Priloga ,,Našemu Listu" št. 47. V Kamniku, 25. novembra 1905. Izhaja vsako soboto in jc za naroenike ,,Našeg.a Lista" v karaniškem okraju brczplacen. Kamničan Oglasi se racunajo tristopna petit-vrsta po 10 v. za enkrat, za večkratno ob- javljenje po dog-ovoru. V V Cesta skozi Crno na Stajersko. V deželnem zboru je dne 17. novembra t. 1. vložil poslanec dr. Ferjančič s tovariši samostalni predlog za zgradbo ceste skozi Crno v kamniškem okraju do šta-jerske meje. V predlogu je rečeno: Naprava ceste, ki bi se odcepila od okrajne ceste Kamnik-Grornji grad, skozi Crno čez kranjsko-štajersko mejo do Luč v gornjegrajskem okraju, je vroča želja kamniškega okraja in posebno mesta Kamnik. Sedaj vodi po teh krajih samo pešpot, na veliko škodo mesta Kamnik, kamor teži ta del gornjegrajskega okraja, in na škodo prizadetega štajerskega prebivalstva, med katerim se je plodonosno plavljenje lesa po Savinji in Savi proti vzhodu radi spremeirjenih kupcijskih razmer popolnoma ustavilo in katero radi pomanjkanja občil svojih Ijridelkov in posebno lesa ne more več na trg spraviti. Po prizadevanju okrajnega cestnega odbora kamni-škega je leta 1901. pregledal tehnik črto, po kateri bi se izpeljala cesta, ter napravil splošni črtež in podal mnenje o stroških. Udeležila sta se tcga ogleda od kranjske strani načelnik kamniškega cestnega odbora g. Močnik in od štajerske strani g. nadinženir g. Notar. Dež. odbor kranjski se ie na to obrnil na deželni odbor štaierski radi pospe- ¦v -v ševanja te cestne zgradbe, kolikor zadeva Stajersko. Sta-jerski deželni odbor je pa izjavil, da se za sedaj (diesmal) ne more ozirati na cestni projekt. To je bilo leta 1901. Od tedaj so se pa razmere spreinenile. Občina Luče, čeprav siromašna, je dosedaj izdelala 6 km te ceste. V deželnem zbom štajerskem so stavili 4. novembra 1904. poslanci dr. Deeko in tovariši pivdlog v pvilog te cestne zgradbe in je d e ž e 1 n i o d b o r š t aj e r s k i z a u k a z a 1 s v o j e mu sta vbnemu uradu p oiz vedb e. Tudi v državnem zboru je vložil tak predlog poslanec vitez Berks. Iz vseli teh podatkov izhaja velika važnost te eestne zgradbe. Važna bi bila ta eesta posebno tudi za gornje-grajsko grajščino, katera bi si morala sicer sama cesto napraviti za izvoz svojih lesnih produktov. Pricakovati je torej od te strani znatnega prispevka za to zgradbo, ka-tera se zaradi primerno velikih stroškov ne more drugače izvršiti, kakor da poleg interesentov prispevata tudi deželi in državi. Koliko je štajerskim udeležencem na tej cesti ležeče, kaže tudi to, da so posestniki svet za celo črto brezplačno odstopili. Z ozirom na vse to so stavili poslanci predlog: Visoki deželni zbor skleni: Deželnemu odboru se naroča, da zaradi" zgradbe ceste skozi Crno do kranjsko-štajerske meje v naraenu zveze skozi Lučeško dolino do Lue zaukaže poizvedbe, — da v dotiko stopi s štajerskim deželnim odborom radi nadalje-vanja te ceste na štajerskih tleh in z interesenti, osobito z graščino gornjegrajsko in c. kr. vlado radi prispevkov in — da v prihodnjem zasedanju deželnemu zboru radi zgradbe stavi predloge. Gregorju Slabanji v spomin. V nedeljo dne 19. listopada je prominol v Kamniku mož, ki je bil po svojera poklicu skromen obrtnik, a kot Slovenec velik rodoljub. Gregor Slabanja je deloval v naj-burnejših časih, v oni dobi, ko je nad Kamnikom odloče-vala še nemška stranka in ko je bil krog zavedajočih se Slovencev še prav majhen. V onih časih, ko so bili Slo-venci še vsi edini in ni razjedal crv bratske zavisti sloge med nami, je bil on čil in nevstrašen nasprotnik nem-škemu navalu. Samo proti Nemcem se je bil takrat boj in on je stal vedno v prvih vrstah. Njegova zasluga je, da se je ustanovila leta 1868 Narodna citalnica. Dasi je bilo takrat v Ivamniku obilo nasprotnikov terau načrtu, on se jih ni ustrašil, vedel je pridobiti za to idejo uplivne , može in vzklilo je prvo slovensko društvo v Kamniku. I Čitalnici je posvetil on vse svoje moči. Negoval je| posebno rad dramatiko. Skoraj ni bilo igre v Čitalnici, da bi on ne bil sodeloval. Leta 1893. je praznoval 251etnico svojega dil^tantskega delovanja. V ta spomin je priredila Čitalnica posebno predstavo, pri kateri se je kar trlo ob-činstva. Ko je praznovala Citalnica svojo 35 letnico, izvo-lila ga je castnim članom v priznanje njegovih velikih zaslug za njen razvoj. Njegovo narodno delo je toliko bolj občudovanja vredno, ako se uposteva, da jo bil po poklicu le skromen čevljar. j V svojili mlajših letih je bil tudi občinski odbomik™ kamniški in tudi v tem odboru so je pokazal zelo agilnega. Kako zelo je bil pokojnik spoštovan, pokazal je njegov pogreb, katei-cga so se udeležila vsa kamniška narodna društva, mej temi Oitalnica in ,,Lira" z zasta-vama. ,,Lira" mu je zapela žalostinke pred njegovo hišo, v eerkvi in pri grobu. V imenu Citalnice pa mu je na grobu govoril v slovo g. Fajdiga. Svojemu castnemu članu je poslala venec tudi Citalnica, njeni diletantje pa svojemu starosti. — Cast njegovemu spominu! Iz Domžal. (Dopis.) Večkrat smo že imeli priliko baviti se z gostilničarjem v restavraciji nasproti kolodvora. Mož je s svojo aroganco znan že skoraj po celem Sloven-skern. Mislil je pač, da ga bodo naši Gemiani vedno in povsod podpirali, ako jim bo nemotcno dopuščeno pri-ljubljeno ,,Wacht am Rbein" kruliti in raznovrstne nemške burke uganjati v njegovih prostorih. Danes mu je seveda žal, da je v svoji bistroumnosti tako nastopal, kajti z dobro plačujočimi slovenskimi gosti si je pokvaril, ostaja mu toraj le še nekaj nemških hujskačev, ki imajo pa vedno Bkačo" v žepu. On je spoznal svoje ljudi, prišel je pa tudi do spoznanja, da so imeli nekateri od teh izzivačev slabo navado, da so mu, ako je bilo le mogoče, pri plačilu del dolga ali zatajili ali pa odtegnili. Njegovo nemško prepričanje pa pri njem seveda se ni tako ukoreninjeno, da bi mirno to trpel, saj se je on sam izrazil, da od sa-mega nemstva še nihče ni obogatel v Domžalah, tako tudi on od tega živeti ne more in če nismo še nikdar njegovih nazorov odobravali, to pot jih gotovo moramo. Ta izkušnja je pa moža naredila silno previdnega. Ako pride kak ti-rolski gost, kateremu on že na nosu bere, da ga bocle ukanil, mora mu dotični zahtevano v naprej placati, sicer ne dobi ničesar. Reveži so skoraj vredni usmiljenja, ,,na puf" ne dobijo nikjer nič. Sedaj se jim je tudi nemška gostilna uprla, v slovenske pa niti ne smejo niti si ne upajo, ker vedo, da bi bili za njih vedno zabavljanje pred duri postavljeni. Vedeli smo, da bode prišlo tako daleč. Mi poznamo naše tirolske izzivače in vemo, da se selijo iz gostilne v gostilno liki ptiee selivke. Kako so navalili svoj čas na gostilno na pošti, bili so noč in dan ondi, dokler se niso domislili, da bi ne škodovalo prebrati si lokal; iztaknili so ga v kolodvorski restavraeiji. Sedaj bodo, kakor vse kaže, ti prostori tudi kmalu prazni. Morda jih pa že na pošti željno pričakujejo, gostilničarka jim bo gotovo dobro in skrbno postregla. Mogoče je že pred me-seci računala na to, zato jim je pa naredila uslugo in pre-. Vzela je na izzivajoči slavnosti posel blagajničarke. Pri volitvi III. razfSJR^dne 24. t. m. je zmagala v Domžalah nemškutarska stranka. Več o tem poro-čamo prihodnjič. Jutri v nedeljo svira mestna godba na lok pri za- , bavi, ki jo priredi g. J. Fajdiga na Šutni. Začetek ob 7. uri zvečer, vstopnina prosta. Tamburaški koncert priredi Mekinjski tamburaški zbor ,,Planinka" vnedeljo 26. novembra 1905. v gostilniških prostorih ,,Pod skalo" po domače pri Žgurju. Vspored: 1. V. G. Brož: ,,Napried", koračnica. 2. V. Gr. Brož: ,,Slava I Slovencem", koračnica. 3. I. Rosa: «Iza valova", glasoviti I meksikanski valcek. 4. Mil. pl. Farkaš: ,,Vienac hrvatskih 1 narodnih pjesma". 5. I. dr. Hruza: ,,Kod supea", valček. J 6. V. Parrna: ^Mladi vojaki", koračnica. 7. Oton Feich: I ,,Zavber France", kuplet. 8. Mil. pl. Farkaš: ,,Uspomene ] iz Beča", valček. 9. Alfons Gutschy: ,,Domovini". 10. H. j Vogrič: ,,Pomladni cvet", mazurka. 11. N. Faller: ,,Kora- l čnica Zvonimira". 12. Iv. pl. Zajc: MHrvaticam\ 13. V. G. Brož: ,,Na valovih Jadranskega morja", veliki koncertni 1 valček. 14. H. 0 Vogrič: ,,Na zdar", koračnica. 15. I. Iva-novič: Brzopolka. — Začetek ob 5. uri popoldan. — Vstop-nina 40 vin. za osebo; otroci so prosti. | Slovensko kat. izobraževalno društvo v Mengšu priredi v nedeljo 26. novemb. 1905 veselico v gostilni ,,pri Jelenu" v Mengšu. — Prvič nastopi novoustanovljeni tam-buraški zbor. — Začetek točno ob pol 4. uri popoldne. — Vstopnina: Sedeži I. vrste 60 vin.; stojišča 30 vin. Izborno zalogo vsakovi^stnih novih in starih vin v sodih in steklenicah priporoča tfinofi"ž@e v OomžaSa^i ^ei^MiiV Najbo[jeza zobe Stanje hranilnib vlog: nad 1,200.000 K MESTNA HRANILNICA V KAMNIKU Rezervni zaklad: nad 16.000 K sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne ia jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. — Rentni davek plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zakJada mestna občina Kamniška z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodista denar maloletnih otrok m VarOVanceV. Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom e. kr. poštne tiranilniee. Posojila se dajejo na zemljišča na 5 °/0 obresti in na amortizovanje v 361etni ali krajši dobi, tako da poplača dolžnik posojilo 100 K v teku 36 let popolnoma, ako plačuje hranilnici vsakega po.1 leta z obrestmi vred 3 K. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje. Izdajatelj in odgovorni urednik Hinko Sax. Laatnina in tisk tiskarne A. Slatnar y Kamniku.