x	• * mm
i	m m i
j^ŠTVO GLASILA »V AGISU« — IZHAJA TEDENSKO
— UREJA MAKS MENONI — RAZMNOŽUJE SPLOŠNI SEKTOR
St. 2.9
Datum: 11. julij 1985	Leto izdaje: I
!	■	'	■	: ' i
j OBJAVA REZULTATOV REFERENDUMA
__ !
■Dne 10.7.1985 je bil v vseh temeljnih organizacijah naše delovne organizacije izveden referendum, na katerem smo odločali o spremembah samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo.
Kot smo vas. že doslej obveščali,, je v bistvu šlo za uzakonitev obstoječega stanja opravijanja.komercialne funkcije.
Uspelo nam je zbrati okvirne podatke, iz katerih izhaja,.da so bile spremembe samoupravnega sporazuma potrjene v vseh TOZD, razen v TOZD Kovinska obdelava.
K TOZD Kovinska obdelava je bilo za sprejem 42,62 % vseh zaposlenih, pnoti je .glasovalo 57.,70 % zaposlenih. Glasovalo ni 24 zaposlenih.
dostavlja se vprašanje, kako naprej, ker referendum ni bil uspešen v vseh TOZD. Obstojajo sicer tri osnovne možnosti, in sicer: ■
-	zahteva na sodišču združenega dela, da se razširijo te spremembe tudi na TOZD KO,
-	ponovitev referenduma o teh .zadevah po šestih mesecih,
" ugotovitev vzrokov za neuspeli referendum v TOZD KO in ob ugotovitvi, da so bile napravljene pri tem kakšne napake, ki bistveno vplivajo na izid referenduma, in v tem primeru odprava napak ter ponovitev referenduma v TOZD Kovinska obdelava.
M.
•	'	j	■	■
; AKTIVNOSTI DPO	’	!
. 1 • ' ;
,2 zdajšnjim stanjem v DO nismo zadovoljni,
Poiskati moramo.nove rešitve.
družbenopolitične organizacije so po referendumu, na katerem smo sPr,ejemali samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje sredstev za osebne dohodke in. o spremembah samoupravnega sporazuma o združitvi v DO Agis, ki pa šal nista'bila sprejeta, spredle odločitev., da naj neka zunanja, za to pooblaščena organizacija opravi anketo med zaposlenimi o vzrokih za neuspeh referenduma.
Rezultati ankete, ki jo je opravilo Društvo sociologov in politologov 12 Ptuja, so pred nami. Na anketna-vprašanja smo odgovarjali vsi zaposleni. Težko bi rekli, da rezultati niso takšni kot bi človek■ lahlco Pričakoval. Pokazali so namreč, da z zdajšnjim stanjem v delovni orga-
nizaciji nismo zadovoljni= Na prvo mesto z 78,7 % smo rekli vzroki za težave izjemno slabi medtozdovski odnosi, 78,9 % je nezadovoljnih z dosedanjim sistemom delitve osebnega dohodka«
, da so zaposleni-1
39,6 % vprašanih je menilo, da predlogi v SaS prinašajo izboljšanje obstoječega stanja, 35,^ % jih je ocenilo, da predlogi pomenijo poslabšanje sistema, ki je sedaj v veljavi, 39,2 % je izpostavilo neu-pravič no vrednotenje posameznih del, ki so jih prinašale spremembe, 21,4 % je menila, da je vzrok za neuspeh referenduma neupoštevanje mnenj delavcev, ki so bila izražena v javni razpravi, 19,1 % vprašani-je menilo, da je bil predlog slabo pripravljen, 10,3 % jih je meni Ib’ da bi spremembe prinesle slabše stanje od sedanjega. Na vprašanje, \ je kriv za nerešene probleme, se je 68,7 % zaposlenih odločilo, da 3®^ krivo vodstvo DO, 12,5 % da so kriva vodstva TOZD, 7 % samoupravni °' gani, 2 % pa so okrivili DPO,
V zadnjem delu vprašalnika smo imeli prostor, kjer smo sami navodil predloge za izboljšanje stanja, iz česar sledi■
-	da je nujno izboljšanje organiziranosti DO (združitev TOZD, TOZD^^ naj predstavljajo tehnološko zaokrožene celote, spremeniti dohodka ne odnose, reorganizirati TOZD,
-	Rešiti problem vodenja DO in TOZD (zamenjati nekatere vodilne del^ ce, povečati odgovornost vodilnih in njihovo učinkovitost, odpr^* ti familiarnost med vodilnimi, vodilni si morajo pridobiti izgublJ^ no zaupanje, izboljšati se mora sodelovanje med vodilnimi samimi -1 med vodilnimi ter ostalimi delavci, povečati se mora angažiranost vodilnih ,,»),
-	Urediti odnose v DO Agis (med sodelavci, vodilnimi, med TOZD, med strokovnimi službami),
-	Povečati, odgovornost na vseh nivojih in obenem izboljšati delovn0 disciplino (ugotavljati odgovornost posameznih delavcev za opraV-U na dela, povečati tehn-ološko disciplino, zaostriti kontrolo pri*1 dov na delo, več delati
-	Rešiti problem nagrajevanja (poiskati sistem, ki bo sprejemijiy^ večino delavcev, ki predlagajo, da bi proizvodno delo moralo bit'1 bolje ovrednoteno),
-	Dati večji poudarek znanju, strokovnosti in kvaliteti (prave 13U^'L na prava mesta),
i
■;]
1
1
D
d
S
5
k
i
- Zmanjšati administracijo (boljše organizirati DSSS in vodstva TO ZD « o,)o
Če bi na kratko povzeli rezultate, bi lahko rekli, da moramo dati medsebojnim odnosom novo kvaliteto. Novo kvaliteto pa pogojuje organizacija. Le smiselno ali tehnološko zaokrožene celote lahko &s' jo optimalne rezultate. Že takrat, ko smo se odločili za rzavojno programsko usmeritev DO Agis nam je bilo jasno, da bo treba stori odločnejši poseg v smislu vzpostavljanja stanja, ki bo omogočalo k1 trejši napredek delovne organizacije kot celote.
Delovna skupina je pripravila predlog reorganizacije DO Agis, o rem so razpravljali na razširjenem sestanku DPO, samoupravnih org1'1 ter poslovodnih organov 8.7<.1985»
Na kratko bi lahko rekli, da je ugotovitev tega sestanka, da je d-e5, lovna skupina pripravila dober predlog, ki bo resnično omogočil vS' jo učinkovitost delovne organizacije.
3.
k
V
§^e2 dvoma bo vse to od vseh nas zahtevalo še veliko naporov in an^a--branja. Eno pa moramo storiti že danes, to pa je, da bomo verjeli" t^edlo^u„ Prepričani moramo biti, da bo boljše tudi zato, ker mora bi-^ boljše, kajti, tako kot se stvari odvijajo danes, ne peljejo naprej, Najbrž se vsakdo med nami dnevno srečuje s kopico nesmislov, ki, nam ponpja današnja organiziranost,, Tu mislim predvsem na medtozdov-,^a nagajanja, ki se odražajo pri opravljanju različnih uslug„ Zakaj ■pak°, nam ,ni povsem jasno„ Jasno pa nam je, da se mora to končati„ tedlog, ki je pred vami, bo brez dvoma te in še veliko drugih težav Opravil, to pa je tudi dovolj tehten razlog, da. se družbenopolitične °rganizacije strinjajo s predlogom in predlagajo komisiji, da z delom jadaljujeo Ob predlogu reorganizacije je treba pripraviti še vso pričajočo dokumentacijo.
Medlog makro organizacije ^OZD bi bile:
DO Agis je naslednji:
l° TOZD pripravljalna proizvodnja
0učevala bi proizvodnjo vseh polizdelkov in ustrezne spremljajoče Čavnostio
^stavljena bi bila iz:
' d-ela sedanje TOZD TAP ' d-ela sedanje TOZD Kovinska obdelava ^ d-ela sedanje TOZD Velika oprema ^ dela sedanje TOZD Precizna mehanika ^ obrata vzdrževanja orodij sedanje TOZD Orodjarna ' skupine operativnih vzdrževalcev iz sedanje TOZD Vzdrževanje operativne grupe tehnologov.
TOZD MONTAŽA
jučevala bi montažo vseh izdelkov Agisa, proizvodnjo vzmeti, skup-operativno planiranje proizvodnje ter spremljajoče dejavnosti.
^stavljena bi bila iz:
' dela sed.anje TOZD TAP ^ dela sedanje TOZD Kovinska obdelava ' dela sedanje TOZD Velika oprema
dela sedanje TOZD Precizna mehanika, vključujoč oddelek priprave in ^ hontaže podsklopov
' skupine operativnih vzdrževalcev iz sedanje TOZD Vzdrževanje ^ operativne grupe tehnologov
operativne priprave dela sestavljene iz sedanjih operativnih pri-Prav dela.
V
TOZD SERVIS MOTORNIH VOZIL v nespremenjeni sestavi. v' DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
v TSSS hi se izvajale vse poslovne funkcije, ki hi jih.TOZD združile a ravni delovne organizacije. Sestavljene bi bile iz
' dosedanje DSSS
dosedanje TOZD Komerciala, vendar reorganizirane po študiji VEKS-a dela dosedanje TOZD Vzdrževanje -(delavnice splošno vzdrževanje, vključno z vzdrževanjem instalacij za vodovod in centralno kurjavo ter energetiko)
obrata izdelave novih orodij iz sedanje TOZD Orodjarna.
Poleg že opredeljenih funkcij hi izvajali v DSSS razvoj in projektiranje ter osvajaqe novih proizvodov, vključno z izdelavo orodij in priprav-
Ker bi želeli DSSS za izvajanje izredno pomembnih skupnih poslovnih funkcij ustrezno organizirati, bi bilo dobro, če bi se povezali s ?rr’ merno zunanjo strokovno institucijo -
Ugotovili smo, da bi moral na ravni delovne organizacije opravljati poslovodno funkcijo kolektivni poslovodni organ. Predvidoma naj b i imel predsednika in štiri člane. Posamezni člani bi pokrivali naslednja področja: finančno in komercialno, razvojno tehnično, proizvodno ^ in splošno kadrovsko, Vsak član KPO bi operativno vodil' izvajanje sektorjev in služb, ki spadajo v posamezna področja. Operativni arood DSSS pa bi bil član KPO za splošno kadrovsko področje,
Izvršni odbor konference 00S je na svoji seji dne 9.7»85 razprayl3a^
med drugim tudi o rezultatih ankete ter sprejel naslednja stališča:
Konferenca sindikata predlaga:
-	naj se pripravi novi osnutek samoupravnega sporazuma o delitvi •* t z upoštevanimi rezultati ankete in upoštevanimi pripombami na Pre^ šnji osnutek SaS,
+-rek
-	v materialu, kateri bo skupaj z osnutkom v javni razpravi, je voy no posebej opisati in poudariti spremembe in njihov vpliv na prej" šnji predlog;
-	ROK: - do 25»8.1935 priprava osnutka SaS
-	do 20,9»1985 javna razprava
-	prvi referendum 1,10.1935
-	poskusno delovanje in uporaba novega SaS 6 mesecev
-	drugi referendum po šestih mesecih in možnost ponovne upohj* be sedanje oblike nagrajevanja, v kolikor bi delavci novi s ocenili kot slab (tudi po praktični preizkušnji).
v •
Nadalje je razprava stekla tudi o premakljivem delovnem času v naS3y delovni organizaciji. 0 drsečem delovnem časuje bila opravljena at" keta.	v
Iz te ankete sledi, da delavci možnosti premakljivega delovnega pas med 7» - 7,30 uro praktično skoraj ne koristijo, zato konferenca Ov delavskemu svetu DO predlaga:
Premakljivi delovni čas se naj skrajša, in sicer od 5,50 do 7«00 i3-! Ih,00 - 15,30, kar pomeni, da je obvezna prisotnost na delovnem me5 od 7,00 do Ih,00»
Istočasno je nujno potrebno izdelati navodila za nemoteno delo, ra morajo biti usklajena na nivoju DO, Tu gre predvsem za tiste sl ki morajo zagotavljati prisotnost na delovnem mestu od 5,50 do Ih,-1
M.
_ h "
j.
;VSE VEČ DELEGATSKIH VPEAŠMJ
!
i'

-	Ukinitev tople malice v nočni izmeni v mesecu juliju in avgustu,
V poletnih mesecih je v nočni izmeni poseben probleme Ali je priiaer-e-nejša topla ali hladna malica v nočni izmeni,, bi težko odgovorili tako, da bi bilo vsem prav, V sindikatu so. se odločili in povprašali ljudi, ki delajo v nočni izmeni, kaj o tem mislijo oni. Večina se jo odločila za hladno malico.
Delavski svet DO je torej sledil predlogu in potrdil sklep, da se v nočni izmeni v mesecu juliju in avgustu ukine topla malica in se pripravlja le hladna malica, s tem, da se nekje na ustrezni lokaciji najesti hladilnik, kjer bi ta malica počakala do použitja,
-	Zamenjava kadrovskih stanovanj.
Zamenjava enega dvosobnega stanovanja za dve enosobni stanovanji, ki Do^hkrati rešila dva problema, je danes bolj kot kdajkoli'prej dobro-doŠlau Res je, da mala stanovanja niso dovolj stimulativna pri iska-hju kadrov, res pa je, da imamo pri nas dva, kaddrovska problema, ki jih homo s to zamenjavo lahko ustrezno rešili. Delegati so sledili predlogu in potrdili zamenjavo stanovanj, ob tem pa so tudi potrdili kriterije za razdelitev teh stanovanj,
-	Delegatska vprašanja.
Tokrat so delegati postavili.kar pet delegatskih vprašanj:
i° Sistem preračunavanja letnega dopusta v ure. Ljudem ni jasno, zakaj imamo pri nas manj dopusta kot drugod,
2, Permanentne dovolilnice. Kdo izvaja kontrolo nad uporabo permanentnih dovolilnic?
Problem odsotnosti delegatov iz DO, ko se udeležujejo^ sej, na katere so delegirani izven DO,
Z|-» Problematika vrstnega reda v Obratni ambulanti. Delegat predlaga, uvedbo številk, kot je t.o praksa v drugih ambulantah,
5, Problem čakanja pri zobozdravniku v naši 0A„ Naši ljudje .se. pritožujejo, da morajo čakati v vrsti pri zobozdravniku,- medtem ko le-ta opravlja u slu-.g e pacientom, ki niso v nobeni zvezi z našo DO,
Delegata iz VO zanima, kakšne storitve lahko pričakuje v naši zobni ambulanti oziroma kakšne storitve lahko dobi brez plačila participacije,
Ker smatramo, da so to vprašanja, ki zanimajo večje število zaposle-hih, je delavski svet DO sprejel sklep, da se odgovore objavi v našem glasilu,. To bomo storili, ko nam bodo odgovori od ustreznih služb no-s-edovani,
Kaj so krožki za izboljšanje proizvodnje? V AGISU št, 25, 20,6,1985
Krožki za kvaliteto (ali krožki za izboljšanje proizvodnje) so del
Japonske revolucije kvalitete. Bistvo te revolucije je izobraževanje za kvaliteto'in postavitev kvalitete na prvo mesto, pred dobičkom.
Najprej so, na Japonskem, izobrazili vse vodilne, vodstvene in druge _ strokovne delavce, ne samo tistih, ki delajo v službah kvalitete. Po*6, se je pokazala potreba za izobraževanje ostalih delavcev in tako so PrJ šli na idejo organiziranja krožkov za kvaliteto.
Krožek sestavljajo v glavnem delavci enega oddelka, ki se srečujejo^2 enakimi ali podobnimi problemi, ki jih potem rešujejo. Krožek vzpodbud j delavce, da pri svojem fizičnem delu tudi kreativno razmišljajo. NaJPh se morajo usposobiti za reševanje problemov, zato je to investicija 11 daljši rok, saj se prihranki pokažejo šele čez daljši čas.
Krožki so se v začetku ukvarjali izključno z izboljšanjem kvalitete,^ pozneje pa so se začeli ukvarjati še z drugimi problemi, produktivno-_ jo, varnostjo, stroški itd., sicer pa izboljšanje kvalitete avtomata-prinese zmanjšanje stroškov in dvig produktivnosti.
Praksa v svetu kaže, da delavci preko krožka le redko zahtevajo^dena?11 nagrado po inovacijski shemi * Motivacij za delo v krožkih je več:
-	delavci tešijo za tem, da zraven fizičnega dela uporabljajo tudi sV0 je. znanje in izkušnje,.
. gO
-	v krožku rešujejo probleme, ki jih pri vsakodnevnem delu motijo in zainterresirani za njihovo odpravljanje,
-	preko krožka lahko delavec preide iz anonimnosti in postane znan 111 popularen v svoji sredini in -tudi širše.
Oče krožkov za kvaliteto prof. Kaora Ishikawa opozarja, da so Icrožim-izven Japonske obsojeni na propad, če se ne bo dal večji poudarek kvaliteto. Kvaliteta mora priti na prvo mesto, pred dob-iček. Če^po5^ vimo kvaliteto na prvo mesto, se bo dolgoročno dobiček sam povečeva-’
Do sedaj se z Dušanovim prispevkom razlikujeva le v povezanosti s kvaliteto in načinom motivacije, ki je pri nas predvidena direktno ^ preko inovacij. V tretjem odstavku pa on negira samega sebe. Krožek? obstoja v TOZD VO, nima popolnoma nič skupnega z opisanimi krožki 2 ^ izboljšanje proizvodnje. Krožek sestavljajo v glavnem strokovni del^ -ci TOZD-a, ki bi po mojem mnenju morali biti vključeni v začetim o13 jeno izobraževanje. Pozneje se lahko vključijo tudi v delo krožkov? ^ vendar v okviru svojih oddelkov. Drugič, krožek pri svojem delu ne uporablja predvidenih tehnik in sistemov reševanja problemov, to dela stihijsko. Pravzaprav ni nič drugega kot klub inovatorjev, ^ išče primere za inovacijo. Še najhuje pa je, da predlogi krožka sla ^ jo kvaliteto izdelkov, namesto izboljšujejo. Torej to ni krožek boljšanje proizvodnje, ampak "krožek za pocenitev izdelkov" (na rac kvalitete). Takšnih v svetu še ne poznajo.
Napaka je bila storjena predvsem v tem, da-smo mi najprej ustanovi^ krožek, šele potem smo organizirali izobraževanje. Sedaj, ko so pr® deni vodje in pospeševalci krožkov obiskali seminar, bi morali ugi’ ^ ti, da obstoječi krožek ni pravi, saj je prvi krožek zelo po.-membe11 popularizacijo in uveljavljanje krožkov.
Marjan
i OMEJITEV hitrosti vožnje
^zaere na cestah naše delovne organizacije so takšne, da ne dopušča-J0 hitre vožnje. Na teh cestah se velikokrat najde vse od pešca do to--Vo]:,njaka in je tako ob malo večji hitrosti tre trenutni nepazljivosti Velika nevarnost za prometno nesrečo.
: preveliki hitrosti vožnje vozil je bilo v naši delovni organizaciji 2e precej rečenega. Tako je bila ta problematika obravnavana na raznih samoupravnih organih in njihovih izvršilnih organih, poslovodnih orga--na nivoju delovne organizacije, niso pa tudi redki primeri, ki so sami delavci kritizirali prevelike hitrosti vozil, ki tako predtavlja-J0 možnosti, da pride do prometnih nesreč.
» izboljšanju tega stanja smo nabainli in namestili prometna znalca omejitev hitrosti na 10 kilometrov na uro?i, to je na Rajšpovi cesti Ila obeti vhodih. Enak znak pa bo v kratkem postavljen tudi na vhodu v Servis motornih vozil,
h	' '	'	. .
^zumljivo je, da sama postavitev prometnih znakov še ne rešuje naše jTometne varnosti. Upoštevanje borno morali kontrolirati in na tej os-'°Tzi ustrezno ukrepati,
uporabnike cestnih površin na območju naše delovne organizacije Rosimo, da se pridržujejo omejitev hitrosti, kakor tudi druge cestnoprometne signalizacije.
Splošni
sektor
°bJAVA IZREČENIH DISCIPLINSKIH UKREPOV
t°2d servis motornih vozil
^AVEz Ivan ^OVAK Marjan ^RELEC Edvard
Javni opomin in vrnitev materialne škode v znesku 3-197 din
Razpored-itev na druga d.ela in naloge za dobo enega leta
Razporeditev na druga dela in naloge za dobo šest mesecev. Delavski svet je spremenil d.obo trajanja, in sicer 3 mesece.
Pravna služba
ZAHVALA
Ob boleči izgubi očeta Franca CAF se iskreno zahvaljujem sodelavcem Tozd PM za izrečena sožalja, d.aro-vano cvetje in spremstvo na njegovi Zadnji poti
hčerka Štefka Toplak
GENOVEFI PEŠEC V SPOMIN
Zdaj, ko smo zakorakali v poletje, se veselimo vsakega jutra, ki prinaša nov dan, lepši od včerajšnjega,. Veselili smo se praznika dneva borcev,.
Toda v ponedeljek, ko.smp se vrnili na delo, smo nemočni spoznali resnico', da je med prazniki dotrpela naša sodelavka Genovefa PEŠEC, Bolečina je bila tolikanj večja, ker smo za to kruto in dokončno resnico zvedeli šele takrat, ko je že počivala na Markovskem pokopališču,
Genovefa se je zaposlila v naši delovni organizaciji 1978» leta kot čistilka delovnih prostorov v delovni skupnosti, nato v TOZD Vzdrževanje. Delala je vestno in prizadevno. Njena želja pa je bila delati za strojem. Ta želja se ji je uresničila 1981. leta, ko je bila premeščena v TOZD TAP za strugarlco na Krušiku. Nobeno delo ji ni bilo pretežko. Hotela je narediti še več, kljub temu, da je v njej še kljuvala strašna bolezen. Dolgo se je upirala, toda usoda ji je pretrgala delovne in druge življenjske načrte. Več kot devet mesecev je trajala borba za njeno življenje v bolnišnici v Mariboru. A. julija 1989 je zmagala smrt nad njenim mladim življenjem, Genovefa bi konec letošnjega leta dopolnila šele štirideset let.
Sodelavci smo jo imeli radi in hvaležni smo ji za vse, kar je storila za nas.
Lahka naj ji bo slovenska zemlja.
M.