8000032 Osrednja /, Muzejski tr 3000 Celje BENCINSKI SERVIS LETUŠ Poletna zGodba na Ljubnem ob Savinji NAROČILA KURILNEGA OLJA lij 7771 Cockta Pivo Union (4/1) Ministrstvo za zdravje opozarja, da prekomerno uživanje alkoholnih pijač škoduje zdravju. pijača 0,89 EUR V živilskih poslovalnicah Zgornjesavinjske kmetijske n Butik spodnjega perila Nakupovalni center Velenje GRAZIA BUTIK, Simona Pogač, s.p., Kidričeva 2b, 3320 Velenje zadruge, akcijske cene pijače od 11.6.2009 do 22.7.2009 www.zkz-mozirje.com 1L piiača ■ Bravo A Za fantasy f‘7ri\ dJfiš Voda Oda 0,56 EUR STrmnu 109'UR f m Sadna Ponudba od 11.6.2009 do 30.6.2009. Sladoledi Leone, Kava Nescafe, Napolitanke, izdelki Gavrilovič kar 30% UGODNEJE!!! Cenjene stranke obveščamo, da seje živilska trgovina v Spodnji Rečici 61, preselila na lokacijo Spodnja Rečica 115 (lokacija bivše Ultre). ~ Tel: 03/838-80-84 jfetka od 7. do fedeljah od 8. do 12 ure. Se priporočamo. 30% popust velja za vse letošnje modele moških in ženskih kopalk in se obračuna pri blagajni Trgovina in papirnica Bohač Trgovina Bonač o.o.o.. Šmiiiiciska c. -j. Mozik.ii: Tel. št. 58 33 660 Slike so simbolne. OSREDNJA knjižnica CELJE Tretja stran Strah pred geni V Sloveniji smo meseca maja dobili Zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin zostalimi kmetijskimi rastlinami. S sprejetjem zakona so vpeljane omejitve gojenja gensko spremenjenih rastlin pri nas, pred tem pa bi lahko tako rekoč kdorkoli in kjerkoli posejal (v Evropski uniji dovoljene) gensko spremenjene rastline (trenutno je to le koruza tipa MON810, ki proizvaja strup proti koruzni vešči, zaradi česar polj ni potrebno škropiti s pesticidi). inštitut za trajnostni razvoj je kot nevladna organizacija podprl sprejem omenjenega zakona, vendar je ob tem opozoril na pomen podzakonskih aktov, ki bodo med drugim določili širino varovalnega pasu za posamezno rastlino (zaenkrat le za koruzo). Predlog, ki omenja 60-metrski varovalni pasje po mnenju omenjenega inštituta neustrezen, saj ne upošteva specifičnih razmer v Sloveniji, kot so geografsko-podnebni dejavniki, drobna posestna struktura, gosta poseljenost s čebelami, velik delež Nature 2000 itd. Po mnenju Inštituta za trajnostni razvoj mora Slovenija, ne glede na sprejem omenjenega zakona, čim prej sprejeti varnostni pridržek za gojenje koruze MON810, vendar, kot običajno, tudi v tem primeru stroka ni enotna. Tako na primer dr. Marko Dolinar s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani meni, da za Slovenijo koruza MON810 ni nevarna, in sicer iz več razlogov. Prvi je ta, da bi bilo glede na razširjenost koruzne vešče tako koruzo smiselno pridelovati samo na Primorskem in v Spodnjem Posavju, tam pa je koruznih polj malo. Drugi razlog je vtem, daje nevarnost širitve gensko spremenjene koruze na polja, kjer gojijo koruzo po ekoloških načelih, zanemarljiva. Kot navaja Dolinar, na ekoloških kmetijah menda sploh ne sadijo koruze, zato se »gensko sporna« koruza ne more pomešati z neoporečno. Tretji razlog je ekonomski - proizvajalec semena MON810 baje zaradi majhnosti tržišča sploh ni zainteresiran, da bi to seme začel prodajati v Sloveniji. »Če bi imel na izbiro polento iz gensko spremenjene koruze, ki je dovoljena za sajenje v Evropi, in polento iz »gensko nespremenjene« (ta izrazje zavajajoč, ker divje koruze, ki bi bila edina morda resnično gensko nespremenjena, nihče več ne sadi), ki sojo redno obdelovali s pesticidi, bi se seveda odločil za gensko spremenjeno. Vendar te izbire sploh nimam, saj v slovenskih trgovinah izdelkov iz gensko spremenjene koruze ni mogoče kupiti. In ker jih ni,jih verjetno tudi nihče ne bo hotel proizvajati. To pa je še zadnji pomemben razlog, zakaj se gensko spremenjene koruze vSIoveniji ni treba nikomur bati,« zaključuje svoje mnenje dr. Dolinar. IZ VSEBINE: Tema tedna: Se dovolj zavedamo posledic sajenja gensko spremenjenih rastlin?.4 Elkroj Mozirje, I.P. d.o.o.: K stečaju mora dati soglasje vlada.5 Občina Solčava: Solčavsko - Evropska destinacija odličnosti 2009.. Računsko sodišče RS: Negativno mnenje Občini Gornji Grad.7 Glin Nazarje: Kljub sedanjemu gospodarskemu položaju smeli načrti..........8 Solčava: Razmesarjenega medveda odvrgli kar v potok!. .13 Mozirje: Srečanje ljudi odprtih src......16 Intervju: Darko Repenšek..................24 ISSN 0351-8140, leto XLI, št. 25,19. junij 2009. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Fanika Strašek, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: vodja Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@s avinjske.com. Internet: http:// www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ZAKON 0 SOOBSTOJU GENSKO SPREMENJENIH RASTLIN Se dovolj zavedamo posledic sajenja gensko spremenjenih rastlin? Državni zbor je maja po nujnem postopku sprejel Zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami. Besedilo je bilo v Uradnem listu RS objavljeno 1. junija, zakon pa je stopil v veljavo v torek. Kakšne bodo posledice v praksi, ni mogoče napovedati, vrstijo pa se številni protesti in poskusi preprečiti uvajanje zakona v praksi. Med nekaterimi strokovnjaki in predstavniki civilne iniciative se pojavljajo številni pomisleki. Ali sprejetje zakona pomeni, da se bodo v Sloveniji poslej lahko sadile gensko spremenjene rastline? Zagovorniki zakona trdijo, da ne, saj naj bi ta samo urejal način soobstoja z naravnimi kulturnimi rastlinami. Slovenija je tako majhna, menijo nasprotniki, da lahko veter prenese cvetni prah takih rastlin praktično iz enega konca Slovenije na drugega. Torej soobstoj ni mogoč, saj bodo naravne rastline izrinjene od bolj agresivnih gensko spremenjenih. NEKATERI POSLANCI SO BILI PROTI Tudi nekateri poslanci si želijo začasne prepovedi uporabe zakona. Od ministra za okolje Karla Erjavca pričakujejo sprejetje potrebnih ukrepov za ustanovitev posebne skupine neodvisnih strokovnjakov, ki bi v raziskavi zbrali ustrezne podlage za uveljavitev varnostnega pridržka za Slovenijo. Po njihovem mnenju za nujni postopek ni bilo nobene potrebe, saj je sezona setve letos že mimo. Če bi poslanci zakon sprejemali po rednem postopku, bi ga lahko podrobneje in bolj tehtno obravnavali. Tako pa je med drugim ostalo odprto poleg ostalega tudi vprašanje, čemu je zakon sploh namenjen, so zapisali v pobudi državnemu svetu. Državni svet je 27. maja odločal o predlogu za sprejem odložilnega veta na zakon, vendar ga ni izglasoval. SPREJETJE ZAKONA SPREMLJALI PROTESTI Med tem ko so v državnem zboru odločali o zakonu, so se pred parlamentom zbrali številni protestniki. Varnostni pridržek za omenjeno poljščino so na podlagi ugotovitev francoskih znanstvenikov lani sprejeli v Franciji. Letos se je varnostni pridržek odločila uveljaviti tudi Nemčija. Nemška ministrica za kmetijstvo ni navedla, kakšna so nova znanstvena spoznanja, na Vodila jih je Meta Vrhunc, ki si že dolga leta prizadeva za ekološko pridelavo rastlin, namenjenih za prehrano. Na podlagi nekaterih slabih izkušenj iz tujine, zlasti iz ZDA in Kanade, nasprotniki zakona menijo, da posevki gensko spremenjenih organizmov kot kužna bolezen kontaminirajo gensko čiste in ti izginjajo. V nekaj letih pridelovanje gensko čistih rastlin ni več mogoče. Kulturne rastline, ki so človeku tisočletja omogočale preživetje in bi jih morali čuvati kot največji zaklad, bodo sčasoma izrinjene in bodo povsem izginile. Tako bodo za naše zanamce za vedno izgubljene. Ker je zakon sprejet, manjkajo še sicer podzakonski akti - ti naj bi bili sprejeti do začetka prihodnjega leta - in je državni svet odklonil veto, ostaja še možnostzakonodajnega referenduma, menijo nasprotniki zakona. PRIDRŽEK LE ZA KORUZO V skladu z evropsko zakonodajo Slovenija ne more sprejeti moratorija na gojenje vseh gensko spremenjenih rastlin. Lahko se odločamo le za posamezne primere. Kar pomeni, da bi zdaj prišel v poštev le varnostni pridržek proti gojenju koruze MON810, ki ima edina dovoljenje za pridelavo v Evropski uniji. katera opira svojo odločitev. Sklicevala seje na pet drugih držav EU, ki so ta pridržek uveljavile pred tem. Evropski komisiji do zdaj ni uspelo s predlogom, da bi te države prisilili k umiku varnostnega pridržka. Koncern Monsanto, ki ima patent za omenjeno koruzo, je proti odločitvi nemške vlade vložil tožbo, ki pa je bila zavrnjena. ODZIV NAŠE DOLINE Že pred časom je civilno združenje Inštitut za trajnostni razvoj pozvalo vse slovenske občine, naj svoja ozemlja razglasijo za območja brez gensko spremenjenih organizmov. Pozivu se je pridružila tudi večina zgornjesavinjskih in šaleških občin. Za našo dolino, kjer je precej ozemlja pod varstvom Natura 2000 in kjer je kar nekaj regijskih parkov ter zavarovanih območij, je še posebej pomembno, da bi ohranila svojo biotsko raznovrstnost in v skladu s smernicami trajnostnega razvoja razvijala okolju ter človeku prijazne oblike pridelave hrane in trženje lete preko tako imenovanega mehkega turizma. Zato nam ne bi smelo biti vseeno, kaj vnašamo v sedaj še dokaj ohranjeno naravno okolje. Marija Lebar (foto: Marija Lebar) Marija Prušnik, Turistična kmetija Loger (Savina): »Menim, daje sprejem zakona o gensko spremenjenih rastlinah odločitev, ki ima lahko daljnosežne posledice. Nihče še ni dal odgovora, kakšne bodo posledice gojenja teh »umetnih« rastlin v naravi, niti tega, kako se bo to na zdravju človeka odražalo čez petnajst ali dvajset let. Naši predniki so zemljo obdelovali z veliko ljubeznijo in skrbno izbirali pravilne posevke. Upoštevali so kolobar, njive so gnojili s hlevskim gnojem, pa so s pridelanim preživljali številne družine. Naša dolžnost je, da spoštujemo to, kar smo sprejeli od njih, in da takšno predamo tudi svojim otrokom. Pri nas smo se že pred časom odločili za ekološko pridelavo hrane ne glede na to, ali je namenjena gostom na naši turistični kmetiji ali nam samim. Do te odločitve nasje pripeljala slaba izkušnja. Ko sva leta 1981 z možem prevzela kmetijo, smo posevke poškropili proti plevelu. Že naslednje leto smo se odločili, da tega ne bomo več počeli, zato sem njive plela ročno. Dobila pa sem na rokah kožno bolezen, ki seje več let nisem mogla znebiti. Po mojem je bil vzrok škropivo, ki smo ga uporabili prejšnje leto. Seveda človek ne more živeti v preteklosti in razvoj mora iti dalje. Treba pa seje vprašati, za kakšno ceno in če je to vredno in ali je nasilje nad naravo res razvoj in prava pot.« 0 ELKROJ MOZIRJE, INVALIDSKO PODJETJE, D.O.O. K stečaju mora dati soglasje vlada V torek, 9. junija, so delavke Elkrojevega invalidskega podjetja pripravile protest, s katerim so želele opozoriti na težko materialno-socialno stanje, v katerem se nahajajo. Štiri mesece prihajajo na delo, a za to ne dobijo ne plače ne povrnjenih potnih stroškov. Mnoge med njimi so na robu preživetja. Stiska je velika. Do sedaj so jim bile v pomoč le nevladni organizaciji Rdeči križ in Karitas, medtem ko so ob prošnjah občinam te ostale gluhe. poslovanje. Tako bodo lahko pridobili nadomestilo, ki jim po zakonu pripada. Sedaj delavke enostavno delajo zastonj,« opozarja JožeTurkl, predsednik Sindikata tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Slovenije. Da bi spremenili situacijo, so v sindikatu želeli vzpostaviti tudi dia- V očeh sejim zrcali zaskrbljenost, nemo zrejo predse, beseda v grlu zastaja, ko spregovorijo. Vera Lom-šek je v podjetju že 35 let: »K sreči imam partnerja, ki mi finančno pomaga v teh dneh. Če bi bila sama, bi bila lačna.« Zvonka Pečnik je v Elkrojevem podjetju pustila zdravje. »Štiri ure sem upokojena in znesek pokojnine refundira ZPIZ, a ta se steka na Elkrojev račun. Sama od tega nisem dobila niti evra.« ČAKAJOČ NA VLADO Med delavkami je slišati, da so morale nekatere pustiti službo, ker jim je zmanjkalo denarja za vožnjo na delo. Ne redko se sliši pridušena kletvica na račun lastnika-podjetja Rednak. Prepričane so, da bi jih bilo treba tako kaznovati, da bi tudi oni občutili njihovo stisko. Najboljša rešitev, po mnenju številnih delavk, bi bila zaseg avtomobilov in hiše ter prodaja, sredstva pa nameniti v sklad za poplačilo terjatev delavcev. V invalidskem podjetju je zaposlenih 37 delavcev, od tega jih na delo dnevno prihaja od 15 do 20 in za svoje delo niso prejeli plačila, niti nimajo povrnjenih stroškov prihoda na delo. Zaradi tega so delavci sami vložili predlog za stečaj podjetja, a ker je invalidsko podjetje, podjetje posebnega pomena, mora k temu dodati soglasje tudi vlada, ki naj bi predlog obravnavala na eni od prihodnjih sej. A vladni milni meljejo počasi, časteče, materialno-socialno stanje delavcev pa je iz dneva v dan slabše. ČIM PREJ V STEČAJ »Želimo, da nam država in pristojni direktorat ministrstva za delo čim prej da soglasje za uvedbo stečaja, da se agonija delavcev v podjetju Elkroj Invalidsko podjetje zaključi in se lahko prijavijo na zavod za za- Jože Tiirkl (v ospredju) sumi, da so nezainteresiranost in nesoglasja med stečajnikom ter direktorjem invalidskega podjetja vplivala na to, da se zdravi del proizvodnje ni ohranil (foto: Marija Šukalo) log s Stevom Radovanovičem, stečajnim upraviteljem podjetja Elkroj d.d. v stečaju, kije krovni lastnik invalidskega podjetja. Žal do dialoga ni prišlo. Nepravilnosti in nezakonitosti je sindikat prijavit na delovno inšpekcijo, ki je šele v tretjem poskusu uspela priti v podjetje. Tedaj je biio ugotovljeno, da so delavke ostajale doma brez kakšnega koli pogodbe. Zato je inšpekcija odredila delodajalcu, da se odredbe vročijo posameznikom, vendar do realizacije ni prišlo. Zvonka Pečnik: »Štiri ure sem upokojena in znesek pokojnine refundira ZPIZ, a ta se steka na Elkrojev račun.« (foto: Marija Sukalo) ZDRAVEGA DELA ELKROJA OČITNO NI Po uvedbi stečaja Elkroj d.d. so v sindikatu apelirali na vodstvo, da se zdravi del proizvodnje in blagovna znamka ohranita ter nadaljujeta v invalidskem podjetju. Do pogovora med direktorjem Elkroj I.P. Franjem Remicem in stečajnim upraviteljem Stevom Radovanovičem ni prišlo. Tiirkl celo sumi, da so »igre iz ozadja« in nezainteresiranost ter ne- soglasja med stečajnikom in direktorjem invalidskega podjetja vplivala na to, da se zdravi del proizvodnje ni ohranil. »Mi sedaj pričakujemo, da bomo soglasje dobili čim prej, da se lahko uvede stečaj in določi stečajni upravitelj,« pravi Turki ter poudarja, da bodo delavke v stečajno maso prijavile terjatve. Te bodo zajemale neizplačane plače in zneske odpravnine, ki jim pripadajo po zakonu o delovnem razmerju, del regresa ali pa cel regres za letošnje leto, če bodo v delovnem razmerju še do konca junija, in neizplačan dopust za tekoče leto. Vera Lomšek: »K sreči imam partnerja, ki mi finančno pomaga v teh dneh.« (foto: Marija Šukalo) Toda, ali bodo denar lahko izterjale, je veliko vprašanje. Elkrojevo invalidsko podjetje namreč nima nepremičnin in ne svojega premoženja. Zelo težko bo oblikovati stečajno maso za poplačilo terjatev, ki bodo bistveno presegle znesek 250 tisoč evrov, kot so v grobem ocenili v sindikatu. Tako bo zaposlenim invalidkam, ki so v podjetju v povprečju več kot tri desetletja, ostalo le še životarjenje od socialne pomoči centra za socialno delo, kar je sedaj, koje tudi Slovenija uradno v recesiji, nočna mora za marsikatero zgornjesavin-jsko družino. Marija Šukalo fiz OBČIN RADEGUNDA, LJUBIJA Sanacija Trnave in Ljubije V teh dnevih izvajajo delavci podjetja Nivo, gradnje in ekologija d.d. dela na urejevanju vodotokov Trnave in Ljubije. Gre za odpravo posledic neurja iz leta 2007, pri Ljubiji pa tudi še od leta 1990. Podjetje Nivo, kije državni koncesionar za urejanje vodotokov, seje pred tremi tedni lotilo obsežnega projekta urejevanja stanja na dveh potokih, ki sta vitalnega pomena za občane mozirske občine. Predvsem hudournikTrnava, ki Mozirje deli na dva dela ob neurjih ogroža življenja in premoženje mnogih občanov ob svojih bregovih. Podobno je s potokom Ljubija, kije največ nevšečnosti povzročil v poplavah leta 1990. Oba potoka sta v neurjih povzročila že ogromno materialne škode, zato je bil, po besedah odgovornega na Občini Mozirje, Jaka Vačovnika, zadnji čas, da se pristopi k njuni sanaciji. K odobritvi potrebnih sredstev je deloma pripomogel tudi marčevski obisk ministra za okolje in prostor Karla Erjavca. Slednji seje takrat v Mozirju mudil ravno zavoljo problematike urejanja vodotokov in posledic, ki sojih povzročila pretekla neurja. Delavci izvajalskega podjetja v zgornjem toku Trnave v Radegundi trenutno gradijo prodni Na potoku Ljubija se odpravljajo posledice poplav iz leta 1990 (foto: Benjamin Kanjir) zadrževalnik in urejujejo brežine. Nato se bodo stroji prestavili v center Mozirja, saj se bo čistilo korito Trnave, potekala bo stabilizacija in višanje zidov korita, ob izlivu pa se bo uredila drča. Podo- bna dela se izvajajo tudi na vodotoku Ljubije. Urejujejo del brežin, očistili bodo korito in obnovili tri jezove. Benjamin Kanjir OBČINSKI SVET NAZARJE Nadzorni odbor pohvalil pripravo zaključnega računa Na junijski seji nazorskega občinskega sveta so svetniki obravnavali in sprejeli drugo spremembo (rebalans) odloka o letošnjem proračunu. Sprejeli so odlok o zaključnem računu za leto 2008 in tri odloke v zvezi z odlaganjem, zbiranjem in odvozom odpadkov v občini Nazarje. Po skrajšanem postopku so svetniki sprejeli odlok o zaključnem računu proračuna za leto 2008. Notranjo revizijo poslovanja za lansko leto je opravilo podjetje Loris d.o.o. Zaključni račun je pregledal tudi nadzorni odbor. Predsednica Majda Podkrižnik je povedala, daje nadzorni odbor 20. maja pregledal zaključni račun in ugotovil, da je ta dobro pripravljen. Ker niso ugotovili nepravilnosti, so predlagali občinskemu svetu, da ga sprejme. Sicer pa svetniki, kot je poudaril Matej Pečovnik, skozi vse leto sodelujejo pri oblikovanju in spremembah proračuna ter so sproti seznanjeni s spremembami. Glavni vzrok za drugi rebalans letošnjega proračuna je najem kredita za izvajanje investicij. Gre za projekte, za katere je občina Nazarje pridobila sredstva iz evropskih skladov. Ta se plačujejo za nazaj, ko so dela zaključena, in gre torej za premostitev ter za zagotavljanje likvidnosti. Del kredita bo porabljen za odpravljanje posl- edic neurja in poplav leta 2007. Sredstva so bila vta namen od pristojnega ministrslva načeloma že odobrena, ni pa še podpisana pogodba, ki bo denar res tudi zagotovila. Sprejeti so bili še odlok o gospodarskih javnih službah, odlok o načinu izvajanja gospodarske javne službe zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov ter odlok o podelitvi koncesije za izvajanje gospodarske javne službe zbiranja in prevoza odpadkov na območju občine Nazarje. Ob tem so svetniki menili, da je potrebno občane še bolje seznaniti z načinom odlaganja ločenih frakcij oziroma sekundarnih surovin. Menili so še, da bo potrebno tudi koreniteje ukrepati v zvezi s psi, kijih lastniki pustijo prosto tekati po kmetijskih in javnih površinah ter celo po otroških igriščih. Marija Lebar ZAPORA CESTE V OBČINI REČICA OB SAVINJI Vendarle zmagala razumna odločitev Potem ko so se zaradi zapore ceste v petek, 5. junija, na izrednem zboru krajanov uporabniki dogovorili za nadaljnje postopke za uveljavitev svojih pravic,je bila ovira vtorek, 9. junija, umaknjena. Krajani zdaj omenjeno pot spet nemoteno uporabljajo. Oviro je umaknil sam lastnik zemljišča po tistem, koje z njim govoril odvetnik uporabnikov poti. Lastnik zemljišča je trenutno odsoten. Prizadeti krajani so po odstranitvi ovire pričeli postopke, da svojo pravico do uporabe omenjene ceste tudi pravno formalno uredijo in legalizirajo. V prejšnji številki Savinjski novic smo poročali o izrednem zboru krajanov Rečice ob Savinji. Vzrok je bila nenadna zapora ceste, ki preko dvorišča podjetja Mizarstvo Marovt vodi na kmetijske obdelovalne površine na južni strani Rečice in se naveže na cesto v Spodnji Rečici. Pot krajani nemoteno uporabljajo že od nekdaj, čeprav seje izkazalo, da v resnici vodi preko zemljišča, ki je last Vilija Marovta. Marija Lebar Iz OBČIN SVEČANA PODELITEV PRIZNANJA EDEN SOLČAVSKEMU Solčavsko - Evropska destinacija odličnosti 2009 Dogodek, kakršnemu so redko kdaj priča tudi vrhunski strokovnjaki - to so potrdili sami - se je zgodil v petek, 12. junija, na domačiji Klemenšek pod Olševo. Svečano podelitev naziva Evropske destinacije odličnosti v Sloveniji je spremljal program, ki je domačinom lahko v ponos. PROGRAM NA SENIKU Že prizorišče samo je bilo nekaj posebnega, saj sta podelitev in spremljajoči kulturni program potekala na več kot stoletje starem Klemenško-vem seniku. Stara lesena orodja so prireditelji spretno uporabili za dopolnitev scene, seveda ni manjkala niti solčavska polst (file). Če je bil morda pred prireditvijo kdo skeptičen zaradi špranj v lesenem podu ali česa podobnega, so bili po koncu vsi enako navdušeni. V lepo tekoči, a samosvoji solčavski govorici sta številne goste skozi zgodovino Solčavskega popeljala Nejc Slapnik in Barbara Trobentar. Pridružila sta se še šolarja z živo ovčko Zefko. Vse skupaj so spremljale domače pesmi, ki jih je cifram izvabljal Karli Gradišnik. Na prireditvi so najprej razglasili zmagovalce fotografskega natečaja, ki ga je razpisala Občina Solčava v petih kategorijah. Nato pa so se z videoprojekcijami predstavili vsi trije letošnji finalisti za izbor destinacije odličnosti, to so Tolminska korita, Kozjanski park s svojim jabolkom in seveda Solčavsko - harmonija treh dolin, ki gaje komentiral vodja projekta Marko Slapnik. Tema za podelitev naziva za leto 2009 je bila Turizem in varovana območja. SVEČANA PODELITEV NAZIVA Sledila je svečana podelitev, koje namestnik predstavnice Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Andrej Beloglavec najprej spregovoril o pomenu naziva in o začetkih projekta. Dodal je, da s ponosom pričakuje predstavitev Solčavanov vjeseni v Bruslju. Zbranim je spregovoril še mag. Dimitrij Piciga direktor Slovenske turistične organizacije (STO), ki je po pooblastilu ministrstva za gospodarstvo izvedla izbor Evropske destinacije odličnosti v Sloven- iji, Solčavanom je obljubil pomoč strokovnjakov STO in njenih zunanjih sodelavcev pri pripravi strateških dokumentov ter na trženjskem področju. Župan Alojz Lipnik, ki je priznanje sprejel, je v nagovoru med drugim dejal: »Dosežek, zaradi katerega smo danes tukaj, ni prišel sam od sebe. Je rezultat načrtnega in vztrajnega dela posameznikov in organizacij v preteklosti in zasluži pohvalo. Ledino je pri tem oralo podjetje Logarska dolina d.o.o. Začrtana je smertrajnost-nega razvoja, kjerje turizem izjemno pomembna sestavina, ki mora biti v sozvočju z ostalimi tradicionalnimi dejavnostmi.« ZAKLJUČEK POVSEM NAVDUŠIL Po končanem uradnem programu so bili gostje povabljeni v sosednji prostor na seniku, kjer so Direktor Slovenske turistične organizacije mag. Dimitrij Piciga (desno) je solčavskemu županu Alojzu Lipniku izročil priznanje Evropske destinacije odličnosti (foto: Marija Lebar) se jim ponujali pladnji zgornjesavinjskih in tudi čisto solčavskih kulinaričnih dobrot, kot sta mas-ovnik in sirnek. Z veliko ljubeznijo in izvirnimi idejami so jih pripravile domače gospodinje po starih receptih in jih ponudile na svojstven način - na senenih vozovih. Tudi ponudba pijače je bila posebna - na začetku prireditve so gostom izrekli dobrodošlico s kozarci naravne mineralne vode izpod Olševe - železove kislice. Med živahnimi pogovori ni bilo mogoče preslišati pohval, ki sojih gostiteljem izrekli tako pomembni gostje, kot sta dr. Janez Bogataj in novinar Drago Bulc. Slišati je bilo tudi komentarje, da je tehtnico pri odločanju za letošnjo nagrado EDEN na solčavsko stran nagnilo to, da so projekt izdelali domačini sami z malo tuje pomoči. Njihova domiselnost, medsebojna povezanost in navdušenje sta povsem prepričala komisijo. Marija Lebar GTC GOLTE Otvoritev poletne sezone 24. junija bo svečana otvoritev letošnje poletne sezone na Goiteh. Dogodek bo obarvan dobrodelno, saj bodo zbirali donacije za materinski dom v Mozirju. Vabljenim gostom bodo predstavili razvojne načrte GTC Golte v sezoni 2009-2010. Dogajanje ob otvoritvi sezone se bo pričelo na praznični dan 25. junija. Številne športno družabne prireditve se bodo vrstile vse do 5. julija. Naj omenimo tradicionalno Sončno mesto, srečanje občanov treh občin na koči Trije ploti, orientacijski pohod, predstavitev nordijske hoje... Od 25. junija dalje do 13. septembra bo nihalka vozila vse dni od 8. do 18. ure, vsako polno uro. Informacije o dogajanju pa lahko najdete tudi na spletnih straneh GTC Golte. Marija Lebar POROČILO RAČUNSKEGA SODIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE Negativno mnenje Občini Gornji Grad Računsko sodišče Republike Slovenije je opravilo revizijo v desetih slovenskih občinah, trem med njimi pa je izdalo negativno mnenje. Med njim je tudi Občina Gornji Grad z 1,5 milijona evrov dolga, ki so nastali v času županovanja Tonija Riflja. V času svojega županovanja je namreč dajal nezakonita jamstva. Po poročilih računskega sodišča je Rifelj podpisal kar devet nezakonitih poroštvenih izjav. Vrhovna državna revizorka Mojca Planinšekje ugotovila, daje gornjegrajska občina izdala po- roštvo družbi Engo, podjetju za oskrbo s toplotno energijo v skupni višini več kot milijon evrov. A Engoje pravna oseba in občina ji po besedah Planinškove jamstva ne bi smela izdati. Znano pa je, da je bil Rifelj prav v svojem županskem mandatu hkrati tudi direktor Enga. Občina Gornji Grad je podala ovadbo zoper nekdanjega župana, a jo je sodišče ovrglo zaradi pomanjkanja dokazov. Predsednik računskega sodišča Igor Šoltes je mnenja, da je prav zaradi tega nujno spremeniti kazenski zakonik in vanj vnesti sankcije za tovrstna ravnanja županov. Sedanji gornjegrajski župan Stanko Ogradi pravi, da bodo morali zaradi dolga sedaj od 100 do 150 tisoč evrov letno, ki bi jih lahko občina porabila za razvoj in nove investicije, nameniti za poplačilo starih obveznosti izzokiadniškega podračuna. Tako ta ne bo namenjen razvojnim projektom, ampak plačevanju obveznosti zaradi napačnih odločitev. 0 GUN NAZARJE, LESNA INDUSTRIJA, D.0.0. Kljub sedanjemu gospodarskemu položaju smeli načrti V dveh Glinovih podjetjih so v začetku letošnjega leta prešli na skrajšan delovni čas in zaprosili za državno subvencijo. Koliko je pomanjkanje naročil posledica gospodarske krize in koliko gre pripisati sezonskemu značaju njihove proizvodnje, je težko reči, pravi direktor Dobrinko Danojevič. Poslovni sistem Glin sestavljajo štiri podjetja. Tri so minulo leto zaključila pozitivno, nekaj slabšeje bilo, tudi zaradi nižje učinkovitosti, le v invalidskem podjetju IPP. Tuje okoli 70 zaposlenih, ki poleg programa vstavljanja stekel opravljajo tudi montažo paličnih mešalnikov za BSH. Ker so naročila v lesarstvu zelo sezonsko naravnana,je vzimskih in prvih pomladanskih mesecih vedno malo manj dela, še posebej, ker delajo večinoma za znanega kupca in konkretna naročila. Proizvodno prodajni program sistema Glin je orientiran na evropske trge, kamor direktno prodajo 30 odstotkov svoje proizvodnje, še nadaljnjih 30 odstotkov pa preko pogodbenih poslov z drugimi partnerji. Ponujajo širok izbor visoko do-delanih izdelkov, kot so lesena okna, plastična okna, strešna okna, vhodna in garažna vrata, polkna, podstrešne stopnice. V zadnjih letih imajo linijo za izdelavo termo stekla. Ponudba temelji na lastnem razvoju, že tri leta pa proizvajajo tudi montažne stanovanjske hiše, kjer lahko v lepljenih konstrukcijah porabijo les, ki ostaja pri izdelavi drugih izdelkov. Končni produkt je »Naša bodočnost so individualni in turistični objekti, vrtci in poslovni objekti.« (foto: Marija Lebar) UUBNO OB SAVINJI Sončna energija za javno razsvetljavo Na zadnji seji ljubenskega občinskega sveta so svetniki precej časa namenili tudi razpravi o možnih oblikah varčevanja z električno energijo. Pri tej temi so se ustavili predvsem zaradi predloga, da bi na Ljubnem na lokacijah, kjer je predvidena izgradnja novih posameznih javnih svetilk, namesto klasičnih, napajanih z elektriko iz omrežja, postavili solarne svetilke za javno razsvetljavo. Investicija za izgradnjo je resda večja, vendar odpadejo poznejši stroški za električno energijo. Slednji znašajo za celotno občinsko javno razsvetljavo kar 30 tisoč evrov na leto, kar predstavlja kar lep kos proračunske pogače. Prav ti številčni podatki in dejstvo, da bo potrebno v prihodnosti bolj koristiti obnovljive vire energije, so svetnike prepričali. Zato so si zadali cilj, da je treba stroške z različnimi ukrepi zmanjšati za polovico, predvsem pa v bodoče investirati tudi v izgradnjo solarnih svetilk za javno razsvetljavo, za katere ne bo potrebno plačevati mesečnih računov za porabljeno energijo. Franjo Atelšek V Glinu Nazarje so ponudbo nadgradili z izvajanjem zaključnih del v gradbeništvu (foto: Marija Lebar) tako večinoma iz lastnih surovin, na leto pa izdelajo do deset takih hiš. Znotraj sistema vlagajo veliko naporov, da bi krizo uspešno prebrodili. Svoje storitve so nadgradili še z izvajanjem zaključnih del v gradbeništvu tako v lastnih montažnih stavbah kot tudi v drugih objektih, pravi Danojevič. Računajo, da se bodo njihovi montažni objekti na trgu dobro prijeli, saj s posebnim načinom gradnje zagotavljajo prednost pred konkurenco. »Naša bodočnost so individualni in turistični objekti, vrtci in poslovni objekti. Ponujamo tipsko in poljubno zunanjost povsem po željah stranke. Tako bi v petih letih lahko prešli na 30 objektov letno,« še dodaja direktor. Marija Lebar 30. OD LIPE DO PRANGERJA Zabava za •• vse generacije Letos bo rečiško turistično društvo pripravilo 30. jubilejno prireditev od Lipe do prangerja. Od 20. junija do 5. julija se bodo lahko zabavale vse generacije. V soboto, 20. junija, bodo ljubitelji rocka uživali v glasbi Resonance, Drugega dugmeta in Kačjih pastirjev. Na športnem igrišču se bodo v četrtek, 25. junija, ženske ekipe pomerile v malem nogometu. Zadnjojunijsko nedeljo bodo na svoj račun prišli ljubitelji razstav. Tokrat so rečiški turistični delavci povabili domačina Milana Riga, s svojimi likovnimi izdelki pa se bodo predstavili tudi učenci domače osnovne šole. V narodopisnem delu bodo krono- loško predstavljena vsa tri desetletja prireditev. Tako bodo obiskovalci lahko videli utrinke enajstih najbolj odmevnih narodopisnih razstav. V sobotni Večer pod vaško lipo, 4. julija, so v goste povabili Nušo Deren-da. Združenje izdelovalcev zgornje-savinjskega želodca bo podelilo priznanja najboljšim izdelovalcem te kulinarične specialitete. Za zabavo do poznih jutranjih ur bodo skrbeli Slovenski zvoki. Nedeljsko popoldne, 5. julija, je na športnem igrišču rezervirano za igre med zaselki občine Rečica ob Savinji. Moderator programa bo Franci PodbrežnikSolčavski, znani glasbenik in radijec. Marija Sukalo OBČINA LUČE Hribovski zaselki vse bliže dolini V minulih dneh so na delu odcepa ceste, ki vodi proti Snežni jami v občini Luče, položili asfalt. Asfaltiranje so izvedli na dolžini približno treh kilometrov. Gre za drugo fazo razpisa iz leta 2008. Za projekt v vrednosti 860.000 evrov z DDV za rekonstrukcijo ceste proti Špički, ki bo povezala tamkajšnje turistične ponudnike, je lučka občina na razpisu pridobila sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj. Že lani so z asfaltno prevleko posodobili 4,5 km ceste. Od Špičke dalje bo občina z lastnimi sredstvi še letos financirala nadaljevanje rekonstrukcije in asfaltiranje dodatnih treh kilometrov. Tako bo asfaltna prevleka segla do najvišjih kmetij v Konjskem vrhu in jih tako približala dolini. Marija Lebar Polaganje asfalta na cesti proti Špički (foto: Ciril Rose) AVTO MOTO ZVEZA SLOVENIJE 100 let slovenske mobilnosti Ob ustanovitvi novega Avto moto društva Zgornje Savinjske doline (AMD ZSD) pred dobrim mesecem dni so bile izdelane smernice delovanja, izvoljeni organi in imen- ovani člani komisij. Še preden je društvo pričelo s formalnim delovanjem, so že stekle prve aktivnosti. Ena odmevnejših je bila sodelovanje na prireditvah ob 100- letnici Avto moto zveze Slovenije (AMZS), ki so potekale od minulega petka do nedelje, 14.junija, vcentru varne vožnje na Vranskem. Med najbolj zaposlenimi je bil Vinko Poličnik, kije v vlogi podpredsednika AMZS in kot predsednik AMD ZSD sprejemal številne goste, skupine različnih moto društev ter skrbel za stike zjavnostjo. Omogočil je tudi aktivno vključitev Zgornjesavin-jskih starodobnikovna prireditvah in ogled ter predstavitvene vožnje na poligonu za varno vožnjo. Kako doživlja voznik prevračanje v vozilu, je preizkušal na simulatorju eden od članov AMD Zgornje Savinjske doline (foto: Jože Miklavc) Skupina članov AMD ZSD si je ogledala razstavo ob stoti obletnici AMZS »100 let slovenske mobilnosti«, predstavitve preventivnih aktivnosti, objekt in namembnost velike, sodobne zgradbe tega centra ter prikaz varne vožnje demonstratorjev. Dejstvo, da je na naših cestah še vedno preveč nesreč s hudimi posledicami, daje kultura nekaterih udeležencev v cestnem prometu še na zelo nizki ravni, veleva nove in nove aktivnosti, treninge in usposabljanja, da bi se nivo znanja ter ozaveščenosti voznikov čim prej izboljšal. K temu nameravajo odločilno prispevati tudi člani in vodstvo AMD Zgornje Savinjske doline. Jože Miklavc 3. LESARSKI PRAZNIK Športno, kulturno in etnografsko obarvan vikend Lesarski praznik v Nazarjah postaja tradicionalen. Letos so se organizatorji Občina Nazarje in Muzej Vrbovec v sodelovanju z društvi odločili, da ga obarvajo s športnimi, kulturnimi in etnografskimi prireditvami, poslovni del pa so premaknili v jesen. Tako bo v petek, 3. julija, ob 19.30 uri v Jakijevi hiši odprta razstava stolov in skic Janeza Suhadolca. Arhitekt in grafični oblikovalec se že skoraj dve desetletji ukvarja s snovanjem in izdelovanjem pohištva. Sobotno dopoldne bo športno obarvano. V športnih igrah lesarjev se bodo merile tako ženske kot moške ekipe. Na športnem igrišču darslva in lesarstva različni rokodel-ob Dreti se bodo od 11. ure dalje ci iz naše doline in širše pripravili moški preizkusili v malem no- prikaz izdelave uporabnih dekora-gometu, posamezniki pa bodo tivnih predmetov iz lesa. Člani Kul- Nazaije, 3. - 5. julij 2009 lahko posegli po loku in se skusili v streljanju. V nazorski športni dvorani bodo lahko uživali ljubitelji košarke in odbojke. V sobotnem popoldnevu od 14. ure dalje bodo pred muzejem goz- turnega društva Ljubno ob Savinji bodo z igro Med v'lcerji obudili čas spravilo lesa v preteklosti. Na sejmu pa bo marsikateri izdelek zamenjal lastnika. V šaljivih igrah za obiskovalce bo poskrbljeno za smeh in sprostitev. V ustvarjalnih delavnicah se bodo o uporabnosti in oblikovanju lesa poučili otroci. Svoj izdelke na temo »Čebele« bodo predstavili nazorski osnovnošolci. Na ogled bo tudi razstava korenin. Da pa obiskovalci ne bodo ostali žejni in lačni, bo na voljo pestra izbira domačih kulinaričnih dobrot. Obiskovalcem bo v sobotnem popoldnevu na voljo tudi brezplačen ogled muzeja gozdarstva in lesarstva. Po večerni podelitvi priznanj in pokalov najboljšim športnikom bo sledilo družabno srečanje krajanov. OZ RDEČEGA KRIŽA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE V Lučah krvodajalci presegli pričakovanja V letošnjem letu mineva 64 let, odkar so bile v Sloveniji konzervirane prve steklenice krvi. Od takrat pa do danes je že več kot štiri milijone krvodajalk in krvodajalce darovalo več kot milijon in pol litrov krvi. Prelomni dogodek je postal povod za vsakoletni dan krvodajalstva v Sloveniji, ki se na koledarju beleži 4. junija. Ravno na dan krvodajalstva je v prostorih Osnovne šole Luče potekala redna krvodajalska akcija, katere se je udeležilo 93 posameznikov, kar je za Luče izjemen uspeh. Lani je akcijo v istem terminu obiskalo 64, v jesenskem pa 89 krvodajalcev. Strah, da bo v času gospodar- ske krize število krvodajalcev upadlo, seje na primeru iz Luč razblinil, kmalu pa bomo lahko videli, kako številčno bodo obiskane tri poletne krvodajalske akcije. Osebje Centra za transfuzijsko medicino Celje je z akcijo zelo zadovoljno, saj so zabeležili povečano število novih krvodajalcev in samo dva odklona. Celjska transfuzija ima za lastne potrebe zaenkrat dovolj krvi, tako dajo po potrebi oddajajo v ostale slovenske bolnišnice. Med drugimi so se akcije v Lučah udeležili predstavniki občine in kandidat za poslanca v Evropski parlament, Mirko Zamernik. ArtPuk PODELJENA PRIZNANJA KMETIJSKO GOZDARSKE ZBORNICE Nagrajen tudi dr. Zagožen Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) vsako leto podeli nagrade za življenjsko delo članom, ki velik del svojega življenja in ustvarjalnih moči namenijo razvoju ter spodbudam za napredek in razvoj kmetijstva in podeželja. Zgornjesavinjčan dr. FrancZagoženje letos eden izmed šestih prejemnikov priznanj za življenjsko delo, ki sojih podelili na slovesnosti ob dnevu zbornice. Dr. Zagožen je že od rane mladosti zapisan kmetijstvu. Še preden je dopolnil 27 let,je doktoriral vtujini in kljub vabilom, da ostane, seje odločil, da se vrne v domovino, kjer je vse do upokojitve prenašal svoje znanje na mlajše rodove kot profesor na Biotehniški fakulteti. Veliko je prispeval k razvoju kmetijstva tudi v času, ko je deloval kot poslanec v parlamentu. Z javnim predlogom o ustanovitvi Slovenske kmečke zveze je postavil temelje večstrankarskega političnega sistema. Kot osebnost ga lahko opišemo kot iskrenega, resnicoljubnega in idealističnega človeka. Štefi Sem OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO Srečanje udeležencev osamosvojitvene vojne Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesavinjsko-Zadrečke doline pripravlja v četrtek, 25. junija, na dan državnosti, na poligonu kinološkega društva v Varpol-jah srečanje udeležencev vojne za Slovenijo. Uradni del srečanja se bo začel ob 10. uri s pozdravnim govorom župana občine Rečica ob Savinji Vinka Jeraja in govorom predsed- nika območnega veteranskega združenja Francija Kotnika. Sledil bo kulturni program v izvedbi učencev rečiške osnovne šole in predstavitev vojaške tehnike Slovenske vojske, nato pa še družabno srečanje, ki bo priložnost za obujanje spominov ter kramljanje s prijatelji in znanci. Prireditev bo v vsakem vremenu. KF PRAZNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI NAZARJE Novi prostori za uspešnejše delovanje prostore predali namenu (foto: Marija Šukalo) Ob prazniku nazorske krajevne skupnosti sta organizaciji Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesavinjsko-Zadrečke doline in Društvo letalcev Zgornje Savinjske doline dobili v uporabo poslovne prostore. Člani organizacij bodo tako lahko sedaj v domu kulture, kjer bo njihov sedež, uspešneje delovali in se posvečali društvenim aktivnostim. Ključe je predsednikoma Franciju Kotniku (veterani) in Miranu Beletu (letalci) izročil predsednik krajevnega odbora Matej Pečovnik, ki je predstavil zgodovinski oris prazni- ka Nazarij. »Današnja slovesnost ni le naše praznovanje, temveč je tudi praznovanje članov obeh organizacij. Ste kot družina, ki si ustvari dom,« se je med drugim slikovito izrazil Pečovnik. Ob kratkem kulturnem programu sta udeležencem spregovorila tudi oba predsednika in predstavila delovanje tako veteranske organizacije kot društva letalcev. Po rezanju traku, ki ga je opravil Pečovnik ob asistenci Kotnika in Beleta, je sledila zdravica in številne čestitke. Marija Šukalo 15. REGIJSKO PREVERJANJE USPOSOBLJENOSTI EKIP PRVE POMOČI CIVILNE ZAŠČITE IN RDEČEGA KRIŽA Zgornjesuvinjčani letos sedmi V Šmarju pri Jelšah je konec maja potekalo 15. regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa. Na preverjanju je sodelovalo 15 ekip prve pomoči občin, gospodarskih družb ter zavodov in organizacij iz Zahodno-štajerske regije. Med njimi je bila tudi zgornjesavinjska ekipa iz podjetja BSH Hišni aparati Nazarje. Preverjanje je bilo izvedeno na podlagi predpostavke delovanja ekip prve pomoči ob naravnih nesrečah, ob nesrečah v delovnem okolju in v prometu. Vsaka ekipa je usposobljenost in znanje prikazala pri nudenju prve pomoči poškodovanim na različnih realistično prikazanih situacijah. Najbolje seje odrezala ekipa Območnega združenja RKŠentjur-Gasilska zveza Občine Šentjur, kije uspešno rešila 94 odstotkov nalog, druga je bila ekipa občine Zreče, tretja pa ekipa PP Otroškega vrtca Šmarje pri Jelšah. Zgornjesavinjčani so zasedli sedmo mesto. 19. TURNIR ZA KIP SVETEGA FLORJANA Gasilci Andraža nad Polzelo zopet najboljši Petnajst ekip iz prostovoljnih gasilskih društev seje v soboto, 6. junija, zbralo na Lazah pri Kokarjah in se med sabo pomerilo, kdo je najhitrejši pri vaji z motorno brizgalno. Štiri ženske in enajst moških ekip, sestavljenih iz devetih članov seje potegovalo še za pokal za najhitreje opravljeno vajo. Tako pri moških kot ženskah sta letos zmagala sestava Andraža nad Polzelo. Ti dve ekipi sta preteklo leto v trajno last prejeli pokal sv. Florjana. Tega prejmejo trikratni zmagovalci prehodnega pokala. V moški konkurenci so na koncu tekmovanja za Andražani najmanj zaostali tekmovalci PGD Sveti Štefan, tretje mesto pa so osvojili gasilci Dobrovlje 2. Med ženskimi so drugo mesto osvojile Mozirjanke, tretje pa ekipa Pesja. Pokal za najhitreje opravljeno vajo je letos pripadel članom PGD Letuš 2. Organizatorji PGD Gorica ob Dreti pa so hvaležni sponzorjem, ki so poskrbeli, da so najboljše ekipe domov odnesle pokale in kipa sv. Florjana. Štefi Sem Na Lazah pri Kokarjah so se med sabo pomerile štiri ženske in enajst moških ekip gasilcev (foto: Štefi Sem) POIŠČITE SKRITO GESLO IN SE POTEGUJTE ZA NAGRADE V 23. številki Savinjskih novic smo v prispevek z naslovom Riherska hojka avtorja Marijana Denše, kije bil objavljen na strani 17, skrili geslo »40 LET SAVINJSKIH NOVIC«. Vaša naloga, cenjene bralke in bralci, je bila, da ste skrito geslo na izrezanem kupončku poslali v naše uredništvo do četrtka, 11. junija. Žrebanje pravočasno prispelih kupončkov z odgovori smo opravili minuli petek na prireditvi Poletna zGodba na Ljubnem ob Savinji. Pet najsrečnejših pošiljateljev prejme naslednje nagrade: - moška zapestna ura: Vida Prušek, Levstikova 4,3330 Mozirje, - ženska zapestna ura: Jože Govek, Cvetlična 6,3331 Nazarje, - promocijska majica Savinjskih novic: Franc Ločan, Nove trate 3,3330 Mozirje; Elizabeta Centrih, Radmirje 3,3333 Ljubno ob Savinji; Nada Krejan, Varpolje 14 a, 3332 Rečica ob Savinji. Vsem izžrebancem čestitamo in jih vabimo (z izjemo Franca Ločana, kije nagrado prejel že na Ljubnem), da nagrade prevzamejo v uredništvu Savinjskih novic, v gradu Vrbovec v Nazarjah, do 30. junija 2009. Napovednik dogodkov • Petek (19. junij), ob 14.00. Jedilnica OŠ Nazarje Razstava ob zaključku projekta Čebelice so moje prijateljice • Petek (19. junij), ob 19.00. Kulturni dom Gornji Grad Proslava ob državnem in občinskem prazniku s podelitvijo občinskih priznanj_______________________________ • Petek (19. junij), ob 19.00. Občina Rečica Otvoritev razstave amaterske kiparke Veronike Benda__________ • Petek (19. junij), ob 20.00. Športna dvorana Mozirje Reporter Milan - Ptičja gripa________________________________ • Sobota (20, junij), ob 14.00. Športni park Varpolje Tradicionalni malonogometni Colnorič-Žunterjev memorial • Sobota (20. junij), ob 15.00. Športni park Varpolje Občinsko prvenstvo v odbojki na mivki________________________ • Sobota (20. junij), ob 15.00. Travnato igrišče Gornji Grad Turnir v velikem nogometu_______________________ • Sobota (20. junij), ob 16.00. Bočna Kolesarski trim za staro in mlado____________________________ • Sobota (20. junij), ob 19.00. Gasilski dom pobrežje Slavnostna predaja novega gasilskega vozila z veselico_______ • Sobota (20. junij), ob 19.00. Galerija Štekl Gornji Grad Odprtje etnografske razstave Jožeta Božiča___________________ • Sobota (20. junij), ob 21.00. Športno igrišče Rečica ob Savinji Rock žur____________________________________________ • Nedelja (21. junij), ob 7.00. Gornji Grad - Menina Kolesarski izlet na Menino__________________________ • Nedelja (21. junij), ob 9.00. Travnato igrišče Gornji Grad Občinsko gasilsko tekmovanje za pokal občine Gornji Grad • Ponedeljek (22. junij), ob 19.00. Glasbena šola Nazarje Koncert Nikolaja Sajka (violončelo) in Mihe Haasa (klavir) • Ponedeljek (22. junij), ob 19.00. Gostilna Menina Gornji Grad Literarni večer s predstavitvijo knjige Marije Rihter________ • Torek (23. junij), ob 16.00. Gostilna pri Jošku Gornji Grad Regijsko literarno izobraževalno srečanje piscev seniorjev • Sreda (24. junij), ob 14.00. Kulturni dom Gornji Grad Otvoritev razstave ročnih del________________________________ • Sreda (24. junij), ob 18.00. Športno igrišče Gornji Grad Turnir trojk v košarki_______________________________________ • Sreda (24. junij), ob 19.00. OŠ Rečica ob Savinji Potopisno predavanje Pot v skandinavske prestolnice • Sreda (24. junij), ob 21.00. Borseka Kresovanje • Sreda (24. junij), ob 21.00. Športni park Mozirje Kresovanje ob dnevu državnosti__________________________ • Četrtek (25. junij), ob 11.00. Menina Planina Maša in družabno srečanje faranov župnij Gornji Grad • Četrtek (25. junij), ob 12.00. Golte (Stari stani, Trije ploti) Zabavno-športne prireditve___________________________________ • Četrtek (25. junij), ob 15.00. Športno igrišče Rečica ob Savinji Turnir v ženskem nogometu____________________________________ • Četrtek (25. junij), ob 16.00. Športni park Varpolje Prikaz skokov s kolesi ___________________________ • Četrtek (25. junij), ob 20.00. Kulturni dom Gornji Grad Predavanje o alpinistični odpravi v Himalajo - Tukuche Peak Solčava (2) ■ Piše: Aleksander Videčnik V Solčavi seje zgodaj razvila "umna" živinoreja, zato so imeli svoje sejmišče na Vidmu, nekako tam, kjer sedaj stoji gasilski dom. Tam so imeli redna ocenjevanja živine, predvsem je bilo veliko zanimanje za odlične ovce Klemenškove reje. Znano je, daje Rok Klemenšek sam in s pomočjo veterinarja Jelovška poskrbel za selekcijo njegovih ovac. Treba je omeniti, daje bil Klemenšek tudi daleč znani zdravilec domačih živali. Po izročilu je bil odličen govornik in kadar so se v Solčavi zbrali imenitni gostje, jih je vedno nagovoril, končno je kar 14 let županoval v Solčavi. Takšna slavja so po navadi prirejali v gostilni pri Šturmu, kjer so se po ocenjevanju živine radi zbrali gostje in člani komisije za ocenjevanje, sklepali so tudi kupčije in se dogovarjali za ponovna srečanja. CESTNA POVEZAVA Z ŽELEZNO KAPLO Prebivalci Solčave in okolice so si od nekdaj želeli imeti cesto v upravno središče onkraj Olševe. V Planinskem vestniku smo izbrskali vesto tem, kako je leta 1897 dr. Johannes Frischauf skiciral cestno smer prek Pavličevega sedla v Železno Kaplo. Tudi osebno sije prizadeval za to, da bi bili Slovenci to- in onkraj Olševe med seboj povezani. Žal so gradnjo ceste uresničili veliko, veliko pozneje... Danes je prehod mogoč iz Logarske doline v Avstrijo po dobri cesti, seveda pa ne pozimi. TEŽAVE S PAŠNIMI PRAVICAMI Že pred prvo svetovno vojno so imeli kmetje težave s koriščenjem prastarih pašnih pravic. V listinah, ki so bile na voljo leta 1988, je bilo razvidno, da so kmetje leta 1905 plačevali za pašnike Grohot in na Čresi 150 kron, prepasli pa so na Grohatu po 40 goved, kakih 400 ovac in do 50 svinj, na Čresi pa 20 goved. "Grašina" je potem te pašnike dala v najem Pašniški zadrugi Gornji Grad, kije pašnino zvišala za dvakrat, tako se paša ni več splačala. Sicer pa so imeli težave že, ko so želeli pašnike očistiti, ker uprava škofijskega poseslva tega ni dovolila. Zato so leta 1925 ustanovili Pašniško zadrugo Solčava. Žal imamo le podatke o vodstvu zadruge za leto 1934, ko sojo vodili: Ušovnik, Martinc, Majdač, Štiftar, Prodnik, Robnik in To-stovršnik. Lahko smo pa prebrali pritožbo kmetov, ki sojo leta 1924 pisali sreskemu načelniku v Gornji Grad in prosili za pomoč v sporu s škofijsko upravo, c—^ 12 K—J toda od tam niti odgovora niso dobili. Zato so se leto kasneje obrnili na Zadružno zvezo v Celje v isti zadevi. Zveza je odgovorila, da bo kmalu uveljavljena agrarna reforma, potem bodo stvari drugačne, saj se pričakuje, da bodo kmetje dobili v last pašnike, ki so jih stoletja koristili. Na koncu pisma so zapisali: »Ta afera je pač neprijeten odlomek cele borbe za ureditev pašniškega vprašanja v vašem okolišu...« Občinski odbor Solčave leta 1931. Fotografija je posneta pred Logarjevo hišo v Logarski dolini. Zadaj stoji tajnik občine Pavel Urh. Fotografijo hrani Zbirka A. Videčnika v Mozirju. Kot vemo, potem ni bilo z izvajanjem agrarne reforme nič in do pravic koriščenja starih hasno-vanj tako ni prišlo. Naj spomnimo, postopki za uresničenje agrarne reforme so bili povsod vteku in več ali manj zaključeni, toda tedanji minister za notranje zadeve Jugoslavije, dr. Anton Korošec je preprečil izvedbo razlastitve veleposestva Ljubljanske škofije. PODATKI IZ ZBORNIKA DRAVSKE BANOVINE Kaj je bilo o občini Solčava zapisano v Zborniku Dravske banovine iz leta 1937? Tedaj je le-ta štela 842 prebivalcev, 132 hiš, 60 koč in 44 posestev, skupnih površin je obsegala 10.174 ha, od tega njiv in vrtov 331 ha, travnikov in pašnikov pa 1.902 ha. Seveda je bilo največ gozdov, in to kar 3.914 ha. Sama Solčava je štela 599 prebivalcev, 99 hiš, 24 posestev in 53 koč. Imeli so izpostavo obmejne finančne straže, zdravnika na Ljubnem, orožnike v Lučah, železniško postajo v Šmartnem ob Paki, župnijo, in šolo (dvorazrednico) od leta 1872 dalje. Od društev pa Strelsko družino, knjižnico, Slovensko katoliško izobraževalno društvo, Prosvetno društvo in Gasilsko drušlvo Solčava. Sorazmerno dobro razvito gospodarstvo je seveda nastajalo šele med obema vojnama, in to turizem. Slednji je izkazoval za leto 1934 230 turistov in 2.432 nočnin. Lesna industrija seje dobro razvijala inje zaposlila številne domačine. ŠE ZGODOVINSKIH PODATKI IZ NAVEDENEGA ZBORNIKA Krajše prvič izrecno omenja leta 1268 kotsilva Sulzpach. Iz benediktinskega urbarja iz leta 1426 ugotovimo, daje bil tu ministerial benediktinskega samostana Gornji Grad, ta je obsegal celotno župnijo Solčava. Pozneje so bili lastniki Solčave Celjski knezi. Domače ime Knez je po ustnem izročilu v zvezi z vojnami med Habsburžani in Celjskimi, koje Celjan Friderik II. dal prenesti v Solčavo svoje dragocenosti in jih je pri tem kmetu shranil. Prvotna cerkev je bila najbrž romanska in je verjetno nastala med leti 1000 in 1225. Baje so jo zgradili Celjski. Sedanja cerkev je bila posfav-Ijenavčasuod 1461 do 1485. Kaže znake visoke gotike. Leta 1710 so zgradili sedanji zvonik. Vsa stavba je bila prenovljena v letih 1825 do 1826, tedaj so baročno poslikavo prebelili in jo leta 1888 popolnoma prekrili. Leta 1891 sta poslikavo v ladji opravila Tomaž Fantoni in Franc Zdolšek. V čelu velikega oltarja je romanski kip Matere Božje, ki je najstarejši tovrstni spomenik v mariborski škofiji. Prvotno je bila cerkev podružnica gornjegrajske prafare. Med leti 1341 in 1365 so Celjski tu ustanovili benificij za vzdrževanje stalnega duhovnika. Kapela sv. Ane je bila zgrajena okoli leta 1000 inje bila prvotno lesena. Koje pogorela, sojo okoli leta 1605 obnovili, posvetil pa jo je škof Tomaž Hren leta 1610. PO DRUGI VOJNI Ker so Nemci leta 1944 Solčavo in okolico domala vso požgali, so morali domačini takoj leta 1945 ustanoviti Obnovitveno zadrugo. Leta 1946 so ustanovili Živinorejsko zadrugo, kije nadaljevala delo nekdanje Pašniške zadruge. Že leta 1948 so ustanovili Kmetijsko zadrugo. Vse te organizacije so delovale v baraki v "Benetkah", ob cesti iz Luč v Solčavo. Leta 1960 je Kmetijska zadruga Solčava v Zadružnem domu uredila dvanajstturističnih sob. Na občnem zboru zadruge so ugotovili, daje predvsem lesni odsek ustvaril velike prihodke in tako je bila zadnja bilanca KZ Solčava zelo ugodna. Še istega leta so se zadruge v Zgornji Savinjski dolini združile v ZKZ s sedežem v Mozirju. ELEKTRIFIKACIJA Začetek organiziranih prizadevanj za elektrifikacijo zasledimo leta 1950, ko so kraj oskrbovali iz elektrarn pri Rogovilcu, pri Enciju in pri Klemenčji žagi. Elektriko izjavnega omrežja so dobili: v vasi 1959, do Štiftarja 1963 in do Bukovnika leta 1974. Toliko iz raznih virov. Prav verjetno je, da so ti podatki le delni, saj so bili pridobljeni leta 1988, pozneje seje gotovo še marsikaj zgodilo in naredilo v pogledu elektrifikacije. MATKOV KOT Škaf globok preko 20 metrov Prva junijska nedelja je bila tudi letos na Solčavskem v znamenju tradicionalnega pohoda v Matkov škaf. Igra narave, ki predstavlja svojevrstno naravno znamenitost Matkovega kota je tudi tokrat privabila številne planince in ljubitelje narave vta neokrnjen del zgornjesavinjskih gora. Škaf, ki je zaradi svojih razsežnosti sicer bolj podoben kakšni večji »posodi«, letos v globino meri kar preko 20 metrov, odprtina na vrhu pa približno polovico manj. Letošnje razsežnosti škofovega kraterja so v največji meri posledica s snegom bogate zime. Ostanki obilice snega, ki so z bližnjih pobočij zapolnili zadnji del dolinice Matkovega kota pod mogočnimi stenami bližnjih gora, namreč še sedaj na pragu poletja segajo povsem v dolino. Najbolj zagreti, predvsem pa izkušeni alpinisti, ki so se udeležili letošnjega pohoda, so se tudi spustili v škofovo notranjost. Tam sicer ni bilo vode, vendar so bili kljub temu premočeni do kože, saj tam vedno »lije kot iz škafa«. Voda iz približno 40 metrov visokega slapa nad škafom pač vse od začetka pomladi dolbe luknjo v ogromno gmoto snega pod skalnatim previsom. Franjo Atelšek Pohodniki so se v Matkovem kotu kmalu srečali z ostanki letošnje s snegom bogate zime (foto: Franjo Atelšek) JE BIL USTRELJENI MEDVED ROŽNIK? Razmesarjenega medveda odvrgli kar v potok! V bližini Solčave so v četrtek, It. junija, popoldne našli kadaver medveda. Truplo bi lahko pripadalo medvedu, ki so ga v aprilu videvali na ljubljanskem Rožniku, po katerem so ga začeli tudi imenovati. V četrtekje naključnega mimoidočega ob potoku v okolici Solčave nekoliko nad odcepom poti do Solčavske tise zmotil duh po razpadajočem. Pogledal je s ceste v potok in zagledal neznano živalsko truplo brez glave in spodnjih delov nog. 0 najdbi je obvestil lovce, ti pa naprej policijo, inšpekcijo, zavod za gozdove in ostale pristojne inštitucije. Ostanki medvedjega trupla v potoku (foto: Marija Sodja Kladnik) Marija Sodja Kladnik, vodja odseka za živalstvo in lovstvo nazorske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije: »Ko smo prišli na kraj najdbe, je bil pogled na odvržene ostanke zares grozljiv. Truplo je že razpadalo. Še bolj grozljivo pa je bilo vse skupaj zato, ker je brezvestnež, ali pa jih je bilo morda več, ostanke odvrgel v vodo, in to praktično v naselju. Medved spada vSIoveniji med zavarovane živalske vrste. Za odstrel izdaja izredne odločbe ministrslvo za okolje in prostor. Brez te odločbe je odstrel medveda kaznivo dejanje.« Že na samem kraju so ugotovili, da gre za ostanke medveda, ki ga je nekdo nezakonito ustrelil. Kot kažejo prva predvidevanja, so bili ostanki medveda stari vsaj teden dni in kot pravijo očividci, so se v njem že zaredile ličinke. Medveda je nekdo dokaj natančno in strokovno odrl (izkožil) in iztrebil, pravijo lovci. Odrezal je glavo in odstranil telemetrijsko ovratnico ter šape. Po krutem dejanju je naredil še eno grdo nemarnost in ostanke nesrečnega medveda zavrgel kar v potok, zraven so našli še polivinilasto vrečo in odejo. Verjetnost, da je bil medved ustreljen drugje in do kraja najdbe pripeljan, je zelo velika. Ostanki so bili nato prepeljani na Oddelek za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani, kjer bodo napravili genetsko analizo. Po predvidevanjih gre za medveda Rožnika. Tega so v okolici Ljubljane odlovili in ga spustili v snežniških gozdovih, še prej pa so mu namestili telemetrijsko ovratnico, da bi spremljali njegovo gibanje. Signali so kazali, da seje Rožnik nekaj časa mudil na Hrvaškem, nato pa je prečkal Slovenijo in konec maja prešel slovensko-avstrijsko mejo, o čemerje Zavod za gozdove Slovenije obvestil avstrijske pristojne ustanove. Prvega junija zvečer je signal izginil na ozemlju Avstrije in ga od takrat dalje ni bilo več moč zaznati. Po ocenah starost kadavra ustreza datumu izgube signala. Starost ustreljenega medveda samca je bila okoli tri leta, kar še potrjuje predvidevanje, da gre za Rožnika. Pri svojem potovanju je medved Rožnik kazal neobičajne znake vedenja. Ljudje so ga lahko videvali tudi podnevi. Zato je tudi verjetno, da je bil lahka tarča brezvestnega zbiralca trofej. Marija Lebar KAMINI BAZENI PEČI IN VSA DODATNA OPREMA 031 / 393 - 545, Dobriša vas 18, 3201 Petrovče 5iFlEr gorenje - grafično oblikovanje - vezave vseh vrst (diplomske naloge, spiralne, termo - izdelava tiskovin (vizitk, vabil, letakov...) - Tisk na tekstil (majice, kape...) - plastificiranje - sprejem zahval, čestitk in malih oglasov za Savinjske novice iOu)to .un i ara r. si S AKCIJSKA PRODAJA KERAMIČNIH PLOŠČIC www.gorenje-no.si 14 I Do 60 % popust za opuščene programe keramičnih ploščic. Akcija traja do 31.7.2009 oziroma do odprodaje zalog. Poleg izjemnih cen imamo za vas pripravljene novosti in razširjen program ploščic, odpornih na ekstremne zimske pogoje. Industrijska prodajalna programa Keramika • Gorenje 1b • 3327 Šmartno ob Paki • Tel: 03 896 61 27 • www.gorenje-no.si • Delovni čas prodajalne: od ponedeljka do petka od 7.00 do 19.00, v soboto od 7.00 do 12.00 Ve^eina- H tlj Ir 711,J .1 C ' anria m .Iver« (((»080 10 27 ) www.simer.si IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in motaža MARIU s.p., vransko 18b, 3305 vransko Tel./fax: 03 5725 106, gsm 041 508 655, 031 814 999 e-mail: slavica.marn@siol.net, www.marn-vransko.si Tutelar A Smihelska cesta 2, Mozirje Delovni čas: od ponedeljka do petka 8.00-12.00, 13.00-16.00 ajuninraf GRAFIČNE STORITVE info@unmraf. Župan Ivo Suhoveršnik, občinski svet in občinska uprava OBČANKAM IN DNEVA DRŽAVNOSTI. ŽUPAN IVAN PI RNAT IN OBČINSKI SVET in občan 28 V .J Cvetke ib koprive) NA PRAGU RECESIJE Janez Bitenc - Ivč, član zgornjesavinjskega konjerejskega društva: »Opa, Miškec. Ustavi se. Že mogoče, da imajo zdaj v recesiji v lokalih manj strank, toda to še ne pomeni, da bodo naju, ki imava skupaj šest nog, zdaj pa le sprejeli.« VEČ GLAV VEČ VE Janez Potočnik, svetnik občine Rečica ob Savinji (levo): »Le kam bodo dale tele vremenske spremembe na naši prireditvi Od lipe do prangerja?« Novak Sukalo: »Povej, o kakšnem vremenu se odločava, da ti bom lahko pomagal razmišljati.« PIJ, LE PIJ IN DRUZEGA NALIJ Ko so izbrali naj kletarja leta 2008 Vojka Fužirja, »Kamenčkov'ga« iz Kolovrata (levo), je starešina Brane Pečnik iz Davidovega hrama točil v pokal in vzpodbujal: »Pij, le pij, pa druzega nalij.« Sam seje držal bolj ob strani, pil vodo in klel prometne zakone, vmes pa molil, varnost je le prva! ŽURNAL. DNEVNIK, ČASNIK AMERIŠKI PISATELJ (HUNTER) STRJENA KRI NA RANI NASLOV ZA KATOLIŠKE DUHOVNIKE V FRANCIJI IVERNA PLOŠČA, IVERICA MESTO V ITALIJI ČAŠ, KO DAN PREHAJA V NoČ PLETENA POSODA IZ SLAME ORGAN DRUŠTVA, KOMITE NENAVADNO VELIK IN MOČAN ČLOVEK SLOVENSKI IGRALEC- PRIMOŽ PETER D AN J KO SLOVENSKI IGRALEC OTO ENDER NOETOVA BARKA VOZILO Z ENIM SEDEŽEM NEKD. ANGLES. FOTOMODEL-KOO KRATICA ZA NEKD. AVSTRIJ. ____ÜÜÜ2_____ PRESTAVEK. NEOBIČAJEN BESEDNI RED UNIČEVALKA ŽELEZA LJUBA TADIČ SRBSKO MOŠKO IME, ALEKSANDAR KDOR SE KOTALKA OTOŠKA SKUPINA V ALEUTIH LIKOVNA UMETNOST (LAT.) MERA ZA RITEM (GLASB.) Portal Savinjske doline MINI SLOVARČEK: ABBE- naslov za katoliške duhovnike v Franciji SIVAS- mesto v Turčiji, ob reki Kizilirmak HIPERBAT- prestavek, neobičajen besedni red ALORA- mesto v Španiji Bralkam in bralcem želimo lepo praznovanje dneva državnosti! Uredništvo MORDA STE ISKALI PRAV TO STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Izdelava termopan stekla, okvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla, www.steklarstvo-tamse.com; gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p„ Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. NEPREMIČNINSKA PISARNA V MOZIRJU VAM NUDI STORITVE Posredovanje pri prodaji, nakupu in najemu, priprava pogodb in izvedba postopkov, cenitve in vpis nepremičnin v zemljiško knjigo. BREMIS D.O.O., Posredovanje pri prometu nepremičnin, Cesta Františka Foita 2, Velenje, PE Mozirje, Na trgu 51, Mozirje; Gsm: 051/307-035 ali tel.: 839-56-50. POTREBUJETE PESEK ALI GRAMOZ Nudimo vam pesek za zidavo, omet, estrihe in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste; gsm; 041/651-196. Terezija Burja s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. NUDIMO VAM RAZNOVRSTNE STORITVE Z MATERIALOM Centralno ogrevanje: montaža sončnih kolektorjev, toplotnih črpalk, peči na biomaso... Vodovod in odtoki: čiščenje odtokov in ostala manjša hišna popravila. Splošna ključavničarska dela, popravilo strojev in različnih naprav. Gsm: 041/354-562 ali 041/354-528, e pošta: jmlinar@siol.net. Pirčk inštalacije, Mlinar Jože s.p., Bočna 58a, Gornji Grad. PRODAJA KOKOŠI IN PIŠČANCEV Nesnice grahaste, rjave in črne ter bele piščance za zakol, prodamo. Nakup 10 kom. - petelin brezplačno. Živali so redno cepljene, tel. 03/547-20-70, gsm 041/763-800. Kmetija Winter, Lopata 55 Celje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji. RAČUNOVODSKE STORITVE 2 meseca brezplačno vodenje, dodatni popusti! 041/429-755. ASU Suzana Urbanc Renko s.p., Ljubija 95,3330 Mozirje. KERAMIČARSTVO Želite kvalitetno in estetsko položene ploščice, v dogovorjenem roku in po solidni ceni? Pokličite 041/483-692,03/838-81-33 ali kliknite www.artus.si A. Artus, Alojz Fužir, s.p., Varpolje 14,3332 Rečica ob Savinji. OBLAGANJE TAL IN STEN Opravljamo keramičarska in suhomontažna dela kvalitetno in ugodno! Več informacij na: 040/520-756 ali 031/297-77. Oblaganje tal in sten, Ivan Polak s.p., Šentjanž 60,3332 Rečica ob Savinji. SVETOVALKA ZA ZDRAVO PREHRANO Za zdravje in dobro počutje shujšajte 3 do 5 kg mesečno! Priporočam Herbalife. Info: 031/642-353. Marija Jurak Trogar, s.p., Radegunda 57,3330 Mozirje. ________________________________________________________ STEKLARSTVO M Mozirje Okvirjanje slik, termopan stekla, namizne plošče, ogledala, varnostna stekla, profilna (kopelit) stekla, senčila (žaluzije), predelava starih okenskih kril v termopan izvedbo, izbočena nadzorna ogledala (za trgovine, lokale), izbočena cestna ogledala... gsm 051/396-269, faks: 03584-11-49. Jaka Marolt s.p., Mlinska pot 2a, 3330 Mozirje. Napovednik dogodkov najdete na strani 11. ŽIVALI - PRODAM Prodam teličko, sivo-rjavo, staro en teden, od dobre molznice; gsm 031/780-074. Prodam telico sivko, staro 1 leto; gsm 031/ 567-361. Prodam kobilo poni, črno belo, staro 8 let; gsm 041/328-728. Prodam bikca in teličko sivo-rjave pasme, stara 1 in 3 tedne; gsm 041/835-658. Prodam bikca sivca, težkega 130 kg, za nadaljnjo rejo; tel. 584-11-50. Prodam kozleta; tel. 584-18-03. Prodam garažna vrata; gsm 031/451-930. Prodam silažne bale in dva električna kolesa za odrasle - ugodno; gsm 041 /727-861. Strešno kritino - novo, rjavo - prodam; gsm 041/783-630. Prodam gsm telefon - sony ericson w 200, cena 30 eur; gsm 041/364-124. Zgornjesavinjske želodce prodam; gsm 041/ 519-507. Prodam (2 x nošene) neoprenske ribiške hlače + škornje št. 42 - 43; gsm 031/336-480. ŽIVALI - KUPIM Kupim teden stare bikce in teličke, mesni tip; gsm 031/676-833. Kupim bikca, mesnate pasme, malega ali 120 kg težkega; gsm 040/727-552. Kupim kravo za zakol in bikce terteličke mesni tip; gsm 031/533-745, DRUGO - KUPIM Frezo za multikultivator gorenje - kupim; gsm 031/695-208. Kupim skuter, po možnosti gilera runner; gsm 041/616-463. VOZILA IN OPREMA Prodam golf tdi sinhro (4 x 4), let. 1996, kovinsko zelen, alu platišča; gsm 041/328-728. Prodam R Clio 1,5 dci extreme, 60 kW, 01/ 2005, cena po dog.; tel. 839-50-14. Prodam R 5, letnik 1993, v voznem stanju, neregistriran, 150 eur; gsm 041/783-615. Prodam mercedez benz 508, let. 1981; gsm 041/423-935. Prodam otroško gorsko kolo, 20 inč, odi. ohranjeno, cena 60 eur; gsm 041/364-124. Ugodno prodam treking kolo, 24 prestav, kot nov; gsm 041/941-892, DRUGO - PRODAM KMETIJSKA MEHANIZACIJA Drva - bukev, gaber, cepljena, klaftre - prodam; gsm 031/585-735. Prodam letve in deske za streho; gsm 041/ 942-169. Prodam motor za BCS kosilnico (bencin), cena 300 eur; gsm 040/723-865. Prodam hidravlični cepilec drv; gsm 031/ 568-095. raje*' - Kolesarski vzpon »Pod Reško planino veselo živimo«, 20.6. Organ izator: ŠD Marija Reka. Dodatne informacije: Andrej Zagožen, 041 685 063. - 28. Gozdni tek Mislinja in 7. Memorialni tek Jožeta Tisnikarja, 20.6. Organizator: SK Smuk Mislinja. Dodatne informacije: Slavko Mencinger, 041 679 096, http://smuk.velenje.cx. Podatke o planinskih pohodih lahko poiščete na spletni strani www.migajznami.si in na spletni strani Planinske zveze Slovenije www.pzs.si. Več informacij o prireditvah na www.migajznami.si, kjer lahko tudi vpišete nove prireditve in vadbene programe. 080 19 20 . www.ZavarovalnicaMaribor.si ALI VAM OKNA NE TESNIJO? S predelavo starih vezanih oken v termoizolacijsko izvedbo boste PRIVARČEVALI! Nastavimo tudi okna, ki so povešena ali se ne zapirajo kot bi se morala! Ostala ponudba: - izdelava termopan stekla - vrtanje - brušenje - fazatiranje - izdelava namiznih plošč - uokvirjanje slik montaža na domu kratka čakalna doba UGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJI! ZAVAROVANJE Wll ASISTENCO NOVO VREDNOST Odločite se za OPA!, edino premoženjsko zavarovanje z dodano poškodovane ali uničene stvari z novo in dva nasveta letno pri osebno in pravno asistenco ter asistenco doma. Ob izbiri odvetniku-na katero koli temo! zavarovanja na novo vrednost si namreč zagotovite zamenjavo ZAVAROVALNICA MARIBOR AU Okonina 2, 7/(V J 3333 Ljubno ob Savinji ) TGL 03 838 11 67 Solarji, ne bodite žalostni, če nimate v spričevalu samih odličnih ocen. Niso vedno samo petke tiste ki zaslužijo nagrado. IZDELAVA IN MONTAŽA PVC OKEN, VIICIDNIH VRAT, SENČIL, ŽELUZIJ, ROLET.. Pizzerija Četara vabi vse^fepIgjsiS šolarje, da se skupaj s svojimi starši nagradijo za pridno delo v iztekajočem se šolskem letu! ^ Čakajo vas odllči^Hzze! Steklarstvo Benda BENGLAS d.o.o. [ Loke 33, 3330 Mozirje aP ' 03/839-45-10, 031/302-121 KBE OKENSKI SISTEMI Celje - skladišče D-Per Uresničene želje. Vsem državljanom Slovenije voščimo ob Dnevu državnosti, 25. juniju. BSH Hišni aparati d.o.o., Nazarje