnega pomena in kvalitete zemljišč ter iskali sprejemljive kompromise za vse med seboj različne interese uporabe prostora (varovanje, razvoj),
urbanistični koncept bo ciljno usmerjen k funkcionalnemu, humanemu in estetskemu tlorisu, prilagojenemu in podrejenemu interesu in potrebam človeka ter preoblikovanju v mestno naselje,
skrbeli bomo za ustrezno dopolnjevanje oskrbnih in storitvenih dejavnosti, za razreševanje problematike infrastrukturne opremljenosti naselja s potrebnimi objekti, napravami in omrežjem ter obvladovanje neugodnih razmer na področju varovanja okolja (zlasti površinskih vod, podtalnice in zraka).
L 2. Merila
Za doseganje zastavljenih ciljev bomo uredili sisteme financiranja infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav ter objektov družbenega standarda. Njihovo gradnjo, ki jo bomo izvajali fazno, bomo pospeševali s pravočasno pripravljeno dokumentacijo ter pridobivanjem in urejanjem stavbnih zemljišč.
Dogovorjeni urbanistični koncept naselja bomo konkretizirali v prostorskih izvedbenih aktih, kijih bomo pripravljali za posamezna funkcionalno zaokrožena območja v naselju.
Zmanjšanje hrupa in onesnaženosti zraka bo mogoče zagotoviti z izgradnjo severne regionalne obvoznice Novo mesto Brežice, za razbremenitev prometa v centru naselja pa bo poleg tega potrebna še izgradnja zahodne lokalne obvozne ceste. S tem bo dosežena tudi funkcionalnejša dostopnost do določenih območij. Druge oblike emisij bomo obvladovali prek predpisovanja pogojev ob lociranju posameznih dejavnosti v prostor in s skrbjo za njihovo upoštevanje in izvedbo.
V naselju bomo omogočili razvoj obstoječe industrije ter po potrebi razvijali prevsem živilsko-predelovalno industrijo. Pri tem bomo zagotovili potrebne infrastrukturne pogoje (dostopnost, komunalna infrastruktura) in poskrbeli za vizualno ustrezno prostorsko obdelavo kompleksov in upoštevali zahteve za varovanje okolja.
Podobne usmeritve bomo upoštevali tudi pri usmerjanju proizvodne obrti, za katero lokacije bomo zagotovili ob bodoči severni obvoznici v dolini potoka Kaluder. V to območje bomo locirali tudi nekatere obrti tehničnih in zidarskih storitev, ki ne sodijo v stanovanjska območja oziroma jih ni mogoče robno locirati.
Predvsem za potrebe kmetijstva in živinoreje bomo uredili transportno-odkupno ter skladiščno cono v območju opuščene gramoznice ob novi severni obvoznici.
Družbene dejavnosti bomo pretežno koncentrirali v središče naselja. Pri razporejanju oskrbnih dejavnosti bomo upoštevali nujno prerazporeditev in prestrukturiranje za doseganje primernega delovanja centra naselja in smiselne obremenjenosti centralnih območij. Osnovno oskrbo bomo zagotovili tudi za predvideno stanovanjsko gradnjo v zahodnem delu naselja.
2.3.	Infrastrukturna omrežja
Infrastrukturna omrežja, objekte in naprave bomo načrtovali in gradili ob upoštevanju potreb, tehničnih predpisov, možnosti etapne izgradnje ter navezovanja novega omrežja, objektov in naprav na že obstoječe.
Zasnova cestnega omrežja bo upoštevala klasifikacijo cest na zunanje (regionalne in lokalne) in mestne (primarne in zbirne) ceste. Tranzitni cestni promet bo z izgradnjo severne obvoznice speljan ob robu naselja, zahodna lokalna obvoznica pa bo dodatno razbremenila center.
Poleg obstoječih vodovodnih virov bomo navezovali vodovodno omrežje na gorjanske vire pitne vode z dokončanjem vodovoda Javorovica Kžišče Šentjernej. Načrtovanje kanalizacijskega omrežja mora upoštevati omejitve naravnega okolja. V zahodnem delu naselja, kjer predvidevamo kompleksno gradnjo, bo potrebna novogradnja kanalizacijske mreže, v že obstoječem delu pa njena rekonstrukcija. Kanalizacijo naselja bomo speljali v čistilno napravo, ki jo bomo locirali severno od naselja ob sotočju potokov Kaluder in Kobila. Kobila bo recipient prečiščenih odpadnih vod.
2.4.	Zelene in rekreacijske površine
Zelene in rekreacijske površine so likovno oblikovalski element naselja,
prav tako pa so potrebne za človekov zdrav in nemoten razvoj.
Za razmejitev posameznih dejavnosti (proizvodne, transportne, stanovanjske površine) in absorbcijo njihovih emisij ter za zaščito proti delovanju vetrov so predvideni zeleni pasovi.
Rekreaciji so namenjene površine v območju hipodroma, ob peš povezavi ob potoku Kobila, do središča naselja, ob šoli v centralnem delu naselja ter deloma v območjih strnjene stanovanjske pozidave. Rekreaciji v naravnem okolju služijo še gozdne površine ter neobdelane površine ob njihovih robovih.
Z urejanjem zelenic, parkirišč in javne razstveljave bomo pripomogli k izboljšanju življenjskih pogojev in videzu naselja.
2.5.	Zbiranje komunalnih odpadkov
Komunalne odpadke bomo zbirali in jih odlagali na centralno odlagališče odpadkov v Leskovec.
2.6.	Obramba in zaščita
Urbanistični koncept oziroma tloris naselja bo zasnovan tako, da bo v primeru izrednih razmer omogočal dobro in nemoteno delovanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Zagotovili bomo zadostne količine požarne vode ter ustrezna območja, objekte in komunikacije za eventuelno evakuacijo prebivalstva.
2.7.	Varovanje okolja
Varovanje okolja bomo usmerjali predvsem na omejevanje in preprečevanje onesnaženosti zraka in hrupa (potrebna intenzivna zazelenitev in protihrupni ukrepi) in na lokacijo komunalnih razmer v naselju (obvezna rekonstrukcija in novogradnja kanalizacijske mreže ter čistilne naprave) ter s tem na varovanju podtalnice.
3.	ZASNOVA ORGANIZACIJE DEJAVNOSTI V NASELJU
Organizacija posameznih dejavnosti v naselju je zasnovana na naslednjih izhodiščih:
- usmeritve za razvoj dejavnosti v naselju oziroma globalni urbanistični koncept,
— obstoječe stanje oziroma obstoječa razmestitev dejavnosti v naselju, razvojne potrebe naselja ter meja ureditvenega območja naselja, danosti in omejitve v prostoru (konfiguracija terena, regionalna cesta R-333,
trajno varovana kmetijska zemljišča in ostala zavarovana območja, ekološke omejitve).
3.1.	Razporeditev stanovanj
Večina prostih stanovanjskih.površin bo namenjena individualni zazidavi. V jugozahodnem delu naselja zanjo namenjamo nov kompleks v velikosti 7,6 ha. Pričetek gradnje je na tem območju predviden v 1. etapi. Manjše območje za individualno pozidavo (okoli 1 ha) leži na jugu naselja ob predvideni lokalni zahodni obvoznici, kjer predvidevamo poselitev v II. etapi. Znotraj obstoječih stanovanjskih območij oziroma smiselna zaključitev le-teh omogoča poselitev še nadaljnjih okoli 1,0 ha površin.
Skupno bo v ureditvenem območju naselja mogoče zgraditi od 100 do 130 individualnih objektov.
Del prostih stanovanjskih površin bomo namenili družbeno stanovanjski pozidavi srednje in visoke gostote. Zanjo je predvidenih okoli 2,8 ha površin v središču naselja, kjer predvidevamo pozidavo v dveh etapah. Skupno je v blokih mogoče zagotoviti do 150 stanovanj.
3.2.	Razporeditev družbenih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti
Objekte družbenega standarda bomo v odvisnosti od namena in funkcije usmerjali predvsem v središče naselja. Ob dopolnjevanju obstoječih družbenih dejavnosti bodo v središču naselja locirani kulturni dom, povečane kapacitete vzgojnovarstvene enote in zdravstvenega doma ter ureditev upravnega centra z enoto banke.
Pri oskrbnih dejavnosthi upoštevamo nujne prerazporeditve za dosego normalnega funkcioniranja centra naselja.
Predvidene so naslednje prerazporeditve: bencinski servis iz. jedra ob bodočo obvoznico v območju Turopolja, trgovine za občasno oskrbo (prodaja na debelo) iz jedra v območje gramoznice na Turopolje in ob potok Kaluder pod Kastelom ali kasneje tudi na lokacijo gospodarske šole.
V jedru naselja bruno obstoječo prodajo na drobno še okrepili, uredili živilsko tržnico, zadovoljili potrebe po gostinski ponudbi, prenočitvenih zmogljivosti, specializiranih lokalih in v okviru doma obrtnikov po storitvenih dejavnostih. V območje starega sejmišča bomo locirali trgovino specializirane
turistične ponudbe ali trgovino osnovne oskrbe za območje stanovanjske soseske, gostinski lokal in otroško igrišče.
V	območju gramoznice na Turopolju bomo uredili trgovino za občasno oskrbo prodaje na debelo, objekte in površine za neovirano dejavnost živinskega sejma, odkupa ter še nekaterih občasnih ali stalnih dejavnosti KS in gostinstva, veterinarsko postajo, mehanično delavnico, avtopralnico, skladiščne objekte za razsuti tovor, upravne in skladiščne prostore Elektro in Dinosa. Za nemoteno funkcioniranje pa je potrebna še prestavitev mostne tehtnice.
V	gramoznico ob industrijskem obratu IMV bomo locirali kurivoprodajo, začasno pa tudi avtoodpad.
V	preostale gramoznice v območju naselja bomo locirali storitveno obrt ali ekološko neoporečno proizvodno obrt. Preostala storitvena obrtna dejavnost bo kot do sedaj locirana po celotnem naselju.
3.3.	Razporeditev proizvodnih dejavnosti
Območje industrijskega kompleksa Iskra bomo dograjevali po že sprejetem zazidalnem načrtu, ki upošteva prostorske potrebe do leta 2000, ki pa ne upošteva prostorskih potreb za centralne dejavnosti kraja. Glede na prostorske možnosti so preselitve in nove širitve predvidene v zahodnem delu industrijskega območja skupaj s centralnima parkiriščema in navezavo na novo obvoznico. Poleg že sprejetih površin na širitev v velikosti 3,5 ha namenjamo še površine v velikosti 0,5 ha.
Lesni obrat IMV ima slabše možnosti prostorske širitve zaradi lokacije dejavnosti sredi obdelovalnih površin. Za širitev namenjamo površino na vzhodni strani kompleksa v velikosti 0,6 ha.
Proizvodno obrt bomo locirali v posebno cono ob severni regionalni obvoznici v dolini potoka Kaluder v velikosti 3,5 ha. Na ta način bomo odpravili negativne vplive na bivanje v stanovanjskih območjih. V to cono je primemo locirati tudi nekatere obrti tehničnih in zidarskih storitev, ki ne sodijo v stanovanjsko območje oziroma jih ni mogoče locirati robno.
Za zagotavljanje eventuelnih potreb po lociranju živilsko-predelovalne industrije namenjamo del površin manj kvalitetnih območij za intenzivno kmetijsko obdelavo v severovzhodnem delu naselja neposredno ob severni obvoznici v velikosti 2,8 ha.
3.4.	Infrastrukturna omrežja, objekti in naprave
3.4.1.	Promet
Sestavni del urbanistične zasnove je tudi funkcionalna klasifikacija cestnoprometne mreže. Po njej so ceste razdeljene na zunanje (regionalne in lokalne) ter mestne (primarne in zbirne).
Primarno mestno cesto v območju naselja predstavljata sedanji regionalki R-333 in R-332 ter sedanja lokalna cesta L-5854, mednje pa štejemo še novo zahodno razbremenilno cesto. Vse ostale lokalne ceste ob prehodu v območje naselja postanejo zbirne mestne ceste. Značaj mestnih zbirnih cest imajo še prometne povezave v naselju med oskrbnimi, industrijskimi in stanovanjskimi conami.
Regionalna severna obvoznica je trasirana glede na njugodnejše dostope do kompleksov, ki so obremenjeni z bolj frekventiranim in težjim transportnim prometom vozil, obenem pa skupaj z novo zahodno mestno cesto razbremenjuje center tega prometa. Večje površine za parkiranje osebnih vozil so locirane ob rob industrijskih kompleksov, hipodrom, v območju nove avtobusne postaje za potrebe centra. Ob severni obvoznici v območju Turopolja pa poleg parkirišč za osebna vozila načrtujemo še parkirišča tovornih vozil in avtobusov.
Poteki tras v kartografskem delu imajo predvsem namen prikaza funkcionalnega poteka in niso prostorsko natančno definirani. Ta opredelitev se bo izvedla s programskimi zasnovami oziroma idejnimi projekti posameznih cest.
3.4.2.	Kanalizacija
Šentjernej nima kompleksno urejene kanalizacije.
Dogradili bomo sistem za odvajanje fekalnih in meteornih vod mešanega tipa. Novi zahodni kolektor se prične v območju predvidene stanovanjske pozidave za hipodromom in poteka prek zahodnega dela naselja, v dolini potoka Kaluder in zahodnem robu Šmalčje vasi v čistilno napravo. Pri razbremenilni-ku visokih vod se nanj priključi še kanalizacijska veja fekalnih vod iz smeri Dobravice.
Na južni zbirni kolektor priključimo fekalni vod iz smeri Dolenja Brezovica in Dolenja stara vas, nanj pa je priključen tudi zbirni mešani kanalizacijskih vod odpadnih vod nove stanovanjske pozidave višje in visoke gostote v središču naselja. Kanalizacijsko neurjen vzhodni del naselja Turopolje odvaja odplake prek severne kanalizacijske veje, ki poteka ob robu severne gramoznice in trase nove regionalne obvoznice, pred razbremenilnikom visokih vod pa se priključi na obstoječi kanalizacijski kolektor.
Za izgradnjo čistilne naprave namei\jamo površino v velikosti okoli 0,7 ha ob sotočju potokov Kobila in Kaluder. Dostop bo urejen z razširitvijo in utrditvijo obstoječe poljske poti in priključitvijo na novo regionalno obvoznico.
Faznost izigradnje kanalizacijskega sistema je prikazana na karti »Zasnova infrastrukturnega omrežja in naprav«.
3.4.3.	Vodooskrba
Zasnova ureditve:
Primarni vod pitne vode PVC 0 140/10 predstavlja nova priključitev na vodovod Javorovica—Ržišče—Šentjernej, ter vodovod AC 0 200/10 iz smeri Družinske vasi, na katerega so priključena sekundarna oz. ulična vodovodna omrežja. Pri izdelavi PIA je potrebno upoštevati predvsem nove poselitve v zahodnem in severnem delu naselja. Novo pozidavo v centru moramo napajati z ločenim vodovodom s priključkom pri pokopališču.
Zaradi ugodnejših vodovodnih virov talne vode Sentjemejskega polja ne uporabljamo. Še nadalje pa posvečamo veliko skrb ohranjanju njene neoporečnosti za kasnejšo eventuelno uporabo.
3.4.4.	Elektrika
Šentjernejsko območje se sedaj oskrbuje z električno energijo po dveh daljnovodih 20 kV, ki potekata iz Novega mesta, eden iz RTP Bršljin, drugi iz RTP Gotna vas.
Za bodočo oskrbo šentjernejskega območja je predvidena gradnja razdelilne transformatorske postaje Šentjernej RTP 110/20kV) s priključnim dajnovo-dom 110 KV na predviden 110 kV daljnovod Krško — Novo mesto.
Po zgraditvi RTP Šentjernej bo okrog Šentjerneja v koridorju speljano omrežje daljnovodov 20 kV za napajanje transformatorskih postaj.
3.4.5.	PTT
V	že zgrajenem objektu ATC je trenutno montirana ATC tipa ISKRA z začetno kapaciteto 600 priključkov z možno razširitvijo na 2000 priključkov, kar je tudi po planu razvoja zadostna dokončna rešitev.
3.5.	Vodnogospodarske ureditve
V	območju naselja bomo izvedli regulacijo potoka Kobila, obrežje pa bomo utrdili tudi ob potoku Kaluder. Območje le-tega je potrebno tudi meliorirati, s tem pa bo omogočena izgradnja stanovanjske in obrtne cone v zahodnem delu naselja.
3.6.	Ureditev prostora za obrambo in zaščito
Območja za obrambo in zaščito so razmeščena usklajeno z namensko rabo površin in organizacijo dejavnosti v naselju iz izven njega.
3.7.	Zelene in rekreacijske površine
Športu in rekreaciji namenjamo poleg obstoječega športnega igrišča še otroška igrišča v obstoječih in novih strnjenih stanovanjskih kompleksih, rekreaciji pa je namenjena tudi zelena peš povezava — os, ki povezuje športna igrišča pri šoli s športnim parkom Hipodrom ter nadalje gozdnim rekreacijskim površinam Brezje. Po potrebi uredimo površine za rekreacijo tudi znotraj industrijskih kompleksov.
4.	ZASNOVA NAMENSKE RABE PROSTORA
Zasnova namenske rabe prostora na ureditvenem območju naselja je posledica usmeritve za razvoj dejavnosti v prostoru in zasnove organizacije dejavnosti v naselju. Prikazana je na karti »zasnova namenske rabe prostora pretežno pozidane površine« in je obvezno izhodišče za pripravo družbenih planov občine Novo mesto.
Posebej opredeljujemo območja, ki bodo z družbenim planom občine določena kot stavbna zemljišča. Le-ta zajemajo celotno ureditveno območje naselja in se po pretežni namembnosti delijo na zemljišča za stanovanja, proizvodne in komunalne dejavnosti, centralne in oskrbne dejavnosti, družbene dejavnosti, rekreacijske in druge urejene zelene površine ter površine vaških območij. Navedena območja so prikazana v kartografskem delu.
5.	OBVEZNA IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO SREDNJEROČNIH PLANOV OBČINE NOVO MESTO
Poleg obveznih izhodišč, ki so prikazana v dopolnjenem dolgoročnem planu občine, z urbanistično zasnovo za naselje Šentjernej opredeljujemo še dodatno ovez.no izhodišče za pripravo družbenih planov občine, t. j. zasnova namenske rabe prostora v ureditvenem območju naselju Šentjernej.
6.	OPREDELITVE ZA URESNIČEVANJE URBANISTIČNE ZASNOVE
6.1. Območja kompleksnih graditev
Kot območja za kompleksno graditev, za katere bomo kot sestavni del družbenih planov izdelali programske zasnove za pripravo prostorskih izvedbenih načrtov, opredeljujemo:
—	območje za stanovanjsko gradnjo nizke gostote do 45 prebivalcev/ha v zahodnem delu naselja (I. faza),
—	območja za stanovanjsko gradnjo srednje in visoke gostote do 180 prebivalcev/ha v središču naselja (I. faza),
—	območje za industrijski kompleks ISKRA v zadonem delu naselja (II. faza),
—	območje za proizvodno obrt v severozahodnem delu naselja (II. faza),
—	območje proizvodne in komunalne dejavnosti severno od regionalne obvoznice vzhodno od industrijskega kompleksa IMV (II. faza),
—	območje obrtno-servisne dejvnosti v severni gramoznici Turopolja (I.
faza),	.
—	območje prodajne-servisne dejavnosti v zahodnem delu naselja ob zahodni
vpadnici (II. faza),	. . .
—	ureditveno območje jedra naselja s pretežno družbenimi, centralnimi in oskrbnimi dejavnostmi (II. faza),
—	območje za čistilno napravo (II. faza),
—	območje trase severne regionalne obvoznice, ki poteka ob severnem robu
naselja (II. faza),	.
—	območje rekreacijske dejavnosti in pretežno zelenih površin v območju hipodroma (I. faza).
6.2.	Usmeritve glede načinov urejanja območij s prostorskimi izvedbenimi akti
Način urejanja območij s prostorskimi izvedbenimi akti je zasnovan na naslednjih izhodiščih:
6.2.1.	Zazidalni načrti
Zazidalne načrte bomo izdelali za: stanovanjsko gradnjo v jugozahodnem in centralnem delu naselja,
—	območje industrijskega kompleksa ISKRA (že sprejet zazidalni načrt se dopolni),
—	za območje proizvodno-obrtne cone v severozahodnem delu naselja,
—	območje proizvodne in komunalne dejavnosti ob industrijskem kompleksu IMV,
—	območje oskrbno-servisnega centra v gramoznici Turopolje,
—	območje prodajno-servisnega centra ob zahodni vpadnici.
6.2.2.	Ureditveni načrti
Ureditvene načrte bomo izdelali za:	,
—	središčno jedro naselja,
—	območje rekreacijske dejavnosti in pretežno zelenih površin območja hipodroma v jugozahodnem delu naselja in
—	območje pokopališča.
6.2.3.	Lokacijski načrti
Lokacijske načrte bomo izdelali za izgradnjo kanalizcijskega in vodovodnega omrežja, eventuelne druge infrastrukturne posege, čistilno napravo in izgradnjo regionalne obvoznice.
6.2.4.	Prostorsko ureditveni pogoji
S prostorsko ureditvenimi pogoji bomo urejevali posege izven območij, ki jih bomo urejevali s prostorsko izvedbenimi načrti.
6.3. Urbanistično oblikovalske usmeritve za urejanje posameznih območij
Oblikovno se morajo vsi posegi in posamezni elementi podrejati specifičnim značilnostim krajinskega stavbarstva in arhitekture ter lastni tipologiji.
Tlorisno bomo naselje oblikovali na osnovi otokov kmetijskih obdelovalnih zemljišč, ki bodo v karostrukturi naselja predstavljali atrije zelenih površin novega mestnega naselja v ruralni krajini. Oblikovna zasnova bo zaključena z novo pozidavo ali ureditvijo robnih površin tako ustvarjenih atrijev.
Višinske gabarite oblikujemo tako, da bo jasneje izražen centralni del naselja in prehajanje v ruralno ali neurbano okolje. S tem ne bomo degradirali ustvarjenih in zlasti naravnih dominant prostora, vedut ali kulturne dediščine. Večjo skrb posvečamo tudi ohranjanju značilnih panoramskih pogledov.
6.3.1.	Predvidena območja kompleksne gradnje
Družbeno stanovanjsko zazidavo višje in visoke gostote v središču naselja bomo oblikovali na osnovi formiranja nove osi z veduto v Gorjancih, ob kateri tvorimo ulico, ki se odpira proti »mestnemu atriju«.
Glavni dostop vozil je z vzhodne strani. Peš poti so osno urejene v vsa oko-liškasredišča centralnih dejvnosti. Poti in trgi so primerno ozelenjeni ali z elementi ulične opreme prostorsko določeni.
Etažnost ne sme presegati višine P + 3 + M, ob zahodnem robu območja pa ne P + 2 + M.
Individualno stanovanjsko gradnjo načrtujemo v obliki avtohtonih poselitvenih vzorcev, in sicer:
—	v območjih manjše razgibanosti terena uporabimo obcestno poselitev v progah, s formiranim začetkom in koncem. Višine objektov ne smejo presegati etažnosti P + M s kolenčnim zidom, skritim pod kapjo. Podkletitev zaradi visoke talne vode povsod ni mogoča, kjer pa teren to dopušča, pa so popolnoma vkopane;
—	v območje večje razgibanosti terena bo grajena struktura gručastno zasnovana in oblikovan skupni prostor za družabna srečanja, višina objektov ne sme presegati K + P + M.
Strešine objektov so simetrične in z naklonom večjim ali enakim od 40°, z rdečo ali temnejšo kritino. Ograje morajo biti enotne, po možnosti iz naravnih materialov. Glavnim vhodom in dostopom dodamo z oblikovanjem njihov simbolni pomen, stranski in gospodarski vhodi so manj poudaijeni in manj vidni.
Območje oskrbno-servisne dejavnosti v gramoznici Turopolja vsebuje različne dejavnosti, usmeritve pa predstavljajo: bližina pokopališča zahteva urejanje zahodnega roba, severni rob zaključuje regionalna obvoznica, zato bomo uporabili kulisne cezure, območje naj bo zaznavno iz širšega območja, zato naj bo označeno s prostorsko veduto, dejavnosti so med seboj ločene z zelenim robom, pretežni del površin pa zasajen z visokim zelenjem. Tipologija objektov naj se opira na krajevno značilno gradnjo.
Območje prodajno-servisne dejavnosti ob zahodni vpadnici z maksimalnim višinskim gabaritom K + P+l + M bomo oblikovali v skladu s tipologijo in elementi področne arhitekture. Njihova dispozicija naj tvori karakteristične urbane elemente (trg, ulica, ploščad ...). Območje predstavlja zahodni vhod v mesta (mestna vrata) in center zahodnega kraka naselja, v katerega se steka nova individualna pozidava.
Industrijski kompleks ISKRA bo intenzivno zazelen, prav tako vsa parkirišča, vsi trije vhodi so izdelani v obliki vzorčnega portala, objekti pa naj ne presegajo obstoječih višinskih gabaritov.
Območja za proizvodno obrt v severozahodnem delu naselja bomo pozidali, z deloma obcestno, deloma gručasto zasnovo. Etažnost objektov ne sme presegati višine P -M + M, strehe naj bodo krite z rdečo ali temnejšo kritino, katerih naklon ne sme biti manjši od 40°. Ograje v obliki stene iz zelenja, lesa ali opeke naj ne presegajo višine 1,20 m. Visoka zazelenitev naj upošteva kontinuiteto obstoječega zelenja ob potoku, v središču pa naj bo formiran središčni prostor za zadrževanje, srečevanje in parkiranje vozil.
Območje proizvodne in komunalne dejavnosti ob severni obvoznici intenzivno zasadimo z visokim zelenjem, ki naj se ujema z obcestnim drevoredom ob obvoznici. Novi objekti so lahko le pritlični, razen industrijski objekti IM V, ki ohranjajo višino obstoječih objektov. Intenzivno zazelenimo tudi severni rob celotne pozidave, s tem pa industrijo skrijemo pred pogledi s severne vpadnice.
Intenzivno zazelenitev bo potrebno izvesti tudi ob predvideni čistilni napravi.
Vzhodni del severne regionalne obvoznice v območju naselja bomo opremili z drevoredom, ki bo predstavljala protihrupno in vizuelno zaveso.
Izvedba zelenih površin v naselju mora biti v skladu z njihovo funkcijo. Opremljene bodo z ustreznimi elementi iz registra parkovne opreme in obogatene z arhitekturnimi elementi.
6.3.2.	Obstoječa območja
V ureditveno območje jedra naselja s pretežno družbenimi, centralnimi in oskrbnimi dejavnostmi bomo vnesli večjo dinamiko v odpiranju in zapiranju zunanjega prostora in povezav med njimi. Vzhodni del bomo preuredili v park z zaključkom v kulturnem domu, otroškem vrtcu, zdravstvenem domu in novem upravnem trgu. Parkirišča okrog nove avtobusne postaje in poslovne stavbe ISKRA, z reprezentančnim vhodom v industrijski kompleks, v severnem predelu bomo zasadili z visokim drevjem in uredili peš poti do trga, sam cerkveni trg ter pokopališče. Trg okrog spomenika bomo tlakovali, objekte okrog trga in proti zahodu pa prenovili. Tako bomo to območje uredili v smislu obogatitve reprezentančnega prostora naselja in potenciranja njegovega centralnega pomena.
Območje hipodroma poleg športne in prireditvene vsebine pridobi tudi rekreacijski značaj, in s tem frekventiranost skozi vse leto. Južni del bomo parkovno zasadili, proti naselju pa ohranjamo panoramski razgled. Za povezavo s centrom in rekreacijskimi površinami pri šoli bomo uredili peš pot ob potoku Kobila, dopolnjeno z dodatno parkovno opremo (klopi, svetila ...). Obvodno Zelenje bomo uredili na način drevoreda, ki pred samim centrom preide v park večjih dreves. Dostop do gozda Brezje in izvira potoka bomo uredili z zelenimi
Pešpotmi.
spotmi.
Območje romskega naselja bomo maksimalno ozelenili z visokim drevjem.
objekti pa ne bodo presegali višine P + M. Sklopi objektov naj oblikujejo skupni zunanji prostor.
Obstoječi stanovanjski del naselja bomo zapolnili s plombamiv pri tem pa ohranjali ohišnice s sadovnjaki v obcestnem južnem delu naselja in Smalčji vasi kot značilni krajinski likovni element. Ograje ob ulicah bo potrebno uskladiti tako oblikovno kot glede na uporabljeni material. Z arhitekturnimi elementi in elementi registra ulične in parkovne opreme bomo dopolnili prostor ob komunikacijah in nestanovanjskih objektih.
Industrijski kompleks IMV bomo ozelenili z visokim drevjem s severne in zahodne strani.
6.4.	Usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine ter ostalih krajinskih vrednot
Objekte naravne in kulturne dediščine bomo varovali glede na opredeljeni varstveni režim. Z ustrezno namembnostjo jih bomo vključevali v vitalno urbano tkivo in skrbeli za njihov urejeni videz.
Naloge s tega področja vključujemo med organizacijske naloge, potrebne za spremljanje, uresničevanje in dopolnjevanje dolgoročnega plana. Ko bo izvedena, jo bomo ustrezno vključili in dopolnili tudi urbanistično zasnovo za naselja Šentjerneja.
7.	KARTOGRAFSKI DEL
Sestavni del urbanistične zasnove za naselje Šentjernej so'tudi karte v merilu 1:5000.
1.	Zasnova namenske rabe prostora — pretežno pozidane površine
2.	Zasnova namenske rabe prostora — pretežno zelene površine
3.	Zasnova prometnega omrežja in naprav
4.	Zasnova infrastrukturnega omrežja in naprav
5.	Usmeritve za oblikovanje prostora
6.	Zasnova območij, ki se urejajo s prostorsko izvedbenimi akti
Kartografska dokumentacija:
1.	Zavarovana območja
Poglavje 4. OBVEZNA IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO SREDNJEROČNIH PLANSKIH AKTOV
Besedilo ppoglavja se v celoti nadomesti z novim tako, da se glasi:
Nosilci planiranja ter občina Novo mesto bomo pri pripravi in sprejemanju svojih družbenih planov upoštevali:
— obvezna izhodišča dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjena 1989:
področje:
obvezno izhodišče:
kmetijstvo
gozdarstvo vodno gospodarstvo:
—	območje kmetijskih zemljišč, trajno namenjenih kmetijskih proizvodnji (1. območje kmetijskih zemljišč)
—	območje varovalnih gozdov
—	območja pomembnejših vodnih virov in zajetih izvirov
—	razmestitve zbiralnikov vode
—	razmestitve čistilnih naprav (skupnih čistilnih naprav z zmogljivosto nad 100.000 E, skupnih čistilnih naprav z zmogljivostjo od 10.000 do 100.000 E)
—	območje pomembnejših mineralnih surovin (kremen in kremenov pesek)
—	območja varstva naravne dediščine (narodni parki, regijski parki, krajinski parki)
—	območja varstva kulturne dediščine (pomembnejši kulturni spomeniki)
—	sanacije območij onesnaženega zraka
—	urbano omrežje-središče širšega regionalnega pomena
—	magistralno cestno omrežje (magistralne ceste, regionalne ceste)
železniško omrežje (magistralne železniške proge, II. glavne železniške proge, stranske železniške proge)
—	magistralno elektroenergetsko omrežje (400 kV, 110 kV daljnovodi, razdelilne transformatorske postaje 400/X kV, 220/x kV, 110/x kV)
omrežje magistralnega tranzitnega plinovoda
obvezna izhodišča dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000:
rudarstvo
naravna in kulturna dediščina
sanacija naravnih
virov
poselitev
promet
energetika
področje:
obvezno izhodišče:
gozdarstvo
rudarstvo
naravna in kulturna dediščina
sanacija naravnih virov
vodno gospodarstvo — zasnova drugih izvirov
—	zasnova drugih podtalnic
—	druga zajetja
—	primarni vodovodi
—	odseki regulacije vodotokov
—	gozdovi posebnega pomena
—	zasnova drugih rudnin (pesek, gramoz in opekarska glina)
—	zasnova varstva naravne dediščine (naravni rezervati, naravni spomeniki, spomeniki oblikovne
narave)
—	zasnova varstva kulturne dediščine (drugi kulturni spomeniki)
—	zasnova razmestitve čistilnih naprav za odpadne vode z zmogljivostjo pod 10.000 E (druge čistilne
naprave
—	zasnova razmestitve primarnih zbiralnikov za tranzit odpadne vode
—	pomembnejša lokalna središča
—	zasnova odlagališč komunalnih odpadkov
—	zasnova ureditvenih meja območij naselij (zakonska obveza)
—	zasnova prometnega omrežja, lokalne ceste, športno letališče
—	zasnova energetskega omrežja (toplarne, 35 in 20 kV daljnovodi, razdelilne transformatorske postaje x/04)
—	zasnova razmestitve primarnih toplovodov
—	zasnova razmestitve primarnih plinovodov in merilno regulacijske postaje
Poglavje 5. OSNOVNI OKVIRI RAZVOJA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Z VIDIKA SKLADNEGA RAZVOJA
Za šestim odstavkom se doda nov odstavek, ki se glasi:
Skupnost krajevnih skupnosti Novo mesto in ostale KS v občini bodo nosilci izgradnje kabelske televizije na svojem območju. Za izgradnjo in vzdrževanje kabelske televizije bodo sredstva zagotovili občani.
Predzadnji odstavek se črta.
Poglavje 6. RAZVOJ SPLOŠNE LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE
Na koncu poglavja se doda nov odstavek, ki se glasi:
Zasnova območja za posebne namene ter za druge potrebe SLO in DS je označena na ustrezni karti, karta zaradi svoje narave ni bila javno razgrnjena. V posameznih srednjeročnih obdobjih bomo uskladili navzkrižne interese med primarno in predvideno rabo prostora in potrebami za SLO in DS.
poselitev
promet
energetika
V tretjem odstavku se petnajsta alinea spremeni tako, da se glasi:
Na regionalni ravni bomo postavili osnove organiziranega integralnega transporta.
V	zadnjem odstavku se drugi stavek črta.
V	zadnjem odstavku, v tretjem stavku se besedilo »Planerske probleme je možno razreševati, če oblikujemo ustrezno strokovno službo za območje regije ...« nadomesti z besedilom: »Planerske probleme bomo razrešilli z oblikovanjem regijske strokovne službe...«
Dodaja se poglavje 8., 9. in 10.:
Poglavje 8. PROGRAM DODATNIH RAZISKAV, ANALIZ IN ŠTUDIJ
Za strokovno odločanje o bodočem dolgoročnem ekonomskem, družbenem in prostorskem razvoju občine bomo izdelali naslednje študije:
—	vpliv nove avtomobilske ceste na:
1.	prometni sistem Novega mesta,
2.	urbana naselja,
3.	degradacijo prostora,
4.	opremljenost s spremljajočimi dejavnostmi (oskrba, turizem, servisi),
—	ogrevanje Novega mesta z možnostjo uporabe plina in industrijskih ter
>	drugih toplarn,
i — javni potniški promet v Novem mestu (novelacija),
| — kataster komunalnih naprav in objektov z opredelitvijo njihovih l	zmogljivosti,
—	degradacija gozdov,
—- preverjanje onesnaženosti zraka,
—	možne lokacije kamnitih agregatov,
—	očiščevanje in odvajanje voda iz manjših naselij,
—	zajemanje pojavnih oblik mestne rente v sklopu financiranja komunalnega gospodarstva in ocenitev komunalnih fiksnih skladov,
—	ugotovitev komparativnih dejavnosti v sklopu drobnega gospodarstva, pridobivanje nadomestnih zemljišč za zaščitene kmetije, ki jih tangirajo večji posegi,
—	pridobivanje kmetijskih zemljišč iz nekmetijskih površin,
—	razvoj integralnega transporta na širšem območju Novega mesta,
—	možne oblike domačih in tujih vlaganj v revitalizacijo gradov,
—	ponudba prostora za tuja in domača vlaganja v nove dejavnosti,
—	optimalna organiziranost razvojno raziskovalnih dejavnosti v občini Novo mesto,
—	nastavitev evidenc za potrebe prostorsko informacijskega sistema,
—	urbani stroški v pomembnejših lokalnih centrih,
—	prenova jedra Novega mesta in drugih starih urbanih jeder,
—	reševanje problematike deponiranja in reciklaže industrijskih odpadkov s poudarkom na posebnih odpadkih,
—	raziskava potencialnih virov termalnih voda,
—	raziskava potencialnih vodnih virov občine Novo mesto, revitalizacija opuščenih naselij in kultiviranje zapuščenih kmetijskih površin v občini Novo mesto.
Poglavje 7. OSNOVE ZA MEDOBČINSKO SODELOVANJE
1.
Prvi odstavek se črta.
2.
V	tretjem odstavku se prva alinea preoblikukje tako, da se glasi:
— zagotavljanje enakomernejšega regionalnega razvoja bomo dosegli z usmerjanjem investicij v manj razvita območja.
V	tretjem odstavku se četrta alinea preoblikuje tako, da se namesto besedila »si bomo prizadevali za« vstavi besedilo »bomo skupaj zagotavljali«.
V	tretjem odstavku se peta alinea preoblikuje tako, da se glasi:
Povečanje vzreje živali, proizvodnje in predelave kmetijskih pridelkov,
predvsem mleka in mesa bomo dosegli tudi z oblikovanjem usklajene kmetijsko zemljiške politike, usklajevanjem proizvodnih programov in skupnimi aktivnostmi pospeševanja kmetijstva.	...
V	tretjem odstavku se v šesti alinei besedilo »bo treba izvajati« nadomesti z besedilom »bomo izvajali«.
V	tretjem odstavku se v sedmi alinei, drugem stavku besedilo »Skupno bo treba oblikovati« spremeni tako, da glasi »Skupaj bomo oblikovali« ter besedilo »bo treba« nadomesti z besedo »bomo«.
V	tretjem odstavku se v dvanajsti alinei besedilo »bo treba« nadomesti z besedilom »bomo«.	....
V	tretjem odstavku se v štirinajsti alinei besedilo »bo treba izgrajevati in posodabljati« zamenja z besedilom »bomo izgrajevali in posodabljali«.
Poglavje 9. GRAFIČNE PRILOGE
Sestavni deli dolgoročnega plana občine so:
— kartografski del:
A.
I.	Zasnova kmetijstva, gozdarstva, rudnin in območij za poselitev
I/L Zasnova kmetijstva, gozdarstva in rudnin
1/2. Zasnova agrarnih operacij
II.	Zasnova vodnega gospodarstva
III.	Zasnova naravne in kulturne dediščine III/1. Seznam spomenikov in varovalnih območij
IV.	Zasnova sanacij
V.	Zasnova prometnega omrežja
VI.	Zasnova omrežja zvez
VII.	Zasnova energetskega omrežja VII/1. Zasnova plinovodnega omrežja
Vlil. Zasnova naselij in območij za poselitčv VIII/1. Zasnova funkcij naselij v omrežju naselij V1I1/2. Zasnova poselitve — projekcija prebivalcev in stanovanj po KS V1II/3. Razmestitev dejavnosti (neobvezen prikaz)
VIII/4. Zasnova načinov urejanja
IX.	Zasnova rekreacije v naravnem okolju
X.	Zasnova območij za potrebe SLO in DS
XI.	Zasnova osnovne rabe prostora občine Novo mesto stanje leta 2000
B.	Ureditvena območja naselij
C.	Urbanistične zasnove naselja Dolenjske Toplice
D.	Urbanistične zasnove naselja Šentjernej ter — kartografska dokumentacija.
Poglavje 10. HRAMBA GRAFIČNIH PRILOG
Grafične priloge — kartografski del tega dolgoročnega plana so izdelane v osmih izvodih, ki jih hranijo:
—	Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje občine Novo mesto — 2 izvoda,
—	komite za urbanizem in varstvo okolja občine Novo mesto — 1 izvod,
—	komite za družbeni razvoj občine Novo mesto — 1 izvod,
—	arhiv skupščine občine Novo mesto — 1 izvod,
—	ustrezni upravni organ Socialistične republike Slovenije —1 izvod,
—	Razvojno raziskovalni center Novo mesto, TOZD Urbanistični biro Novo mesto — 1 izvod,
—	Uprava inšpekcijskih služb Novo mesto — 1 izvod.
Karta X se izdela v dveh izvodih, ki se hrani v Sekretariatu za ljudsko obrambo občine Novo mesto in pod posebnimi pogoji v Zavodu za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje občine Novo mesto.
številka: 30-02/85	Skupščina občine Novo mesto
Datum: 22. 2. 1990	predsednik:
FRANCI ŠALI, 1. r.
Občina Trebnje
23.
Na podlagi 7. in 8. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS. št. 23/77 in 18/88) in 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73, 17/83, 35/85 in 48/86) ter določb statuta krajevne skupnosti Trebelno je skupščina krajevne skupnosti Trebelno dne 25.
2.	1990 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Trebelno
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Trebelno se razpiše referendum o uvedbi samoprispevka v denarju za financiranje programa za posodobitev lokalnih in krajevnih cest:
a.	lokalnih: Španov most—Orjhuška vas, Ornuška vas—Poljane, Dolnje Zabukovje—Gornje Zabukovje, Češnjice—Radna vas, Mirna vas—Španov most in preplastitev Gubčeve ceste;
b.	krajevnih: Jagodnik (naselje), Češnjice— Vrh (makadam), Bogneča vas Češnjice, Cikava Jelševec, Trebelno—Maline, Bogneča vas—Roje (makadam).
2.	člen
Skupni znesek potrebnih sredstev za izvedbo programa po cenah decembra 1989 znaša 8,816.000,00 din.
S samoprispevkom bo zbranih 2,565.000,00 din, prispevki samoupravnih interesnih skupnosti 1,573.440,00 din in sredstev občanov v delu in denarju
4,677.560,00	din.
3.	člen
S sredstvi, zbranimi s samoprispevkom, se bodo sofinancirala dela: a- na lokalnih cestah s 70%, n. na krajevnih cestah s 30%.
4.	člen
Referendum bo v nedeljo, 8. aprila 1990, od 7. do 19. ure na glasovnih mestih, ki jih določi komisija za izvedbo referenduma.
5.	člen	.
Samoprispevek bo uveden za obdobje 5 let, in to od 1. junija 1990 do 31. ttaja 1995.
6.	člen
Sredstva se bodo zbirala na posebnem računu krajevne skupnosti Trebelno. Z njim bo v skladu s programom izgradnje razpolagal svet krajevne skupnosti. O realizaciji programa mora svet krajevne skupnosti redno in najmanj enkrat poročati skupščini krajevne skupnosti in zboru volilcev.
7.	člen
. Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno bivališče na območju KS Trebelno, in sicer:
L Delovni ljudje od svojih čistih osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov, od katerih se plačujejo prispevki iz osebnega dohodka, po stopnji 2,5%, razen tistih, ki prejemajo zajamčeni osebni dohodek.
2.	Delovni ljudje in občani od dohodka od kmetijske dejavnosti v višini 4% od katastrskega dohodka od negozdnih površin in od vrednosti za posek odkupnega lesa, razen tistih, ki jim je kmetijska dejavnost edini vir preživljanja, njihov KD pa znaša manj kot najnižji katastrski dohodek, ugotovljen za tekoče leto.
3.	Upokojenci od pokojnin po stopnji 2,5%, razen tistih:
—	katerih pokojnina je enaka ali nižja od zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo.
4.	Delovni ljudje in občani, ki imajo dohodek od samostojnega opravljanja gospodarskih in poklicnih dejavnosti ter od avtorskih pravic:
—	če se jim ugotavlja osebni dohodek, po stopnji 2,5% od čistih osebnih dohodkov,
—	če se jim ne ugotavlja osebni dohodek (dopolnilna gospodarska ali poklicna dejavnost, avtorske pravice), po stopnji 2,5% od dohodka.
8.	člen
Samoprispevek se ne plačuje od socialno-varstvenih pomoči, od otroških dodatkov in invalidnin, od štipendij študentov in učencev, ad nagrad učencev in študentov na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi, regresa za letni dopust, jubilejnih nagrad in odpravnin.
9.
Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi občani, ki so vpisani v volilni imenik, ter zaposleni občani KS Trebelno, starejši od 15 let.
10.	člen
Referendum vodi komisija za izvedbo referenduma, pri čemer se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in določila zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja. Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi KS Trebelno.
11.	člen
Družbeni nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev opravlja nadzorni organ KS Trebelno.
Pravilnost zbiranja (obračunavanja) in odvajanja samoprispevka kontrolirata pri izplačevanju osebnega dohodka služba družbenega knjigovodstva ter uprava za družbene prihodke občine Trebnje v okviru svoje pristojnosti.
12.	člen
Na referendumu glasujejo občani neposredno in tajno z glasovnicami.
Na glasovnicah je naslednjo besedilo:
Krajevna skupnost Trebelno
GLASOVNICA
Na referendumu dne 8. aprila 1990 z.a uvedbo samoprispevka v denarju za dobo 5 let, to je od I.junija 1990 do31. maja 1995, za financiranje programa posodobitev lokalnih in krajevnih cest.
V skladu z. razpisom o referendumu
GLASUJEM
^	(pečat)	PROTI
Glasujemo tako, da obkrožimo »ZA«, v kolikor se z uvedbo samoprispevka strinjamo, in obkrožimo »PROTI«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinjamo.
13.	člen
Ta sklep začne veljati 8. dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: l-S/89	Predsednik
Datum: 25. 2. 1990	skupščine krajevne skupnosti:
NAHTIGAL FRANC
Medobčinske objave
24.
Na podlagi 3. odstavka 40. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85), 2. člena odredbe o izvajanju preventivnih ukrepov zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih^ bolezni v letu 1990 (Uradni list SRS, št. 2/90) ter 207. člena statute občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list, št. 19/80 in 6/82), 245. člena statuta občine Metlika, 258. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79 in 14/82) in 245. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79,16/80, 1/82, in 3/85) je izvršni svet skupščinevobčine Novo mesto po predhodnih soglasjih izvršnih svetov skupščin občin Črnomelj, Metlika in Trebnje na svoji seji dne 1. 3. 1990 sprejel
Mladi psi morajo biti vakcinirani proti steklini takoj, ko dopolnijo štiri mesece starosti. Lovske pse je potrebno cepiti proti steklini 2x letno.
Na okuženem in ogroženem območju je treba vakcinirati proti steklini tudi domače živali, ki se pasejo brez nadzorstva.
Vakcinacijo iz prvega in tretjega odstavka tega člena opravi veterinarski zavod z inaktivirano (mrtvo) vakcino.
8.	člen
Proti atipični kokošji kugi je treba preventivno cepiti kokoši, piščance, broj-lerje, purane in matične jate fazanov:
—	v perutninskih obratih organizacij združenega dela,
—	v naseljih, kjer so perutninski obrati OZD ali večje reje individualnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost.
Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi z živo ali mrtvo vakcino po programu in na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec.
Cepljenje opravi Dolenjsko-posavski veterinarski zavod, v perutninskih obratih OZD, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa obratna veterinarska ambulante.
ODREDBO
o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1990 na območju občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Da se preprečijo oz. ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, morajo pristojne veterinarske organizacije opraviti v letu 1990 na območju občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje preventivne ukrepe, zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni.
Posestniki živali morajo izvajati ukrepe iz te odredbe.
2. člen
Preventivne ukrepe opravite Dolenjsko-posavski veterinarski zavod Novo mesto in obratna veterinarska ambulante, ki mora pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe obvestiti o tem pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu mora zavod poročati na predpisanih obrazcih veterinarski inšpekciji.
3.	člen
Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikokrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene.
4.	člen
Dolenjsko-posavski veterinarski zavod in obratna veterinarska ambulante, ki opravlja preventivna cepljenja in diagnostične preiskave, morate voditi evidenco o datumu cepljenja oz. preiskave, o imenu in bivališču posestanika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatu cepljenja in preiskave.
Dolenjsko-posavski veterinarski zavod in obratna veterinarska ambulante morate spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparate in o tem obveščati veterinarsko inšpekcijo.
II. PREVENTIVNI UKREPI
5.	člen
Preventivno cepljenje kopitarjev, goveda in ovac proti vraničnemu prisadu je treba opraviti v vseh krajih občine, kjer je bil v zadnjih 30 letih ugotovljen vranični prisad.	..
Preventivno cepljenje opravi Dolenjsko-posavski veterinarski zavod, in sicer do 30. aprila 1990.
6.	člen
Proti šumečemu prisadu se morajo preventivno cepiti goveda in ovce pred odgonom na pašnike, na katerih je bila v zadnjih 30 letih ugotovljena ta bolezen.	.
Cepljenje opravi Dolenjsko-posavski veterinarski zavod, in to najmanj 20 dni pred odgonom živali na pašnike.
7.	člen
Splošna vakcinacija psov proti steklini mora biti opravljena od 1.2. do 15.4. 1990.
9.	člen
Valilna jajca smejo izvirati le iz perutninskih jat, v katerih pri serološki preiskavi na kokošji tifus niso bili ugotovljeni pozitivni reaktoiji, iz perutninskih jat, ki so bile vakcinirane proti kužnemu tremorju perutnine, Marekovi bolezni, infekcioznemu bronhitisu in Gumboro bolezni, in ki po 14. tednu niso dobivale nitrofuranskih preparatov (nitrofurazon, furazolidon itd.).
Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitre krvne aglutinacije opravijo veterinarski zavodi z ekipo obratne veterinarske ambulante.
Proti Marekovi bolezni, infekcioznemu bronhitisu in Gumboro bolezni je treba vakcinirati matično jato in proizvodno jato, proti kužnemu tremorju pa le matično jato:
v perutninskih obratih organizacij združenega dela, v obratih individualnih proizvajalcev, kjer je reja perutnine pomembnejša gospodarska dejavnost.
Vakcinacijo proti kužnemu tremorju, infekcioznemu bronhitisu, Gumboro bolezni in Marekovi bolezni opravi veterinarski zavod, v obratih organizacij združenega dela, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa obratne veterinarske ambulante.
Pri Marekovi bolezni se morajo prvi primeri bolezni potrditi s histološko preiskavo. Preiskave opravi veterinarska fakultete v Ljubljani. .
Vzorce krvi za kontrolo imunosti po določenih vakcinacijah iz 8. in 9. člena vzamejo obratne veterinarske ambulante po programu republiške veterinarske uprave. Preiskave na kontrolo imunosti pa morajo zagotoviti obratne veterinarske ambulante pri pooblaščenem inštitutu veterinarske fakultete v Ljubljani.
10.	člen
Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v: gospodarstvih, ki imajo 10 in več plemenskih svinj, oz. najmanj 50 pitancev,
tistih rejah, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora, in sicer ne glede na njihovo število v gospodarstvu.
Cepljenje se opravi s sevom K-lapiniliziranega virusa.
11.	člen
Tuberkulinizirati je treba nadaljnjih 25% govedi na območju občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje (VIII. splošna tuberkulinizacija).
Tuberkulinizirati je treba še: osnovne goveje črede organizacij združenega dela,
— vse plemenske merjasce,
vse plemenice v neokuženih kooperantskih rejah prašičev, odjavo tuberkuloze (zadnja kontrolna tuberkulinizacija),
kakoši v tistih naseljih, kjer je bila ugotovljena aviarna tuberkuloza, in v dvoriščih, ki mejijo na okuženo dvorišče.
Dolenjsko-posavski veterinarski zavod Novo mesto mora opraviti ob zakolu plemenskih živali iz prašičjerejskih obratov OZD pregled mezenterialnih, portalnih in drugih bezgavk. Ravno teko mora opraviti pregled navedenih bezgavk vsakega prašiča ob patoanatomski preiskavi.
Tuberkulinizacijo 25% govedi je treba izvršiti sukcesivno po četrtletjih.
12.	člen
Na brucelozo je treba preiskati enkrat letno: krave v hlevih individualnih proizvajalcev z mlečnoprslenastim preizkusom, v primeru sumljive ali pozitivne reakcije je potrebno odvzeti živalim kri za pregled,
—	20% osnovne goveje črede OZD s serološkim pregledom krvi,
—	20% plemenskih živali v osnovnih čredah na prašičjerejskih obratihOZD s serološko preiskavo krvi in
—	osnovne goveje črede OZD.
Vzorce mleka in krvi odvzame Dolenjsko-posavski veterinarski zavod Novo mesto. Mlečno prstenasto preiskavo opravi Dolenjsko-posavski veterinarski zavod Novo mesto, laboratorijske preiskave krvi (SA-test) krav pa opravi veterinarska fakulteta v Ljubljani.
13.	člen
Na govejo levkozo je treba pregledati 20% vseh plemenskih živali v osnovnih čredah v govedorejskih obratih OZD.
Vzorce krvi odvzame Dolenjsko-posavski veterinarski zavod Novo mesto. Preiskavo seruma s preizkusom (percipitacija) v agarskem gelu opravi veterinarska fakulteta v Ljubljani.
14.	člen
Na leptospirozo je treba enkrat letno pregledati 20% vseh še ne pregledanih plemenskih živali v osnovnih čredah na:
—	prašičjerejskih in govedorejskih obratih OZD,
-	vse plemenske konje v hlevu Krka, TOZD Zdravilišča-hotel Grad Otočec, rekreacija Struga,
—	vse plemenske konje v hlevu Pohorje Mirna, sektor za kmetijstvo Slovenska vas.
Vzorce odvzame Dolenjsko-posavski veterinarski zavod, preiskavo pa opravi veterinarska fakulteta v Ljubljani.
15.	člen
Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba preiskati:
—	vse žrebce plemenjake,
-	vse kategorije kopitarjev v hlevu Pohorje Mirna, sektor za kmetijstvo Slovenska vas,
—	vse kategorije kopitarjev v hlevu Krka, TOZD Zdravilišča-hotel Grad Otočec, rekreacija Struga,
vse kopitarje 1 mesec pred prodajo oz. 14 dni pred tekmovanjem,
—	vse kopitarje v okuženih hlevih z IAK.
Vzorce, krvi odvzame Dolenjsko-posavski veterinarski zavod Novo mesto, serološki pregled vzorcev krvi z gelpricipitinskim testom (Coggins test) pa opravi veterinarska fakulteta v Ljubljani.
Vzorce krvi žrebcev plemenjakov odvzame veterinarska fakulteta v Ljubljani ob rednih pregledih.
16.	člen
Na bolezen Aujeszkega in TGEje treba pregledati 10% vzorcev krvi plemenskih prašičev. Vzorce krvi odvzame veterinarski zavod.
Preiskave opravi veterinarska fakulteta v Ljubljani.
17.	člen
Ob prodaji prašičev za plemensko uporabojih je potrebno tuberkulinizirati in preiskati kri na brucelozo in leptospirozo, ter glede na epizootiološko situacijo na ostale kužne bolezni.
18.	člen
Dehelmetizirati je treba pse v krajih, kjer je ugotovljena mehurjavnost živali.
19.	člen
Na hudo gnilobo čebelje zalege, nosemavost, pršičavost in varoozo je treba preiskati čebelje družine vzrejevalcev matic in čebelje družine plemenilnih postaj, registriranih pri veterinarski službi.
Preiskave opravi veterinarska fakulteta v Ljubljani.
V zorce matic za preiskavo po tem členu vzame veterinarski zavod in jih pošlje veterinarski fakulteti v Ljubljani.
Vzorce mrtvic je treba poslati do 31. marca 1990, preiskave pa morajo biti opravljene do 30. aprila 1990.
20.	člen
Na vrtoglavost postrvi je treba v ribogojnicah pregledati enkrat letno postrv-ske vrste rib, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo.
Vzorci miadic morajo biti poslani v preiskavo od junija do 31. 12. 1990. Enako velja tudi za vzorce tržnih rib.
Na virusno hemoragično septikemijo postrvi je treba preiskavi plemenske jate postrvskih rib do 15. 2. 1990.
Vzorce rib za preiskavo vzame Dolenjsko-posavski veterinarski zavod in jih dostavi veterinarski fakulteti v Ljubljani.
21.	člen
Proti miksomatozi je treba vakcinirati vse kunce v kooperacijski proizvodnji, kakor tudi tiste, ki jih odpremljajo na razstave, ocenjevanja in podobno.
22.	člen
Če se v občinah ugotovi cisticerkoza, mora pooblaščena veterinarska organizacija o tem takoj obvestiti tudi zdravstveno službo.
23.	člen
Ob pojavu trihineloze je treba obvezno opraviti trihineloskopijo mesa prašičev, kije namenjeno za domačo porabo, če le-ti izvirajo iz epizootiološko nejasnega območja.
24.	člen
Stroški, ki nastanejo pri izvajanju te odredbe, gredo v breme posebnega računa za zdravstveno varstvo živali pri skupščinah občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje, razen storitev, ki so zajete v 7. členu, 2. alinei 10. člena,
4.	alinei 11. člena (razen zadnje kontrolne tuberkulinizacije), 4. in 5. alinei 15. člena ter 17., 18., 21., 22. in 23. členu, katere plača imetnik živali.
25.	člen
Vse preventivne akcije se izvajajo po programu, ki ga predpiše veterinarska inšpekcija pri UIS Novo mesto.
26.	člen
Ta odredba začne veljati 8. dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 322-02/88-2	SKUPŠČINA OBČINE ČRNOMELJ
Datum: 1. 3. 1990	PREDSEDNIK IS
JOŽE MRZLAK, 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE METLIKA PREDSEDNIK IS LADIKA NIKOLA, 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE NOVO MESTO PREDSEDNIK IS ADOLF ZUPAN, 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE TREBNJE PREDSEDNIK IS MAKS KURENT, 1. r.
SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
i ■ občin*
ČRNOMELJ METLIKA NOVO MESTO RIBNICA IN TREBNJE
Uradno glasilo skupščin občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Ribnica in I rebnje.
Izdaja DIC, tozd Dolenjski list. Novo mesto.
Glavni urednik Drago Rustja, odgovorni urednik Marjan Ia*gan.
Izhaja po potrebi, /.a družbenopolitične skupnosti in organizacije, delovne organizacije, društva in druge pravne osebe je naročnina /a SDL všteta v naročnino /a Dolenjski list, za preostale je letna naročnina 100 din, izvod v prosti prodaji stane 5 din.
Tekoči račun pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, (davni trg 24, p. p. 130, telefon (068) 23-606 in 24-200. Na podlagi mnenja republiškega komiteja za informiranje IS SRS (št. 421-1/72 od 15. 11. 1984) se za Skupščinski Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Tiskarna Novo mesto.
SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
za občine
ČRNOMELJ, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
Št. 4, leto XXVII
Cena 5 din
20. marca 1990

VSEBINA
OBČINA METLIKA
25.	Sklep o revalorizaciji lestvic davčnih osnov OBČINA NOVO MESTO
26.	Sklep o omejitvi hitrosti vožnje skozi naselje Gor. Vrhpolje
27.	Sklep o določitvi prednostnih in stranskih cest v KS Majde Šilc v Novem mestu
OBČINA RIBNICA
28.	Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1990 v občini Ribnica
29.	Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitame preglede in dovoljenja v občini Ribnica
30.	Odredba o pristojbinah za kritje stroškov veterinarsko-higienske službe v občini Ribnica
OBČINA TREBNJE
31.	Odlok o spremembi odloka o zagotavljanju sredstev za skupne družbene potrebe v občini Trebnje za leto 1990
32.	Pravilnik o dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil v občini Trebnje
J
Občina Metlika
25.
Na podlagi 53., 65. in 69. člena odloka o davkih občanov občine Metlika (Skupščinski Dolenjski list, št. 8/85) ter 2. člena odloka o davku na promet nepremičnin (Skupščinski Dolenjski list, št. 20/85 in 22/87) je izvršni svet skupščine občine Metlika na seji dne 13. 3. 1990 sprejel naslednji
SKLEP
1. V 53. členu odloka o davkih občanov se lestvica davčnih osnov za davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic valorizira s statistično ugotovljenim indeksom porasta cen na drobno v Republiki Sloveniji, nova lestvica pa se glasi:
davčna osnova		DAVEK
	do 1.500,00 din	15%
nad 1.500,00 din	do 3.100,00 din	24%
nad 3.100,00 din	do 4.600,00 din	33%
nad 4.600,00 din	do 6.200,00 din	42%
nad 6.200,00 din	do 7.700,00 din	50%
nad 7.700,(X) din	do 9.300,00 din	58%
nad 9.300,00 din		65%
II. V 65. členu odloka o davkih občanov se lestvica davčnih osnov za davek od premoženja valorizira s količnikom porasta cen gradbenih objektov v družbeni lastnini v Republiki Sloveniji skladno z ugotovitvami in navodili republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora ter skladno s količnikom rasti povprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v Republiki Sloveniji, nove lestvice pa se glasijo:
1. Od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž:
Davčna osnova		DAVEK
	do 27.500,00 din	0,10%
nad 27.500,00 din	do 53.900,(X) din	0,20%
nad 53.900,00 din	do 105.800,00 din	0,30%
nad 105.800,00 din	do 157.800, (X) din	0,45%
nad 157.800,(X) din	do 221.300,00 din	0,65%
nad 221.300,(X) din	do 274.800,00 din	0,85%
nad 274.800,00 din		1,00%
2. Od prostorov za počitek in rekreacijo:
DAVČNA OSNOVA		DAVEK
	do 27.500,00 din	0,20%
nad 27.500,00 din	do 86.600,00 din	0,40%
nad 86.600,00 din	do 114.300,00 din	0,60%
nad 144.300,00 din	do 211.600,00 din	0,90%
nad 211.600,00 din	do 274.800,00 din	1,20%
nad 274.800,00 din		1,50%
3. Od poslovnih prostorov:		
DAVČNA OSNOVA		DAVEK
	do 27.500,00 din	0,15%
nad 27.500,00 din	do 53.600,00 din	0,35%
nad 53.600,00 din	do 81.400,00 din	0,55%
nad 81.400,00 din	do 108.300,00 din	0,75%
nad 108.300,00 din	do 137.400,00 din	0,95%
nad 137.400,00 din		1,25%
4. Od plovnih objektov:		
od najmanj 8 do 9 metrov dolžine 80,00 din, za vsa nadaljnji meter pa 30,00 din.
III. V 2. členu odloka o davku na promet nepremičnin (Skupščinski Dolenjski list, št. 20/85) se davčna lestvica za nezazidana stavbna in druga zemljišča, ki se ne uporabljajo v kmetijske namene, valorizira s statistično ugotovljenim porastom cen na drobno v Republiki Sloveniji, in se glasi:
OSNOVA ZA 1 m2
do 30,00 din nad 30,00 din do 90,00 din nad 90,00 din do 140,00 din nad 140,(K) din do 170,00 din nad 170,00 din do 200,00 din nad 200,00 din do 230,00 din nad 230,00 din do 260,00 din nad 260,00 din do 280,00 din nad 280,00 din
DAVEK
15%
4.50	din + 20% nad 30,00 din
16.50	din + 25% nad 90,00 din
29.00	din + 30% nad 140,00 din
38.00	din + 36% nad 170,00 din
48.80	din + 42% nad 200,00 din 61,40 din + 48% nad 230,00 din
75.80	din + 54% nad 260,00 din 86,60 din + 60% nad 280,00 din
Prav tako se skladno s porastom cen na drobno v Republiki Sloveniji valorizira lestvica za odmero davkov na razliko med prometno in gradbeno vrednostjo gradbenih objektov po m2 površine, in se glasi:
OSNOVA ZA 1 m2
do 310,00 din nad 310,00 din do 920,00 din nad 920,00 din do 1.430,00 din nad 1.430,00 din do 2.250,00 din nad 2.250,00 din do 3.480,00 din nad 3.480,00 din do 5.120,00 din nad 5.120,00 din
DAVEK
10%
31,00+15% nad 310,00 din
122.50	+ 20% nad 920,00 din
224.50	+ 25% nad 1.430,00 din
429.50	+ 30% nad 2.250,00 din
798.50	+ 40% nad 3.480,00 din 1.454,50 + 50% nad 5.120,00 din
Ta sklep se objavlja v Skupščinskem Dolenjskem listu in se uporablja od 1. L 1990, razen v primerih odmere davka na dohodek od premoženja, doseženega s prodajo premičnin ali nepremičnin ter davka na promet nepremičnin. V teh primerih se ta sklep uporablja od dneva objave v Skupščinskem Dolenjskem listu.
ODREDBO
o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1990 v občini Ribnica
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Da se preprečijo in ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, morajo pooblaščene veterinarske organizacije opraviti v letu 1990 ukrepe zaradi ugotavljanja, preprečevanja, zatiranja in izkoreninjenja kužnih bolezni. Imetniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe.
2.	člen
Številka: 422-1/80 Datum: 13. 3. 1990
Predsednik IS: NIKOLA LADIKA, dipl. oec.
Preventivne ukrepe iz te odredbe opravlja Veterinarski zavod ljubljanske regije, p.o. Grosuplje, DE Ribnica.
3.	člen
Občina Novo mesto
Navedeni izvajalec preventivnih ukrepov je dolžan pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti občinski ali medobčinski upravni organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo. O opravljenem delu mora poročati na predpisanih obrazcih.
4. člen
26.
Na oodlagi 4. točke 3. odstavka 9. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list ŠRS, št. 34/82, 40/84 in 29/86) je izvršni svet skupščine občine Novo mesto na svoji seji dne 15. 3. 1990 sprejel
Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikokrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene.
Kontrolo imunosti opravi VTOZD za veterinarstvo biotehniške fakultete v Ljubljani (v nadaljnjem besedilu: VTOZD za veterinarstvo), po programu, ki ga določi z obveznim navodilom republiška veterinarska uprava.
SKLEP
o omejitvi hitrosti vožnje skozi naselje Gor. Vrhpolje 1.
Hitrost vožnje za vsa vozila po lokalni cesti št. 5854 skozi naselje Gor. Vrhpolje se omeji na 40 km/h.
2.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 343-02/89-9	Predsednik IS:
Datum: 15. 3. 1990	ADOLF ZUPAN, l.r.
27.
Na podlagi 2. točke 3. odstavka 9. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 5/82, 40/84 in 29/86) je izvršni svet skupščine občine Novo mesto na svoji seji dne 15. 3. 1990 sprejel
SKLEP
o določitvi prednostnih in stranskih cest v KS Majde šile v Novem mestu
L
Kot prednostna cesta se določi lokalna cesta št. L 5893 —Ragovska ulica od 1. križišča odcepa za Ragovo do vključno 2. križišča odcepa za Ragovo, iz smeri Ulice Majde Sile.
2.
Prometno signalizacijo bo s posebno odločbo predpisal sekretariat za urbanizem in varstvo okolja občine Novo mesto.
Številka: 343-02/89-9	Predsednik IS:
Datum: 15. 3. 1990	ADOLF ZUPAN, l.r.
Občina Ribnica
28.
Na podlagi 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1990 (Ur. list SRS, št. 11/90) ter 192. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 11/78 in 2/82) je izvršni svet skupščine občine Ribnica dne 1. 3. 1990 sprejel
5.	člen
Veterinarski zavod ljubljanske regije, p.o. Grosuplje, DE Ribnica, ki opravlja preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave, mora voditi evidenco o datumu cepljenja oz. preiskave, o imenu in bivališču imetika živali, o opisu živali, proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatu cepljenja in preiskave.
Veterinarski zavod ljubljanske regije, p.o. Grosuplje, DE Ribnica, iz prejšnjega odstavka mora spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in obveščati občinski upravni organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo, o vseh nezaželenih stranskih pojavih in o pojavih, ki kažejo na even-tuelno nezanesljivo imunost.
6.	člen
Splošno preventivno cepljenje psov proti steklini mora biti opravljeno od 1. 2. do 15. 4. 1990.
Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini se mora opraviti takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti.
Na okuženem in ogroženem območju je treba preventivno cepiti proti steklini tudi domače živali, ki se pasejo brez nadzorstva.
Cepljenje, določeno v tem členu, opravi Veterinarski zavod ljubljanske regije, p.o. Grosuplje, DE Ribnica.
7.	člen
Ob vakcinaciji psov proti steklini se istočasno opravi dchclmintizacija psov na stroške lastnikov. Poseg opravi Veternarski zavod ljubljanske regije, p.o. Grosuplje, DE Ribnica.
8.	člen
Proti prašičji kugi je treba vakcinirati prašiče, ki se krmijo s pomijami iz gostinskih obratov, obratov družbene prehrane in drugih javnih lokalov.
Stroški vakcinacije bremenijo imetnika živali.
9.	člen
Turberkulinizirati je treba 25% vseh goved na območju občine Ribnica, in sicer goveda v krajevni skupnosti Sodražica.
10.	člen
Na brucelozo je treba preiskati 1-krat letno krave v hlevih induvidualnih proizvajalcev z mlečno prstenastim preizkusom; ob sumljivi ali pozitivni reakciji je treba živalim odvzeti kri za pregled.
Mlečno prstenasto preiskavo opravijo veterinarske organizacije, pooblaščene za diagnostične preiskave.
Laboratorijske preiskave krvi opravi VTOZD za veterinarstvo.
11.	člen
Na kužno malokrvnost je treba preiskati vse žrebce plemenjake na območju občine Ribnica.