V sredo in saboto izhaja in velja: Za celo leto 6 for. 20 kr. „ pol leta 3 „ 30 „ „ četert leta » n 70 „ ,, mesec 60 „ Po pošti: Za celo leto 7 for. 60 kr. „ pol leta 3 80 „ n čotert, leta . 2 „ n „ mesec . . >» 70 „ „Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke!" pesem. Oznanila. Za navadno dvestopno versto se plačuje: 6 kr., ktera se enkrat Skr.,ktera se dvakrat, 10 kr., ktera se trikrat natiskuje; veča pismenke plačujejo po prostoru. Za vsak list mora biti kolek (»tempelj) za 30 kr. Rokopisi se ne vračajo. s*. i§. V Celovcu v saboto 3. marca 1866. Tečaj 11« Naši deželni »bori in naš politični program. ,i 1- Prišel je gospodar in rekel svojemu hiš-t uiku: „Daj odgovor od svojega hiševanja“. i Poslanci našega slovenskega naroda so so abirali v lepih hišah in prostornih dvoranah, , sedeli, govorili in sklepali o najimenitnejših ' zadevah, o največih potrebah in o najsvetejših pravicah našega naroda* — za vse to pa tudi dobivali vsaki den svojo dnino in stali ubogim Slovencem v treh mesecih tisoč in tisoč goldinarjev. Zdaj po dokončanem delu pa pride hišni gospodar, pride narod naš, in pravi: „Dajte rajtengo, odgovor 1 od svojega hiševanja!" „Slovenec" dobro ve in pozna potrebe in i- * pravice slovenskega naroda, — „Slovenec" i si je nalogo postavil, za narod slovenski in pravice njegove na vso moč pisati in delati; ( zatorej tir ja „Slovenec" v imenu slovenskega ( naroda poslance naših deželnih zborov pred 3voj sodni stol in kliče jim tehtne besede: „Dajte odgovor od svojega hiševanja 1“ — Pa vsega, kar se je po naših zborih ob-‘ ravnovalo, „Slovenec" ne more pretresovati, manjka mu časa in prostora, — torej bode , omenjal le tistih reči, ki se tičejo naših političnih zadev, kakor so razkazane v zna-! nem mariborskem programu. Podlaga našega političnega programa sta: oktoberska diploma in septemberski manifest. Prašamo: Kako so se naši deželni zbori obnašali v deržavopravnih zadevah? Leta 1865 se je veliko spretvbernilo v deržavopravnih zadevah in v notranjej poli-, tiki. Šmerling in njegov februani patent je Padel, in stopil je na njegovo mesto Bel-eredi in ž njim 'oktoberska diploma in sep-( temberski manifest. Zdaj je bil hud ogenj I v strehi; nemški ljubljenec, februarni pa- t tent, je stavil Nemce nad vse druge avstrij- ske narode; Nemci bi bili gospodje, drugi narodi pa strežaji, N»mci bi bili sedeli pri bogati mizi, drugi narodi bi pa bili za pečjo kosti glodali. Ta patent je djan v začasni počitek in dobro bode Za Avstrijo, ako se dene v večni pokoj. Mesto njegovo je prevzela oktoberska diploma, ktero so nemški liberalci gerdili in črnili, zasmehovali in zasramovali, kakor bi ne bila nepreklicljiva beseda presvitlega cesarja. Ne čudimo se torej, da so vsi nemški liberalci tudi po naših zborih zagnali stiašen hrup ip se vzdignili zoper Belcredija in cesarski manifest. Naši rodoljubni poslanci so zvesto stali na strani presvitlega cesarja in grofa Belcredija, pa branili oktobersko diplomo in soptem-berski manifest. Huda vojska je bila; ostre in strupene pšice so letele na rodoljubne naše zastopnike, letele so iz ust liberalnih govornikov in iz nemških časnikov, lies velike serčnosti in iskrene rodoljubnosti je treba, da človeku sere« ne upade v takem boju. Stali so naši kot ognjeni levi, in njih imena se bodo svetila v bukvah slovenske zgodovine na veke vekov, —• naj vesoljni svet sliši in zve, kaj so govorili in kaj delali. Začnimo torej in poglejmo, kako so se obnašali naši zbori. Koroški zbor se je štirikrat vzdignil proti »epi. manifestu, '^ivoj v 1. seji je vložil baron Herbert nek protest proti temu, da se je feb. patent djal v počitek ; 27 poslancev je bilo ta protest podpisalo. Tega redloga niso podpisali: grof Goes, bar. chluga, bar. Aichlburg, dr. Rulic, Breyha in knezoškof dr. Wiery. V 7. seji se je o tem predlogu govorilo. Posebno so se za „Verfassungsfreunde" ska-zali:vporočevalec dr. Stieger, pervi govornik Čabuš n ik in zdanji deržavni poslanec in part. bar. Herbert. Pa vsi govori so se sukali v tem le kolobaru: Ni bilo treba, da se je ustavil februarni patent; tudi po drugem potu bi se bilo moglo pogajati z Madjari. Ali nobeden teh govornikov ni dokazal tistega pota: Oži zbor nima pravice obravnovati deržavopravnih prašanj; širji zbor še ni bil stopil nikoli v življenje, kako bi se torej zravnala, zamotana štrena? Le tako in le po tem potu, kterega nam kaže sept. manifest! V tej seji je bilo poslancev pričujočih 33; za Herbertov predlog jih je glasovalo 28, roti njemu: Aichlburg, Breyha, Rulic, Švab, chluga; knezoškofa ni bilo v seji. Nasproti temu predlogu ni govoril nihče, — nektere poprave so Rulic, Švab in Breyha nasvetovali, pa njim ni obveljalo. Škoda, da nimamo kakega Razlaga ali Hermana! — Tretjič so se zaleteli poslanci naši proti sept. manifestu v 26. seji, kjer so poslanca volili za deržavni zbor, kterega pa vsaj zdaj ni in Bog ve, kakošen da bode. Volilo jih je 32 poslancev in bar. Herbert je dobii 28 glasov. Kako je mogoče, da so se pri tej volitvi udeleževali tudi taki poslanci, ki poprej protesta niso podpisali niti zanj glasovali? Ta volitev meri ravno tako proti Belcrediju, kakor tisti protest; nam se to dozdeva nedosledno in kaže politično nestanovitnost. Tako je vganjal koroški dež. zbor proti sedanjemu ministerstvu; zraven so nefeteri poslanci še poskerbeli, da ste prišle dve zaupnici, ki terdite, da nekaj občin stoji za deželnim zborom in je njegovih misli. Deželni zbor je šel domu, ali ostala je v Celovcu njegova duša, serce in glava: deželni odbor Pa še ta je poskusil rogoviliti zoper sedanje ministerstvo! To je bilo 26. februarja, ko je napravil neko svečanost na čest februarnernu patentu. Res velika skerb našega dež. odbora! Na kar ni mislila nobena živa duša, mislil je on in je oskerbel sv. mešo v ta namen, — pa vse nekako pokotično, krotko in tiho, kakor da bi si sam nič prav ne upal. Mi nismo bili v cerkvi in ne vemo prav povedati, ali je bila vesela ali černa sv. meša, le to očitno Besednik. 1 Kaj piše g. Heinrich o Kranjcih ? Precej davno je že temu, kar sem v I Oeki beljaški kavani prebiral razne časnike, J ki so ležali v lepem redu po vrsti na ze- leni mizi; popoldne namreč in na večer ni 1 goječe, ker „škrici" — svinko bijejo. Bila jih je velika rajda s „figurami" in brez „figur" (podob), ter so kazali, da je človek • v resnici čudna „figura", ki se ne da v noli ben okvir tako spraviti, kakoršen je. Ali so" ljudje že res obnoreli ali pa so še le na pragu norosti, ne vem prave povedati. Ravno I sem se hotel vtopiti v nravna premišljevanja, kar mi pošepta nek prijazen duh na uho ter pravi: „Vidiš, prijatel! ljudein, penezov ( Manjka, zato se tako spakujejo. Ce misliš, I da je resnica vsa ta kolobocija , ki se v časnikih bere, potlej se ti bo slabo godilo; kajti eden te bo vlekel za nos na „tibč", j ®den pa na „bistahor", eden te bo priganjal na „hi", drugi bo pa spet na vse grlo Zft tebčj vpil „ohi", tako da naposled ne boš vedel, ali ti glava na ramenih stoji, ali ramena na glavi. Izmed teh časnikov, ki jih tukaj vidiš, ni nijeden za tvojo rabo. Vsi jo trobijo v rog velike Nemčije, ki je menda tako velik, da seže devetkrat okoli zemlje, pa ga morajo tudi vsi ljudje slišati , enako tistemu oslu, ki je rigal v Noetovi barki, ki so ga tudi vsi ljudje čufi; zakaj kdor v ta rog ne trobi, ali kdor ga noče poslušati ter od veselja z rokami ploskati, videl ga boš kmalo v kaki čudni „tiguri" našemarjenega, da kratkočasi po kavanah, krčmah, pivarnah, postopališčih igravce, postopače in druge. Sicer pa tudi delavni ljudje po mestih radi časnikarske „figure" gledajo ter prebirajo novičarske iaži, da potem lože zaspč, če so prej morda črno kavo pili! Kajti take dolgočasne reči prej pripeljejo tožljivca na posteljo, kakor če bi kaj mikavnega brali. Vidiš, tako je na svetu, povsod drugačna navada: Na kmetih ljudje rožnikranc molijo, predno gredo spat, po mestih pa — časnike bero. Sicer sem pa tudi že pri molitvi videl ljudi dremati pa zejati, vendar pa je po mojih mislih boljše med molitvijo zaspati (čeravno tudi to ni lepo in pravo!), nego med branjem kakega neslanega časnika. — Duh mi je hotel še govoriti, jaz pa ga ustavim in pravim : „Nisem prišel v kavano poslu- šat tvoje pridige, ker jo v cerkvi lahko slišim in nikar se ne togoti zoper nemške in nemškutarske časnike, ker vem, da jih tudi ti rad prebiraš. Da mi nisi napčnih misli razodel, tega res ne morem tajiti, zlasti če pogledava to lo „Beilage zu Waldheim’s illustrirte Bliitter" 7. oktobra in bereva, kaj in kako A. Heinrich piše o kranjski deželi. „Nekteri popotniki, piše on, se ne učijo spoznavati krajev in stanovavcev, temveč le mimogredč gledajo ali prebirajo kak krajepis, ki si ga v rčci deržč. Očala na nosu in z zlatom preštepano kučmo na glavi se ujčkajo sedč na mehkih sedežih v vozu, ki derdra po železnici. V desnici deržč smodko, v levici pa Lloydov popis železnice med Terstom in Ljubljano, berč imena postij, mimoletečih gradov in gori ter se posmehujejo slabi (se ve da le po njih misli) pisavi, ktere so pa vendarle nekaj priučč. Ti presojevavci, ki se jim najbolje prilega, da bi doma za pečjč ležali, zbleknejo zdaj pa zdaj, kedar se kaj novega prikaže, ktero, ter se ob enem še ob kolena vdarijo: „herrlich, reitzend!“ — strašno lepo in krasno ali to občudovanje jim ne prihaja iz ovemo, da se nam dozdeva nespodobno, a se najsvetejše reči obračajo na politične demonstracije! Kar se je v koroškem dež. zboru zastran sept. manifesta godilo, obudilo je v nas tri različne misli. Najpred smo občudovali c. k. uradnike, da so toliko serčnosti ali prav za prav toliko prederznosti imeli in zobe pokazali cesarju in ministru. Skoda, da o drugih priložnostih te serčnosti nismo občutili: kakor je Šmerling godel, tako so ti gospodje plesali! Drugič nas je žalost obšla, da so slovenski poslanci tako malo marali za misel in voljo slovenskega naroda. Gg. Švab, Novak Franc in Novak Jožef zastopajo več kot 45.000, — gg. Maier in Steinberg zastopata okoli 35.000, — gg. Homan in Nischehvitzer več kot 12.000, gg. Gotz in Walter več kot 24.000 samih Slovencev in nobeden izmed teh poslancev v tem imenitnem pra-šanju ni govoril in glasoval v duhu in po volji ravno teh Slovencev, ki so jih izvolili. Slovenci! ne zabite tega; zapišite si to globoko v serce za čas prihodnjih volitev! — Slednjič se nam pa vse to djanje koroškega zbora dozdeva kakor nekako prazno slamo mlatiti. Deržavopravno prašanje gre svojo pot, presvitli cesar in minister Bel-credi delata, kar sta gotovo dobro premislila in terdno sklenila in dobili bodemo gotovo skorej ustavo, in sicer veliko boljšo ustavo, kakor nam je bila rajna februarica. Bog daj avstrijskim narodom paiuet, vladi pa terdno nepremakljivo voljo, kakor jo nahajamo zapisano y oktoberskej diplomi in septem-berskem manifestu! Avstrijansko cesarstvo. Sla Dunaju 27. febr. — z — (Nekaj o zborih, zlasti o h e r v a š k e m in o g e r s k e m. K u r a n d a in februar. Dualizem. Knjižica. Po m i 1 o š č e n j e.) Naj se spet enkrat kaj oglasim. Ne vem sicer nič posebnega sporočiti, mislim pa vendar, da bo vse eno prav, če to, kar je, eumalo omenim. Tedaj začnimo. — Deželni zbori takraj Litave so se že končali in zdaj zborujeta samo še češki in gališki zbor, kar bravci gotovo dobro vedo. Pa tudi tema dvema se že po časnikih napoveduje, da bo treba k malo kmalo — končati, *) česar pa še nič kaj prav ne verjamemo, ker se nam nemogoče zdi, da bi Belcredi svojega prednika tako zelo posnemati zamo-gel in ker ima češki zbor zlasti še volitni red prenarediti. — Dunajski zbor pa se je *) Majo žalibože žo naznanjeno, da se konča lo. t. m Vredn. serca. Nimajo namreč nobenega veselja, pa tudi zmožnosti jim manjka, da bi mogli kraje in ljudi osebno spoznavati. Predirjajo vso kranjska deželo ter še vidijo, da so kraji in gorski verhunci, kjer marsikaka cerkvica stoji, v resnici „krasni in strašno lepi11, — tega pa ne zapazijo, da so Kranjice tudi najlepše krasotice. K večem^t jo kdo ižmed njih v Nosekovein časnikarskem slovarju bral, da so ljubljanska dekleta zanimiva zavolj visoke, tenke rasti. V Ljubljani deklet še niso učili, naj bi se krivo nosila, razun malega števila mestnih gospodični. Seljanke, ki iz dežele prihajajo, so ravno izraščene, kakor jelke; kajti na glavi nosijo verče za vodo, („menda le škafe ?“) pa polno natlačene jerbase. Da jih to preveč v glavo ne tišči, devljejo si nanjo venec, ki ga spletajo iž ozkih suknenih trakov, kakor copate ali opanke, ter ga napolnijo s pavolo (navudno le z arovico, žimo, volno? itd.). Šlovenci ga imenujejo „svitek0. Kranjice se ne ravnajo v svoji obleki po šegi dunajskimi ali pariških dnevnikov za nošnjo, temveč posnemajo medicejsko Venero, ki meri čez pas osem palcev. Krasota so tudi Kra-njici goste obervi in velike oči, ki razodevajo serce, kakoršne jo Homer videl pri - - TO — končal 21. febr. Naši gospodje zastopniki so jo s konca kaj visoko povzeli in svetu kazali, kakor da bi le Dunaj imel vso politično modrost v najemu; ali kolikor bolj se je unkraj Litave svetiti in daniti začelo, toliko manj se je tukaj govorilo, dokler da so slednjič popolnoma potihnili, kajti zdi se mi kakor kri pa voda, če kdo terdi, da je to pravna zguba, kar je drugemu pravna doslednost! Preclno pa so se ločili, imeli so še gostijo prav po dunajski. Bila je veselica, zares narodnih zastopnikov vredna! Da si tudi niso naravnost o politiki govorili, obdelovali so jo pa tolikanj bolj skrive — v verzih in prozi, da se človek čudom čudi, kako da morejo poslanci v tako važnem času tako lahkomišeljni bi. Še celo Nace Kuranda, ki vedno grenke molče požira in ki ga nismo že od septembra videli veselega, še celo ta je bil vesel, da je bilo kaj, — morebiti zato, ker je zdaj ravno februar in celč 26. čudnega spomina! Da bi ga bili prej videli, kako je klaverno in zamišljeno hodil proti Škotskim vratom gledat in ozirat se po ljubljenem Sinerlingovem gledališču, ki je zdaj zaperto in se cel6 ne ve, kdaj se spet odpre. To ga je vselej tako potrlo, da je z debelimi solzami v očeh zdajci so nazaj med ozidje vernil, kjer mu pa ni nič po všeči, bodisi v deželni zbornici ali v mestnem svetovavstvu. Vsi parlamenti na svetu, tako smo ga čuli mimogredč večkrat v brado mermrati, vsi parlamenti zdaj zborujejo, le avstrijski mora molčati, oh to je hudo! Kje so časi, ko je vse na nas gledalo, ko smo mi veliki zvonec nosili in »o se ljudstva tresla kot drobne šibice. Zdaj pa je minula Dunaju slava, se cesarja ni več tu, le maškare in „Narrenabendi0 so nam v delež. Tako Nace, — ali pustimo ga in tovarše njegove ter hitimo drugam kaj pogledat. Včeraj je bil 26. februar! Prejšnja leta je bilo ta dan vse živo in veselo, če tudi le na videz, kaj pa letos? Pravijo, .°’ T “ f,k° tudl, mene “vd»Ja sla,Jk?. P^cej veliko. Kaj tacega se m bi o Pustni prazniki so bili pa vendar malo bolj u^")e' da' doklcr se bo.narodna zavest pri še nikoli tukaj zgodilo Zatorej bode ta «*• i. c - .P 1 naših gospeh in gospodicinah tako vnemala pngodek z velikimi cerkami zapisan v let- ož.Tl eni, ker o pustu »e mora, na, velja, in Sirifaj ne bomo ne le poginili, temuč naše triredne šole. Šolski prijatelji si ne serje tudi tretba°koj)8pko0temzaušesan praskati vedn0 .^erstejši postajali in ko svoboden in morejo kaj, da ne bi ob enem očitno hvale Pa stradati! Tudi nekaj šem se je bilo pri- z drugimi enakopravni narod v Avstriji ži- izrekli častitemu šolskemu nadzorniku za kazalo, ki so po ulicah norčije vganjale. Pa veh! ~ Z “a po»lancema, gg. He r- pošteno priporočilo! Hvala posebno pa ve-hitro pretekli so dnevi veselja in nastopil mano“ Razlagom, smo tu kaj zelo leslavm c k. namestn.j., k, seje tako raje postni čas, kjer je treba kaj drugega delati, ?adovoljn> m P°“03nb f imamo taka dva dodamo skazila do naših zares podpore Letd pa se je začel z nesrečo. 14. februarja Junaka v štajerskem dež. zboru. Da pa nista potrebnih pa tudi podpore vrednih učiteljev! okoli 9. ure zvečer se zasliši naenkrat klic:- nlč P08cb^ga »Poviti mogla, tega nista 'Tako naloženi denar bode gotovo največ! -p ™ u /. . . ^ . » „ • ona kriva, ampak nemile nam okoliščine in obresti donasal i deželi 1 deržavi; ker boliši i„s vidik.is; p*«<•?«**>■. naj mesta (pri sv Rupertu) velika svifoba. vence zastopajo, ali žalibože, da jim do zda, n,ujeta ter z omiko m znanostjo tud. blago-Kmalo smo zvedeli, da gori skedenj G. Šif- «« nihče tega verjeti noče m ne more! „Po stanje širita Hvala torej še enkrat za lepo ferja Lal.ko bi bil še drugi pogorel, kteri »adu j.h bote spoznali! pravi pomenljivi in podporo! blava Belkred.jevi dobi, ki pr. i.Lvc„,bi „» bii« pril & P.m«č. - K Še nekaj ne smem pozabiti, namreč to, more kaj prida od njih obetati? Mi pričaka nas je družba, ktera je tukaj v sobani kujemo tu, da nam kmalo napoči zora bolj* H. Helblinga igrališče napravila in tako' gib dni, zlasti ker je geslo narodnosti zmirej ■neščaiiom dolge večere kratila, zdaj že za- močnejši in je zlasti 13 slov. Špartancev v nega odbora). Prestali smo „strašni vi-pUstiia in šla, kakor se sliši, v Pliberk. — kranjskem zboru veliko k boljemu pripo- bar11, ki so nam ga prerokovali vremenski Konečno naj naznanim vsem Slovencem moglo. Zmaga, mislim, da ni deleč; če se preroki nove „Presse.11 Zapazil je ^ namreč Še to, da je novi advokat g. dr. Pavlič nam tudi zdaj obeta in kaže dualizem, — nek dopisač omenjenega centralističnega liže nastopil svojo službo. Da smo ga tu kaj naj le bo, ga bomo že preterpeli in še prej 8ta,\, u 8